Izhaja
vsak četrtek, ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo „llira4t v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXV.
Današnja številka obsega 6 strani.
Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov.
Pozivi
Pol leta je zopet poteklo. Zato pa znova vabimo na naročbo „Mir-a“, proseč zlasti one rojake, ki so list naročili le za pol leta ali so z naročnino še na dolgu, da jo čim preje ponové, oziroma poravnajo. S plačilom zaostale celoletne naročnike pa prosimo, da se spomnijo svoje dolžnosti in nam naročnino pošljejo.
Ob tej priliki tudi prosimo in poživljamo svoje prijatelje, da delujejo za vsestransko razširjanje našega lista ter mu skušajo pridobiti čim več novih naročnikov. Od vseh strani se vsiljujejo našemu slovenskemu ljudstvu lažnivi nauki, slaha načela, ki ga odtujujejo njega svetinjam: veri katoliški in slovenski narodnosti! Naloga vseh dohro-mislečih je in mora biti, da se temu pogub-Ijivemu toku ustavijo z vsemi močmi. To se pa godi zlasti z vsestranskim razširjanjem dobrega časopisja.
Torej znova na delo, — podpirajte in razširjajte „Mir“!
Upravništvo „Mira“.
„Narodni kolek44 na Koroškem.
„Narodni kolek" je postal danes zunanje znamenje vzajemnosti vseh zavednih rodoljubov. Na prvi pogled se že spozna, odkod izvira pismo; če dobim v roke kolekovano pošiljate v, pismo, dopisnico itd., vem takoj, da imam govoriti z odločnim rodoljubom. Nobenega pisma, nobene do-
Podlistek.
Pod belo suknjo.
Par žalostnih in veselih iz vojaškega življenja — napisal Josip B e k š.
(Dalje.)
6.	Hude sanje. Prestala nevarnost. „Buri“.
„ Verda !“
„Frajtar.“ In vrata so se škripaje odprla, v vežo pa je stopilo par »urlavbarjev«, med njimi tudi Smoležev.
„0 Lukec, kaj imaš službo?"
„Kakor vidiš."
Odgovor je bil kratek, in v svitu brleče vežne svetiljke je bil Lukčev pogled škodoželjen.
Iz stražnice je prišel korporal-poveljnik, Miha mu je stisnil v roko viržinko, kar so ponovili i ostali njegovi spremljevalci.
Šega in navada je bila taka, in »urlavbarji« so ji ostali zvesti. S hruščem in ropotom so odšli po stopnicah, vsak v svoj oddelek, kjer so jih pričakovali tovariši z vprašanji in najnovejšimi novicami, ki so se dogodile zadnji čas pri stotniji.
„Pravijo, da bo naš stotnik prestavljen."
„Lajtnant je že tri dni marod."
„Frajtar Ožbalt ima dvanajst »veršerftenga«, ker je izostal."
Tak je navadno pogovor tisto noč, ko se vrnejo fantje z doma. Da igrajo kolač in klobase pri tem svojo ulogo, ni treba posebej poudarjati.
V Celovcu, 28. junija 1906.
pisnice, sploh nobenega spisa zaveden Slovenec ne pošlje črez prag svoje hiše brez narodnega koleka. Ni lepšega pečata na pismu, kakor je ravno narodni kolek družbe sv. Cirila in Metoda zavoljo njegovega velikega pomena in blagega namena. „Mal položi dar, domu na oltar," s temi besedami stopa naša šolska družba pred vsakega Slovenca in prosi pomoči — zakaj in za koga?
—	ne zase, ampak za rešitev slovenske mladine, katero hoče zloben narodni nasprotnik na vsak način iztrgati nam iz rok. „Mal položi dar, domu na oltar!" Ali se upa kdo odreči Ciril-Metodovi družbi tako prisrčno prošnjo? Ne, nikakor ne! Narodni kolek pa je isto sredstvo, s katerim tej družbeni prošnji najlažje ustrežemo.
Bodimo napredni in ne zaostanimo za našimi nemškimi nasprotniki, ki nas glede porabe narodnega (Nemci seveda nemškega) koleka marsikdaj osramotijo. Neki nemškonacijonalni sodar v Ljubljani ima na pr. na vseh svojih posetnicah (vizitnicah) nemško-nacijonalne koleke po 2 vin. Nemci prilepljajo koleke v korist „šulferajnu“ in „sudmarki“ na pobotnice, račune, posetnice, pisma, razglednice, dopisnice itd. Ali pri nas kaj takega ni mogoče? Več nemških občin na Koroškem je sklenilo, da se kolekujejo vsi narodni spisi, ki gredo črez občinski prag, z nemškim narodnim kolekom. Družba sv. Cirila in Metoda gotovo ni manj vredna podpore tudi s kolekom, kakor naša nasprotna društva. Vse svoje narodne spise kolekujejo z narodnim kolekom družbe sv. Cirila in Metoda vsled sejinih sklepov, kolikor je znano, doslej samo sledeče slovenske občine: 1. Na Kranjskem: Vič pri Ljubljani, Kog pri Središču, Kropa na Gorenjskem, Srednjavas pri Bohinju in Kotina pri Ljubljani; pred kratkim pa se je odločila za ta domoljubni sklep tudi mestna občina Ljubljana. 2. Na Štajarskem doslej menda edina občina Dol pri Hrastniku, in 3. na Koroškem:
—	?!! Hranilnica in posojilnica v Velikovcu, občin pa — nobena! Ali res nimamo občin na Koroškem, ki bi bile v toliko zavednih slovenskih rokah, da bi mogle slediti ravno omenjenim vzornim občinam na Kranjskem in Štajarskem? Velecenjeni gospodje župani in občinski odborniki, vzbudite se enkrat; lepe besede dandanes ne pomagajo veliko, dejanje velja! Lepo število imamo hranilnic in posojilnic na Koroškem; tudi te prosimo, da bi sledile vse od kraja velikovški hranilnici.
In če bi bilo treba ob treh zjutraj, vsak je željan novic z domače zemlje, ki so za vojaka v tujini tako drage in redke.
Miha je bil bolj redkobeseden; nekaj je k temu pripomogla utrujenost od dolge vožnje, nekaj pa tudi — slutnja, ki si je ni znal razlagati. Zato je kmalu legel na sicer trdo, a že priljubljeno ležišče in glasno smrčanje je kmalu pričalo, da ga je že objelo trdo spanje.
