D o p i s i. St Ilj v Slov. gor. (Shod mladen i č e v.) Zares veselja dan bil je 28. junij za nas obmejne slovenske mladeniče. Pod zaščitom § 2 zbor. zak. zbrali smo se ta dan mladeniči lepe jareninske dekanije v gostilni g. Bračka v Št. llju. Lep broj mladih jareninskih junakov je prihitel na shod; da celo od Sv. Jakoba so doSli tamošnji vrli in za sveto narodno stvar vneti mladi korenjaki. Zapazili smo tudi zastopuike mladeniCev od Sv. KuDgote iu Svičine, a tudi domači naši fantje so se častno izkazali. Točno ob pol 4. uri otvorita sklicatelja Sekol in Žebot shod. Sklicatelj pozdravlja v tako lepem Stevilu zbrane mladeniče ter v kratkih potezah riše natnen ghoda. Omenja namen mladeniskega gibanja ter pravi, da ravno tako, kakor če bi s palico dregnil v mravljiSče, je tam vse po koncu; ravno tako se giblje slovenska mladina na Spodnjem Štajerskem. Na to pozove zborovalce, da si izvolijo predsednistvo shoda. Predsednikom je bil enoglasno voljen tovariš Zebot, podpredsednikom pa vrli Jakobčan mladenič Ivan Sirk, zapisnikarjem pa vsem dobroznani Sekol iz Jarenine. Predsednik se zahvali ter odda besedo prvemu govomiku mnogozaslužnemu č. gosp. RoSkar-ju, katerega mladeniči burno pozdravljajo. Kot predmet govora je bil »naša organizacija«. L nenavadno spretnostjo, z vzgledi in v ognjevitih besedah nam slika govornik potrebo organizacije. Kaže, kake vspehe so si priborili soc. dem. na NemSkem vsled trdne in jednotne organizacije. Naši bratje Hrvatje se bojujejo za svobodo naroda, zmagali pa bodo le, če so dobro organizirani. Organizacija je dvojna: dobra in slaba; govornik priporoča, kako da naj se mladeniči po župnijah združijo. Mladeniči, če hočejo biti enkrat vrli možje, morajo biti verni in odločno narodni, zraven pa Se navdušeni, goreči, delavni, varčni, vstrajni in značajni. Če pa fantje niso v tem smislu organizirani, je boljše, da niso organizirani. Ni čast miadeniču, če samo pravi, da je slov. tnladenič, ampak treba je tudi delati za narod slovenski. »Na delo torej, ker resnobni so dnovi, a delo i trud naj nebo nam blagoslovi!«, konča govornik. Med govorom so mladeniči izvajanjem dičnega govornika živahno pritrjevali in z nepretrganimi živijo-klici se zahvaljevali za krasen govor. Po tem govoru je bil razgovor o mladeniškem shodu pri Sv. Trojici. Sklenilo se je, da se ga mladeniči cele jareninske dekanije udeleže skupno. Za narod navduSen mladenič Hrabroslav Marko iz St. Ilja nam }e v znesenih besedah naslikal, kako naj slavimo mladeniči god sv. Cirila in Metoda. Pozivlja mladeniče, da naj ob tej priliki pokažejo svetu, da vedo ceniti najdražje svetinje naSega naroda, vero sveto, lepo naSo doraovino in milodoneči naš jezik slovenski. Na predvečer Sv. Cirila in Metoda se naj zažgejo po vseh gorah in gričih kresovi r čast svetima bratoma. Izraža željo, da kakor bode isto večer plamtel ogenj, tako naj plamti v naSih srcih ogenj žive vere, ter železna vstrajnost in delavnost pa bratska sloga. Mladeniči bi naj ta dan tudi sprejeli skupno sv. obhajilo, ter tako pokazali, da so katoliski mladeniči. — Z navduSenjem je bil sprejet ta govor. Potem 5e zaprosi besedo mladenič Fr. M—ov iz Štrasa. Radovedni smo pričakovali tega govora. A bili smo nad vse iznenadeni. On je izvajal izborno svoj predmet: občeslovansko neslogo, prijenljivost itd. Kazal nam je v živih besedah nasledke nesloge slovanske med Hrvati, Slovenci in sploh pri vseh Slovanih. Ko je ožigosal in bičal neusmiljeno tudi hrvatskega tirana Hedervaryja, zabučalo je po dvorani, tako da je mcral govornik celo prenehati. »Pročžnjim!« »Najizgine!« »Zivijo« bratje Hrvatje! itd. Ko se je razburjenje poleglo, navduSeval nas je za vero sveto, krasno domovino in bratsko slogo. Izvajal je: »Kdor ni veren mladenič, ni slovenski mladenič.« Končal }e s klicem: »V složnosti torej naprej, z Bogom za narod slovenski mi mladi!