Velike, lepo zasukane črne brke je imel Lukec, pod vratom na vsaki strani tri zvezde. Njegov glas je bil močan, in povelja, ki jih je delil, so se izpolnjevala do pičice.
„Nider — auf, nider — auf, ibt! Ti že pomagam, kastrola od Smoleža, se ti ne poljubi, kaj."
In Smolež je padal in vstajal pred njim, kakor da ga ima privezanega. Telečjak ga je težil, kakor bi mu ga kdo napolnil s svincem, znoj mu je lil črez oči, in če si je otrl potno čelo z roko, je videl, da je krvava------
In pri Leniči je bil. Tisti fant, ki ga je doma Leniča pri plesu tako na kratko odpravila, je prišel izza klanca in vrgel veliko bombo čisto v njuno bližino. Razletela se je na drobne kosce; Leničin obraz je bil naenkrat razcefran. Živela je še, menda še nikake bolečine ni občutila, ker so gledale nepoškodovane oči prijazno, kakor prej. Miha pa je vstal in skočil za njim. Čutil je, kako težko teče, kot bi imel zvezane noge, a dohitel ga je vendar-le m potegnil bajonet. Zabodel ga je prav v srce. Miha je videl, kako je brizgnila kri — a tisti trenotek je spoznal v njem Leničinega očeta. —
Štev. 26.
Kaj je s kolekom v zasebnem življenju? Če pogledamo 10 pisem in dopisnic došlih iz slovenskih rok, vidimo, da je narodni kolek natisnjen morebiti na dveh ali treh. Prvi izgovor, da koleka ni na pismu, je: Imam kolek, ga pa vselej pozabim prilepiti; drugi ga ni imel pri rokah; tretji meni, da ne ve, kje se dobi, drugače bi ga že kupil in rabil; četrti ne ve, kako in zakaj bi se kolek mogel porabiti, peti že naravnost izjavi, da sploh nima navade, da bi rabil narodni kolek!! Rojaki, kam bomo zašli s takšno brezbrižnostjo? Ciril-Metodova družba nam vzdržuje šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu; prevzela bo gotovo tudi šentjakobsko šolo v Rožu; jako potrebni bi bili družbeni otroški vrtci v Borovljah in Železni Kapli, kjer jih hoče zidati nemški „šul-ferajn", da tako ponemči otroke že, predno bodo začeli hoditi v ljudsko šolo. Posebno družbeni otroški vrtci bi bili še marsikje na Koroškem nujno potrebni, ker jih bodo drugače zidali Nemci za ponemčevanje slovenskih otrok. Tako se želi in zahteva od družbe sv. Cirila in Metoda na eni strani vse mogoče in nemogoče, na drugi strani se ji pa odreka še ta potrebna podpora z narodnim kolekom.
Za nas Korošce je narodni kolek pa še posebne važnosti. Družba sv. Cirila in Metoda stavi namreč veliko upanje na zavod „Učiteljski dom" v Celovcu. Skrbimo, da dobimo dobre, versko-narodne šole, ta klic se sliši že skoro pri vsakem zborovanju. To se lahko izreče, ali težko doseže pri današnjih šolskih razmerah. Šole dobivamo dandanes na dvojni način: Ali jih nam da država, ali pa si jih ustanovimo sami. Od vlade ustanovljene „utrakvistične“ šole, kakoršne imamo Slovenci na Koroškem, nam ne zadostujejo; one nam naravnost škodujejo, ker ponemčujejo naše otroke, ki so kri naše krvi. Torej ustanovimo si lastne narodne šole, pravijo zopet odlični rodoljubi. Da, prav tako. Šola v Št. Rupertu pri Velikovcu nam je živa priča velikanske vrednosti take šole; ona deluje že več let z najboljšim uspehom. Sedaj se nabira po vsem Slovenskem za šentjakobsko šolo, ki je nujno potrebna; brez nje bi bila vsa Rožna dolina v naj večji nevarnosti. Ali vse to stane ogromne svote denarja. Pomislimo, koliko stane zidanje in uprava take šole; potem se mora taka šola leto za letom vzdrževati samo z narodnim davkom, ki znaša za vsako narodno šolo par tisočakov. To je veliko,
Treskalo je, Miha pa se ni bal. Kakor toča so žvižgale krogle vsenaokolu, a on je že večkrat ranjen vkljub temu prodiral s svojim »švar-mom« v sovražnikove vrste. Ozrl se je za trenotek — nikogar za njim; zapustili so ga, le od daleč je čul krohot. Š puškinim kopitom ga je ravnokar telebil neki Plementezar, in Miha se je zvrnil vznak — —
„Nisem mislil, tako nerodno je bila postavljena, da mi je zdrknila — pa saj te menda nisem preveč udaril, kaj ?"
Miha je odprl oči, kakor bi sam sebi ne verjel, si jih je zmencal in globoko vzdihnil, — ko je videl, da se je trkljala kositrna skleda, ki je padla ravnokar s police na njegovo glavo, po-tleh.
„0, da le ni bilo kaj hujšega; take sanje, vrag vedi, kaj pomenijo."
Miha je svoje sanje zamolčal, ker ni hotel, da bi se mu drugi posmehovali.
Na mizi se je kadila črna kava, in črez pol ure je korakala stotnija na svojo »njivo« — »sekcirplac«.
*
* *
Preljubi Miha!
Predno denem to malo pero v svojo desno roko, Te tisočkrat pozdravim črez hribe in doline. In v mojem srcu tako zapisano stoji, da si moj ljubček samo ti. —
Pa solze mi morajo zaliti oči, ko Ti moram zapisati, da bo žandarmerija dala pisanje tako naprej, kakor da si Ti rabil takrat v gostilni, ko ste se fantje sporekli, orožje. Ako pride kakšno vprašanje, me daj za pričo; videla sem,
Spominjajte se Oiril-JMetoclove drnžifee!
če pomislimo, da smo prisiljeni zraven vzdrževati še nasprotno šolo. Nazadnje pa zadostuje narodna šola pri vsej svojej potrebi in koristi vendar-le enemu gotovemu okraju. Iz daljnih krajev more k večjemu le kak premožnejši posameznik poslati svojega otroka v narodno šolo. Šola v Št. Jakobu nam je neizogibno potrebna. Potrebovali bi še takšne šole: Eno v Zilski dolini in eno v Podjunski dolini. Ali kdo j ib bo zidal, kdo vzdrževal? Mi tega ne premoremo in tudi od Ciril-Metodove družbe kaj takega ne moremo zahtevati. Za slučaj, da bi jih tudi dobili, bi stalo tem štirim narodnim, močnim trdnjavam precej nad 100 nem-škutarskih trdnjav nasproti, katerih se ne obranimo. Torej narodnih šol nimamo dovolj in jih tudi zastonj dovolj pričakujemo, državne šole pa imamo, da, celo obraniti se jih ne moremo. Skusimo torej to izboljšati, kar imamo in česar se iznebiti ne moremo. Da je šola slaba, da šola ne ustreza potrebam ljudstva, ki jo vzdržuje, je vzrok ali šolski zistem, to je šolska uravnava in postava, ali pa učitelj, ki v šoli poučuje, ali pa oboje skupaj. Če pogledamo na naših ,,dvojezičnih11 šolah šolski zistem, moramo reči, da je malo vreden in slab, če pa pogledamo v narodnem oziru naše učitelje na teh šolah, moramo pa primorani reči, da so z malimi izjemami še slabši. Šolske postave? Slabe so, to je res; a naj slabše še niso. Šolska postava zahteva, da se mora poučevati otroke na naših „dvojezičnih“ šolah v prvem šolskem letu popolnoma slovensko, v drugem šolskem letu večinoma slovensko, v vseh poznejših šolskih letih se pa mora slovenščina poučevati vsaj po tri ure na teden. Slovenskega pouka se morajo udeležiti na dvojezičnih šolah vsi otroci, ako jih starši niso oprostili slovenščine. Tako pravi postava na papirju; ali kako se dela v resnici? — Zistem, postava torej ni ravno ugodna, a naj slabša še tudi ni, če bi se le natančno izvrševala. Le malo, malo pravic daje slovenščini, a da se še ta trohica pravic ne uporabi, so na posameznih šolah krivi nemčurski učitelji. Recimo, da bi bilo nam kedaj mogoče, tudi brez učiteljstva in proti volji učiteljstva zboljšati šolski zistem, popraviti šolske postave v korist slovenskemu jeziku, — kar je pa jako dvomljivo, skoraj neverjetno —, bomo zastonj pričakovali, da bi se nemško-nacijonalni učitelji tudi posluževali danih ugodnosti v prid slovenščini. Kakor sedaj prezirajo majhno trohico nam danih pravic, bi jih prezirali pozneje pač več; kakšne zamere od višje strani bi se jim ne bilo treba toliko bati, upravičenim zahtevam ljudstva bi se pa posmehovali, kakor sedaj in v šoli ponemčevali mirno naprej. Jih bomo že prisilili, učitelja bomo primorali, ugovarja zopet kdo drugi. Dobro, a predstavljajmo si učitelja, ki poučuje slovenščino le prisiljen, primoran. Da bi se otroci kaj naučili, ni potreba, saj g. nadzornik ne razume slovensko, in če razume, mu je pa tudi prav, če^se učitelj ne ukvarja preveč s slovenščino. če učitelju samemu mrzi slovenščina, če učitelj sam nima nobenega veselja za slovenski pouk, ga bo znal že tako uravnati, da se bo otrokom slovenska ura najbolj pristudila, da jim bo postal slovenski pouk naravnost zopern; zgubili bodo tudi otroci veselje do slovenskega po-
uka. Kako naj bi ogrel nemčurski učitelj otroška srca z ljubeznijo do slovenskega jezika, če je sam mrzel kot led?
Dragi rojaki, če hočemo zboljšati naše šolske razmere, moramo začeti pri učiteljih, pri mladem naraščaju učiteljskega stanu, pri učiteljiščnikih. To doseči je ravno namen društva Učiteljski dom“. Potrebujemo mož, učiteljev, ki se bodo upali brez strahu nastopiti v šoli za pravico, slovenskemu jeziku zajamčeno po postavi; potrebujemo zanesljivih in značajnih mož-učiteljev, ki bodo šli rama ob rami s slovenskim ljudstvom za zboljšanje naših neznosnih šolskih razmer. Dobro misleč, slovensko-naroden učitelj bo znal tudi po sedanji postavi slovenščini zagotovljene pravice in ugodnosti dobro porabiti v prid slovenskemu pouku. Tak zaveden učitelj bo gledal na to, da se bodo slovenskih ur, slovenskega pouka udeležili vsi slovenski otroci na dvojezičnih šolah; v slovenski uri bo z otroci prav ljubezniv, prijazen; poučeval in govoril bo ognjevito, navdušeno in prepričevalno; otroci se bodo pa veselili vsake slovenske ure. Ogibal se bo, kolikor bo mogel nemščine, govoril pa, kolikor in kadar bo le mogel, z otroci v slovenskem jeziku. Takšnih učiteljev nam pa tudi društvo „Učiteljski dom“ ne more izrediti v zadostnem številu, dokler nima svojega, na versko-narodni podlagi urejenega zavoda, hiše, kjer se bodo učiteljiščniki tudi vzgoje vali v verne in zavedne učitelje.
Vodstvo Ciril-Metodove družbe pozna prav dobro velikansko potrebo in važnost takšnega učiteljskega zavoda. Prepričani smo lahko, da bi družba sv. Cirila in Metoda najrajši sama postavila takšen zavod za versko-narodno vzgojo slovenskega učiteljskega naraščaja na Koroškem, če bi ji bilo le količkaj mogoče. A kje vzeti sredstva? Zategadel pa hoče družba sv. Cirila in Metoda po možnosti svojih sredstev podpirati in pospeševati nabiranje stavbenega sklada za bodoči zavod „Učiteljski dom“. Da ne omenim onih 200 K, ki jih je prispela že letos za „stav-beni sklad41, hoče družba stalno podpirati in poviševati „stavbeni sklad44 s tem, da je prepustila odseku za stavbeni sklad zavoda «Učiteljskega doma44 narodni kolek za polovično ceno v ta namen, da pripade čisti dobiček od razprodaje koleka stavbenemu skladu. Narodni kolek razpečava v ta namen odsek za «stavbeni sklad44 zavoda «Učiteljski dom44. (Naslov: Slovenska akademija v bogoslovju, Celovec.) Podrobno se razprodaja ta kolek odslej tudi v trafiki in trgovini gospe Izop, kosarnske ulice št. 7 v Celovcu. Gospa Izop je prevzela od slovenske akademije kolek blagohotno v razprodajo, ker je njena trgovina cenjenim odjemalcem, ki pridejo v Celovec, bolj pri rokah in ves dan pristopna, kar v bogoslovju ne more biti.