« Burne ovacije so sledile temu govoru. Na to se predsednik zahvali vsem govornikom in udeležencem ter zaključi shod z živijo-klici na cesarja in papeža. Mladeniči so potem pevali skupno narodne pesmi: »Velegrajsko«, »Lepa naSa domovina« ter »Hej Slovenci« in druge. Jzražali so svoje sočustvovanje z brati Hrvati, ter pokazali, da vedo ceniti svoje brate na jugu. Želeti bi bilo, da bi shod obrodil cbilo sadu. V to pomozi Bog pa sreča junaška! Dobrna pri Celju. (Vsem slovenskim rodoljubom!) Znano je tudi Sirjeinu slovenskemu svetu, kako resen in nevaren je narodni položaj Slovencev na Dobrni pri Celju. Različna sredstva narodnih nasprotnikov ovirajo skoraj vsak napredek Slovenstva na Dobrni. Le z največjo težavo se vzdržuje narodni živelj in velikih žrtev je treba, da ne obnemaga. Gotovo storijo narodni krogi na Dobrni vse, kar je mogoče, da slovenska stvar ne trpi škode, a vkljub vsem naporom nevarnost potujčevanja ni odpravljeua. Glavna opora, na katero se naslanja narodna stvar na Dobrni je »Bralno druStvo«, zato je pa tudi tro v peti verskim in narodnim nasprotnikom slovenskega ljudstva. Da društvo Iažje dosega svoj namen, preosnovalo se je letošnje leto na sirji podlagi. V § 5 svojih pravil ima tudi pravico omisliti si druStveno zastavo. Društvo se hoče resno lotiti dela, da pridobi potrebnih sredstev nabaviti si zastavo, okoli katere hoče zbirati vse, kar še ima na Dobrni čut za vero in narodnost. Mnogo žrtev so že doprinesli dobrnski Slovenci za svoje narodne svetinje, zato niso v stanu iz lastne moči pripraviti si svoje druStvene zastave. Društveni odbor se zato obrača s ponižno prošnjo do vseh slovenskih rodoljubov, da mu pri tem delu priskočijo na pcmoč. Velik je sicer narodni davek slovenskih narodnih krogov, a vendar še upajo tudi Slovenci na Dobmi, da bodo našh udprta srca in odprte roke pri svojem prizadevanju. Društvo si želi mnogo ustanovnikov — ustanovnina znaSa enkrat za vselej 20 K ali v dveh obrokih po 10 K — in podpornih udov — najmanj 2 K na leto — in sicer se bo pa tudi vsak najmanjSi dar za zastavo hvaležno sprejel in ob koncu izkazal v slovenskih časopisih. Darovi se lahko pošiljajo na društvenega blagajnika vlč. g. Frica Eukovič, župnika na Dobrni pri Celju ali naravnost na »Bralno druStvo«. — Odbor »Braln. društva« na Dobrni pri Celju. lz Vidma. (Sodba poštenega Nemca o Videmčanih.) Pretečeno leto se je ustanovil na Vidmu odsek, kakor je «Slov. Gospodar* ob svojem času poročal, kateri je vkrenil vse potrebno, da se morejo zdaj razpečavati srečke po 1 kroni za stavbo novega Solskega poslopja. Premnogi blagi dobrotniki so te srečke že prevzeli. 0 tej zadevi smo čitali v graškem nemškem dnevniku: «Tagespost> z dne 28. junija t. 1. sledeče vrste: «Poslano. Majhen spominek na blago djanje. Leta 1891 so trpele nekatere občine okraja Weiz vsled straSne povodnji veliko nesrečo, tako da je njegova vzviSenost gospod namestnik spoznal za potrebno, pomoči prositi za ponesrečence. Kratko časa potem dojde v poslopje c. kr. okrajnega glavarstva v Weizu cel voz (vagon), nabasan z vrečami z žitom, bobom i. t. d. od občine Videm v brežiskem okraju z pripombo: «denarja ne moremo dati; kar pa moremo, to damo». To je bilo lepo, blago djanje, katerega tem dobrim ljudem nočemo pozabiti. Zdaj razpošilja krajni Solski svet na Vidmu srečke efektne loterije, da si zbere na ta način denarjev za stavbo primernega šolskega poslopja. Pri tej priliki spominiam na dobrosrčnost Videmskih prebivalcev, katero so takrat razodeli, da se jim za dobroto povrne zopet dobrota. Imenovane srečke se dcbijo pri mnogih šolskih vodstvih po 1 kroni. Franc Schopfer, zdaj nadučitelj v Gradcu.» — Veseli nas, da se nahajajo poSteni Nemci, kateri nepristransko sodijo o spodnještajerskih Slovencih in pripoznavajo našo dobrosrčnost. Občina Videm je preobložena z raznimi bremeni ter bojo tukajSnji prebivalci hvaležni za vsako kronico, katera se njim poSlje za srečke efektne loterije.