Dragi rodoljubi! Če ima sploh kak del slovenskega naroda vzrok in dolžnost, da se oklene z vso vnemo narodnega koleka družbe sv. Cirila in Metoda, tako smo dolžni to storiti ravno Slovenci na Koroškem. — Kupiti za 10 krajcarjev koleka, se pravi toliko, kakor darovati družbi sv. Cirila in Metoda 10 vin., 10 vin. pa za «stavbeni sklad44 zavoda «Učiteljski dom44. Ciril-Metodova družba nam je že sedaj velika dobrotnica; zavod
«Učiteljski dom44 bo pa postal ognjišče in središče vernega in narodno zavednega učiteljstva, ki ga že tako težko in željno pričakujemo. Ciril-Metodova družba in zavod «Učiteljski dom44, obojne društvo je za nas neizmerno velikega pomena. Občine slovenske, hranilnice in posojilnice, raznovrstna društva in cenjeni rodoljubi, narodni kolek vedno in povsod na vse spise in listine; nobenega večjega zborovanja več, kjer bi se ne razpečaval podrobno narodni kolek. Kar zamo-rejo ti, kar zamorejo te, zakaj bi ne zamogli tudi mi! Cenjeni župani, velespoštovana vodstva hranilnic in posojilnic ter slavni odbori raznih društev! Pri prvi seji, ki jo boste sedaj imeli, naj se sklene, da se morajo kolekovati vsi uradni spisi, vse vstopnice k veselicam itd. z narodnim kole-lekom družbe sv. Cirila in Metoda. Vodstvo Ciril-Metodove družbe in «Učiteljskega doma44 Vas prosi tako prisrčno: Ponudite nam vsaj eno roko; mi Vam vrnemo za njo obe!
Koroške novice.
Velikansko zanimanje kažejo naši nemški nacijonalci za vse naše narodno delo. Vsak najmanjši shodič, ko ga „Mir“ objavi, je obenem že tudi razglašen po nemško-nacijonalnih listih, med katerimi se posebno odlikuje «Grazer Tagblatt44. V sobotni številki tega lista ni nič manj kot sedem poročil, ki so vsa povzeta iz «Mira44. To je nam v resnici prav všeč, kajti s tem naši nasprotniki sami sebe najbolj bijejo po zobeh, ko vpijejo, da Slovencev na Koroškem ni več, pa vzlic temu danzadnevom prinašajo poročila o našem živahnem narodnem delovanju. Le tako naprej, in svet se bo kmalu prepričal, kako nesramna je vaša laž o izumiranju slovenstva na Koroškem !
Strahovita nevednost in neumnost. Petkov «Karntner Wochenblatt14 poučuje v svoji listnici nekoga o zastavah ter pravi, da zastava s črno-rdeče-rumenimi barvami ni last kake dežele ali stranke, temveč last nemškega naroda brez razlike državnih mej in znak zvestobe napram svojemu narodu. Nadalje pravi, da zahteva edino le vljudnost, da se poleg te zastave obesi tudi zastava z barvami gosta, naprimer pri obisku cesarjevem, črno-rumena zastava. Potem še pristavlja, da ne sme nihče prepovedati v Avstriji Nemcem črno-rdeče-rumene zastave. — K prvi točki naj le pripomnimo, da Wochenblattov listničar ni niti tako daleč pogledal v zgodovino, da bi vedel, odkod so «frankfurtarske44 barve. Povemo mu torej mi, da je črno-rdeče-rumena zastava znak bivše nemške zveze, v kateri je bila tudi Avstrija, ki se pa je podrla v usodnem letu 1849. Skupni državni zbor v Frankfurtu je imel zadnjo sejo dne 21. maja 1849. Od tedaj nima «frankfurtarska44 zastava v Avstriji nobene pravice več. Kar se pa tiče našega cesarja in frankfurtarske zastave, pa vemo, da se je morala «frankfurtarica44, ki je visela iznad cesarjevega stanovanja v Celovcu, ko je bil cesar zadnjič tu, nemudoma odstraniti, in trdno smo prepričani, da cesar ne vstopi v hišo, ako poleg ce-
da Ti je potegnil bajonet Gorščakov Lovrenc, in Tebe menda raditega ne morejo zapreti. Preljubi Miha, prosim Te, da mi pišeš takoj, kako bo s Teboj.
V strahu ne prespim nobene noči. Še enkrat Te pozdravljam
Tvoja zvesta
Leniča.
Miha je izbulil oči in se ugriznil v ustnice. Vedel je, da sta orožnika takrat nekaj pisala, a upal je vseeno, da stvar zaspi. Pri ekserciranju ni bii več zbranih misli, da ga je moral narednik vedno opozarjati na točnost, dokler ga ni končno radi nepazljivosti vzel k raportu.
Pri raportu je bil kaznovan z desetdnevnim kasarnskim zaporom, in Lukec mu je tako na tihem privoščil. Teden dni je minil, odkar se je Miha vrnil z doma, in tudi njegova kazen se je bližala h koncu. A vrag že skrbi za drugo, pravijo.
Zgodilo se je, da je bil nekega dne po raportu poklican v stotnijsko pisarno, kjer je stopil — kakor zid bled — pred stotnika. Nagubano čelo je imel gospod stotnik in tudi obraz narednika, ki bi bil za tolmača, ni obljubljal posebno veselih novic.
«Gospod havptman, pokorno »meldam«, da sem prišel44, je javil Miha, potem ko je udaril s petami drugo ob drugo in salutiral. In stotnik je pričel o čudni zgodbi. Miha je menil v začetku, da mu čita Lenično pismo, šele ko mu je stotnik po naredniku pojasnil položaj, je razumel.
„V »garnizonsarest« ga bodo deli.44
«Koga že spet.44
«I, kaj še nisi čul — frajtarja Smoleža, radi tepeža; pravijo, da je udaril nekoga z bajonetom o Veliki noči, ko je bil doma.44
«Šest mesecev, tako gotovo, kakor jaz šest krajcarjev na dan.44
«Pa eno leto »nohdina« —- kaj pa.44
Tako je šlo od stotnije do stotnije, Bog pa je sklenil drugače. Stvar je prišla pred garnizijsko sodnijo, infanterist je rekel, da ni kriv, frajtar in korporal seveda tudi, poleg tega pa je pomogla tudi še Leniča, in hornist je »krigsreht« z mirnim srcem in vestjo odtrobil, Miha pa lažje
zadihal.	*
* *
«Čaka Abrahamova, šuhi preobilni, štrozak pretrdi44 — «Usmilite se nas!44
«Trdih pričen, plesnivega komisa in marš-adjustirunge44 — «Reši nas, o gospod havptman!44
Kakor v koru so peli vojaške litanije, Lukec pa je pritiskal v splošno zadovoljnost z basom. »Doplar« piva je krožil iz rok v roko, in to-bakov dim se je plazil pod stropom in sedal polagoma na police.
Pred tremi dnevi so prišli «buri44, kakor so splošno nazivljali nadomestne rezerviste, in rekruti so začasno izginili s površja.
«Kdo pa sem jaz?44 je prekinil vrišč in hrup četovodja v modri besedi in se skopal nad „bura“, ki je ravnokar krpal «brocok44 in pri tem zlomil že tri šivanke.
«Pa ne poznam gospoda44, se je odrezal „bur“ in še pridal:
«Pred Bogom smo vsi enaki44.
«Potisek, prevzemi komando !“
Lukec bi poskočil veselja, saj je imel besedo. Rekrut —^ o ta medli tam nekje v daljavi in nikoli več se mu ne približa s trdim korakom.
«Kar primi se — jaz sem se tudi včasi.44
Po sobi so se zakrohotali, in Lukec je napravil v svesti si svoje moči, zelo resen obraz.
«Primi se, ti pravim —- hiften fest ! Kni tif bajgen, ajns! Vipen, ibt!“
«Zakaj »vipaš«44?
«Ker ne poznam po imenu gospoda četo-vodje.44
«Ne boš rekel: ker smo pred Bogom vsi enaki.44
«Bur44 je ponovil stavek in Lukec je zavpil: «Halt — Abtreten !“
Kakor podedovani greh se podeduje utepanje discipline od leta do leta. Nikdar ne zamude rekrutje tega nad «buri44, kar so jih naučili v začetku stari infanteristi. In naj si dela ta ali oni še tako dobre sklepe: O jaz bom ž njimi dober, lepa beseda lepo mesto najde, — kadar pride čas, se dobri sklepi tako radi pozabljajo — pa tudi kratek čas je na ta način najbolj po ceni.	(Dalje sledi).
46 dni spi že v New Jorku neki 32 letni William Schnabele. Tekočo hrano mu vlivajo skozi nos. Zdravniki pravijo, da je vzrok spanja poškodba, katero je zadobil ob neki priliki na glavi. Trdijo, da na ta način še lahko dva meseca živi.
Slovenci, spominjajte se Velikovške šole!
sarske zastave visi na njej izdajalska frankfur-tarska zastava.
Lastna hvala . . .! „Freie Stimmen" od prošle srede priobčujejo neko poročilce, v katerem hvali udeležnik avtomobilske dirke krajevno krasoto alpinskih dežel. Vest se zaključuje s sledečim stavkom:	„Težko je reči, kateri deželi
naj se da prednost, ali Štajarski ali Koroški, ki je podala kakor Štajarska neprikrit izraz svojemu pristnemu nemškemu misijenju?“ Da, da, pristno nemško mišljenje — ko so jim žepe na-vrtavali !
Puščali so jim. Vedno lepše stvari se slišijo o naših ljubih Celovčanih, kako so tujim avtomobilistom pošteno stiskali mošnjice. Cela stvar se je celo že obravnavala v mestnem občinskem svetu. Neki občinski svetnik je prebral poročilo zelo razširjenega „Berliner Tageblatta“ in tu stoji za Celovec grozno priporočljiva sledeča vest : „Celovec (Klagenfurt) je mesto, ki bi se moralo pravzaprav imenovati — Klagen immer furt (večne pritožbe). Ako kdo potuje, mora seveda plačevati, to vemo. Ali za triure spanja v sobi nad konjskim hlevom plačati 10 kron, to se mora dogoditi le avtomobilistu. In poleg tega je še nekdo zabavljal črez automobil-ski šport, ki povzdiguje narodno blagostanje in razveseljuje denarnice vseh avstrijskih »svedrcev« in mnogojezičnih kronovin". — Občinski svet je v svoji ogorčenosti nad onimi, ki so na tak ljubezniv način praznili žepe svojih rajhovskih bratcev, izvolil odsek, ki naj poizve vse one „svedrce“, ki so se pregloboko zavrtali v bratovske mošnjičke. Kaj bo pač potem, ko jih po-gruntajo? Obesili jih menda vendar ne bodo? Pa naj storijo, kar hočejo, sramota bo le ostala Celovcu, kajti po toči zvoniti ne pomaga nič. To naj bi si naši občinski očetje zapomnili enkrat za vselej!
Nemški šulferajn. V osrednjem odboru nemškega šulferajna sedijo sledeči „pristni“ Nemci: dr. Rudolf Mareš, Konrad Twerdy, Avgust plem. Wotawa in dr. Edvard Stepan. To je ravno polovica odbora. Šulferajn je res lahko ponosen na svoj pristno nemški odbor.
Gosp. dr. Ivan Arnejc, bivši suplent na c. kr. gimnaziji v Celovcu, je zvršil 23. t. m. z dobrim uspehom profesorski izpit za gimnazije iz latinščine in grščine.
Sprejemni izpiti se vrše na celovški gimnaziji za prvi razred dne 16. in 17. julija ter 17. septembra, in sicer pismeni od 9. dopoldne, ustmeni pa od 3. popoldne naprej.
Kje je narodna zavednost? V nedeljo, ko je priredila tukajšnja podružnica siidmarke svoj „Sonnwendfeier“, bilo je videti na Križni gori tudi lepo število Slovencev. Radovednost in malomarnost sta jih gnali tja, da tudi oni pripomorejo z doneski k ponemčevanju svojih bratov ali celo svojih otrok. Nemci niso nobenega vun vrgli ali mu zabranili vstop, ker so dosti pametni, češ, le sami pridite in pomagajte zidati veliki „nem-ški most do Adrije“. Za sedaj bodemo ostali samo pri svarilu, v prihodnje pa objavimo imena vseh tistih „zavednih“ — brezobzirno.
Mašnikovo posvečevanje bo letos dne 19. julija v stolni cerkvi v Celovcu. Posvečevanje se začne, kakor prejšnja leta, ob sedmih zjutraj. Posvečeni bodo sledeči gg. bogoslovci: Iz četrtega leta: Mayerhofer Karol iz Št. Vida ob Glini; Wank Valentin iz Št. Boštjana pri Ostrovci; We-ster Viljem iz Šmohora v Zilski dolini; Wintschnig Danijel iz Sirnice pri Trgu. (Vsi štirje so Nemci.) Iz tretjega leta: Benetek Anton iz Griž pri Celju ; Hafner Ulrik iz Krčanj ; Tojnko Rok iz Prevalj; Radi Albin iz Šmarjete pri Volšbergu; Safran Janez iz Št. Urbana nad Glaneggom. (Prvi trije so Slovenci, zadnja dva sta Nemca.)
Primicije. Novo sv. mašo bodo letos darovali č. gg. novomašniki: Mayerhofer Karol dne 26. julija, na god sv. Ane, v Št. Vidu ob Glini; pridiguje mil. g. Gabrijel Lex, prošt in dekan v St. Vidu. Wank Valentin dne 29. julija v Meisel-dingu na Grobovem polju; pridiguje č. g. Izidor Billek, župnik v Meiseldingu. Wester Viljem dne 5. avgusta v Šmohoru v Zilski dolini; pridiguje č. g. Jožef Ebert, župnik v Kellerbergu. Wintschnig Danijel dne 22. julija v Krškem (Gurk); pridiguje č. g. Franc Neuwirter, provizor v Lollingu. — Benetek Anton dne 5. avgusta v Grižah pri Celju; pridiguje č. g. Ogradi Franc, opat v Celju. Hafner Ulrik dne 22. julija na Krčanjah; pridiguje č. g. Jakob Kindlman, župnik v Grebinju. Tojnko Rok dne 22. julija v Prevaljah; pridiguje č. g. Ivan Hornbock, kaplan v Pliberku. Radi Albin dne 29. julija v Št. Mareinu v Labudski dolini; pridiguje č. g. Jožef Maier, kaplan v Celovcu. Safran Janez dne 22. julija v benediktinski cerkvi v Celovcu; pridiguje č. g. Florijan Auer, stolni propo-vednik v Celovcu.
Velikovec. (Pridite na Ciril-Metodovo slavnost!) V sredo dne 4. julija t. 1.,
kot preddan godu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, ob 2. uri popoldne, napravi naša „Na-rodna šola“ slavnost v proslavo naših versko-narodnih zaščitnikov. Predstavljala se bo zelo lepa igra „Kraljica po milosti božji“. Cela slavnost bo trpela samo slabe dve uri. Torej slovenski rodoljubi, sosebno oni iz podjunske doline, ki itak po opravkih isti dan semkaj pridete, ne zamudite prilike naše lepe narodne slavnosti se udeležiti !
Velikovec. Dne 19. rožnika t. 1. bi se bil prigodil tukaj lahko prav velik požar. V velikem Sternwirtovem skednju sta kadila mali fantek domače dekle in še neki drugi paglavec cigarete in sta rabila za prižiganje bengalične vžigalice. Pri tej priliki začela je krma goreti, k sreči so o pravem času došli domačini ogenj še pogasili. Ker je Šternwirtov skedenj zelo velik, bi bil požar naravnost velikansk in celo grebinjsko predmestje bi bilo v skrajni nevarnosti. Torej pozor na otroke !
Umrl je v Velikovcu dne 23. t. m. sodnijski pristav Evgen Thurn. Pogreb se je vršil dne 25. t. m. popoldne ob veliki udeležbi občinstva. Zadnjo čast so umrlemu izkazali s svojo udeležbo tudi vsi uradniki. Rajni je bil star šele 38 let. Slovencem ni bil prijazen.
Velikovec. Dodatno k svojemu poročilu glede prezidave Jobstovega skednja v tukajšnjem celovškem predmestju v kmetijsko zimsko šolo še poročam, da bo nova kmetijska šola enonadstropno poslopje, da bo v novi šoli ne samo stanovanje za potovalnega učitelja Šumija, ampak bodo se tri večje sobe porabile še za vzprejem internata za kmetijske učence.
Velikovec. (Obravnava zoper pobijalce oken v „Narodni šoli“.) Kakor smo že poročali, so bila dne 30. maja t. 1. od 2. do
3.	ure zjutraj v naši „Narodni šoli“ zopet okna pobita. Orožniki so ovadili kot krivca nekega F. S. Ime in značaj obdolženca ne objavimo z ozirom na njegovo družino. Obravnava zoper obdolženca in njegove tovariše izvršila se je dne 15. in 22. rožnika 1.1. pri tukajšnji c. kr. okrajni sodniji. Sodnik je bil c. kr. sodni pristav dr. H. Bouvier, državno pravdništvo je pa zastopal mestni občinski tajnik Horner. Obdolženec S. izjavlja, da se je dne 29. maja t. 1. zvečer v Torandovi gostilni povodom godu in na povabilo domačega sina Ferdinanda Plešivčnik sešla večja družba godovnikovih prijateljev, med njimi tudi on, dalje še Oton Ruprecht, Ferdinand Spendal, Alojzij Hofer, Friderik Schlegel, Matija Wiegele in Maks Pupic. Pili so celo noč do 2. ure zjutraj. Na vprašanje sodnikovo, ako je on okna v „Narodni šoli“ pobil, pravi S., da je to sicer mogoče, ali on tega ne ve, ker je bil zelo pijan. Priča Ida Plešivčnik, Torandova hči, pravi, da je isti večer godovna družba pila od 1I210. ure zvečer do 2. ure zjutraj 50 litrov pive in nekaj vina, in da so večinoma vsi pijani odšli. Priča orožnik četo-vodja Peter Cirkovnik izpove, da je o izgredih poizvedoval. V gostilni pri Jagru v Št. Rupertu so mu povedali, da so izgredniki, od katerih so Friderika Schlegelna spoznali, med 2. in 3. uro zjutraj trkali in zahtevali pijače, katera se jim pa ni dala. Na podlagi tega, kar je pri Jagru izvedel, je zaslišal v navzočnosti mestnega redarja Luidererja Friderika Schlegelna, ki je priznal, da je S. okna v „Narodni šoli“ pobil, potem še Matijo Wiegele, Maksa Pupica in nazadnje obdolženca S. Priča mestni redar Luiderer izjavlja, da je on imel isto noč službo, da je bila zgoraj imenovana sedmorica, ko je zapustila Torandovo gostilno, sicer pijana (angeheitert), a nikakor ne do nezavesti, in ker se je bal izgredov, je ovo družbo zasledoval. Šla je na poštni trg, kjer so se vsedli na klop, zlezli so tudi na drevesa in kakor mačke mijavkali. Radi tega jih je opozoril, da naj dajo mir. Da bi se prepričal, ako bodo mirno odšli, šel je v_ labudske ulice in se skril med neka hišna vrata. Čevljarjev sin Schlegel je prišel nazaj in ko je njega (redarja) videl, je rekel tovarišu Wiegele-tu: „Tukaj je“. Iz tega je jasno, da Schlegel ni bil tako močno pijan. Nato je priča odšel domu, drugi dan je pa zvedel, da so bila po noči v „Narodni šoli“ okna pobita. Priča Alojzij Hofer, 27 let star, od katoliške k lutrovski veri odpadli bukvovez pri Magnetu, izjavlja, da je bil sicer pri družbi, ali on ničesar ne ve, ker je bil pijan. Priča Oton Ruprecht, 18 let star, trgovčev sin,. ki je tudi nedavno od vere odpadel, se spominja samo, da je bil na poštnem trgu, dalje se ne spominja, ker je bil pijan. Da so bila okna v slovenski šoli pobita, je šele pozneje izvedel. Priča Matija Wiegele, 20 let star, dimnikarjev sin, izjavlja, da je bil v Št. Rupertu in bil pri pobijanju oken navzoč, ali stal je dalje proč in ne ve, kdo je okna pobil. Priča Maks Pupic, 19 let star, dimnikarjev pomočnik, izpove, da je bil sicer tudi pri pobijanju oken v Št. Rupertu poleg, ali ker je bilo temno,
ni videl, kdo je kamen vrgel na „Narodno šolo'1. Mornar Ferdinand Spenda], ki je bil tudi pri tej družbi, se ni zaslišal kot priča, ker mu je med tem že dopust potekel in je odšel nazaj v Pulj. Priča Friderik Schlegl, 22 let star, črevljaijev sin, izpove, da je bil močno pijan, prizna, da je bil pri pobijanju oken pred „Narodno šolo“ navzoč, da je obdolženec S. stavil predlog, da naj se okna pobijejo, in da je S. res tudi kamen na ..Narodno šolo“ vrgel, in da so, ko so šipe za-žvenketale, vsi pobegnili. Nato prečita sodnik spričevalo nravnosti o priči Friderika Schlegel, ki se glasi zanj zelo neugodno. Državnega pravd-nika namestnik predlaga, da se proti obdolžencu postopa po §§ 265 in 266 kazenskega zakona. Nato proglasi sodnik obdolženca S. nekrivega z ozirom na to, ker je obdolženec, dasi je bil že enkrat, to pa le radi beračenja, kaznovan, sicer pošten človek, nasproti pa je priča Friderik Schlegel že večkrat kaznovan bil in je tudi mogoče, da je priča Schlegel sam okna pobil.
Političen shod v Kazazah dne 24. t. m. se je dobro obnesel. Govorila sta gg. dr. Janko Brejc in deželni poslanec Fr. Grafenauer o splošnem političnem položaju in deželnem zboru koroškem. Sprejele so se tudi resolucije o volilni reformi, „svobodni šoli“ in razporoki. Več prihodnjič.
Št. Lipš. Da nismo zaspali, priča dolga igra ,.Lurška pastirica-1, katero je binkoštni pon-deljek igralo prav dobro 30 deklet. Napravili smo oder kar na župnijskem travniku, ker so sobe v gostilnah premajhne. Ako se gospoda ponaša že s tem, da zahaja v gledališče, se smemo mi še bolj s tem, da sami napravimo igre, gledališče. V igralcih se vzbuja samozavest in ponos, v ljudstvu pa zavednost, ki je potrebuje. Čutimo, da smo za kaj boljšega, ni nam treba nizkega, navadnega uživanja. V nekaterih pa se vzbuja jeza. Otrokom se je prepovedala udeležba in bili so zaprti. Čudno, naša igra je vendar bila lepa, ne izpodtekljiva. Šolarjem naj bi se priporočalo, kar je koristno in služi omiki, ne pa branilo ! Ali se dela tako v imenu omike, ali — ?
Pliberk. Pokopali smo zopet mladega duhovnika, ki je komaj začel delovati v vinogradu Gospodovem. Dne 19. t. m. je po dolgi mučni bolezni ob desetih zjutraj umrl č. gospod Ignacij Glinik. Dve leti še ni minulo, odkar je pel v Pliberku svojo prvo sv. mašo. Pa že tedaj se je mlademu gospodu videlo, da nima trdnega zdravja. Poslali so ga za kaplana v Spodnji Dravograd in po kratkem času k Fari v Prevaljah. Bil je v svojem poklicu vesten in priden in se kljub svoji bolehnosti ni branil nobenega dela. Dokler je le mogel, opravljal je svoje dolžnosti. Toda za težavno delo so bile njegove moči preslabe. Šel je iskat zdravja v južne kraje,^ nekaj časa bil je tudi pri usmiljenih bratih v Št. Vidu, vrnil se je zopet domov, kjer je izdihnil svojo blago dušo, kakor si je že vedno želel, v naročju svoje matere. Četudi mlad, si je pridobil s svojim dobrim, vedno prijaznim in veselim obnašanjem mnogo prijateljev. O tem je pričal njegov pogreb dne 21. t, m. Vreme je bilo skrajno neugodno. Pa vendar je prihitelo nad 30 duhovnikov in velika množica ljudstva. V farni cerkvi se je z ginljivimi besedami poslovil od rajnega prečastiti gospod župnik Kesnar, ki ga je krstil, bil pridigar pri njegovi primiciji in njegov župnik. Nato je vodil mrtvaški sprevod domači dekan, prečastiti gospod Šimen Bauer, ob azistenci č. gg. Sadjaka in Miklaviča, ki sta bila rajnemu tovariša in prijatelja. Otožno se je storilo vsakemu pri srcu, ko je videl pred krsto korakati dolgo vrsto belo oblečenih družic, ki so pred komaj dvemi leti spremljale rajnega pred oltar, zdaj pa k zadnjemu počitku, — k večni primiciji. Pokopali smo ga v Nončjivasi, in ob glasih mile nagrobne pesmi sprejela ga je hladna zemlja v svoje naročje. Tam zdaj počiva ob strani svojega očeta in svoje sestre, ki je umrla komaj tri mesece pred njim. Dal mu Bog večni mir, žalujoči materi-vdovi pa tolažbo, da bi mogla prestati tako naglo bridko izgubo obeh svojih otrok, ki sta bila njeno_ edino upanje.
Homec pri Pliberku. (Štiridesetletni spomin bitke pri Kustoci.) Kar trlo se je ljudstva na našem prijaznem hribčku dne 24. t. m. Iz cele Podjunske doline so se zbrali veterani in dosluženi vojaki, da praznujejo slavni dan bitke pri Kustoci. Na vse zgodaj že je budila godba Pliberčane iz spanja in okoli osmih zjutraj odkorakala je precejšna vrsta — blizu 120 jih je bilo — na Blato, sprejet veteransko društvo iz Dobrlevasi, ki je prišlo polnoštevilno s svojo lepo zastavo in uniformirano. Ob desetih so se vsi udeležili slovesne sv. maše na Homcu in potem se je razvila precej živahna zabava v Homčarjevi gostilni. Vse je bilo res lepo. Posebno ginljiv za vsakega, ki še ljubi svojo avstrijsko domovino, je bil prizor, ko so zbrani vojščaki ob glasih cesarske pesmi izrazili na novo svojo zvestobo in
ljubezen osivelemu svojemu vladarju Francu Jožefu. Ali je pa tudi godba, takozvana „Kosman-kapelle“, zagodla njemu na čast, to naša seveda le „pavrska“ pamet ni mogla spoznati. Vsaj tisti frankfurtarski trak, ki se je mogočno ovijal okoli prs godbenega vodje, ni pričal o avstrijski zvestobi. Sicer je bilo to izdajsko znamenje — bodi povedano v čast vseh zbranih vojščakov — edino, a tem bolj je bodlo v oči pri tej zgolj patrijotični slavnosti.
Nončjavas pri Pliberku. Strela je udarila dne 23. t. m. okoli devetih zvečer v Simonovo hišo. Čudno je bilo, da domači ljudje strele nikakor niso občutili, četudi so bili vsi še zbujeni. Kmalu je bilo celo poslopje v ognju, in prej da je prihitela pliberška požarna bramba. zgrabil je plamen tudi že lepi, veliki skedenj in ga popolnoma uničil. Sreča je bila, da je dosti vode in da ni bilo vetra, da so se mogle, seveda le z velikim trudom, obvarovati sosednje hiše. Škode je precej veliko, ker je razun živine in nekaj malenkosti, ki so jih še mogli rešiti, vse zgorelo. Vkljub zavarovalnini, ki znaša 4000 kron, bo gospodar težko občutil nesrečo, ki je tako hitro uničila vse njegovo imetje.
Strojna nad Prevaljmi. Zdrave so res naše planine. Do sedaj, torej v pol letu, imamo le enega mrliča, dvamesečno dete, ki se je že rodilo preslabotno za življenje. — V nedeljo, dne
1.	julija in v sredo dne 4. julija obhajamo slovesno god farnega patrona sv. Urha. Vsakokrat pridejo procesije in bo po več sv. maš, v sredo vsaj štiri. Vabimo prijazno verne Slovence v našo cerkvico v novi notranji opravi, kakor ni kmalu katera v bližini.
Abstinenco ! Modra nemška gospoda v Celovcu gospodarijo tako, da ima naša dežela po njihovi modrosti in previdnosti in nedopovedljivi skrbi za kmeta-davkoplačevalca naj višje deželne doklade. Sedaj pride še doklada na vino po 12 vinarjev na liter in po 6 vinarjev na mošt. Pri vinu bode prizadeta posebno "i- f i* duhovščina, ki mora imeti doma mašno vino, pri moštu Slovenci, katere bi po željah dobrotljivih koroških poslancev tako naj že davno pozobal vrag kakor vrabci črešnje, in prebivalci lavantinske doline, ki pa tudi niso ljubljenci liberalne nemške gospode, ker volijo konservativno. Z novim dacom se ljudstvo naravnost izroča šnopsarstvu, sili se direktno k pitju žganja. V tem tiči še večje zlo novega davka nego v plačevanju samem. Zato ne preostaja dandanes nič nego navajati ljudstvo k abstinenci. Povsod je že zasejano seme popolne zdržnosti, v nekaterih krajih že cveti novo gibanje, čemu smo na Koroškem zadnji, čemu držimo roke križem, češ, „lei lassen !“ Čemu se pije, in pije celo črez mero pri vseh sestankih, veselicah, žegnanjih. Abstinenco ! Potem naj išče deželni odbor novi davek kjer hoče. Duhovščina naprej! Koliko več se bo darovalo lahko za narodne namene, koliko denarja bo preostalo za druge, nujnejše potrebe, če omejimo pitje, če zajezimo pijančevanje. Koliko sil se bo obranilo narodu ! Ljudstvo naj je jabolka in bo imelo več koristi nego od mošta! In davek odpade ! Ljudstvo bo boljše, značajnejše, vernejše, čistejše. Zgled mora seve priti od zgoraj, od duhovščine, od inteligence. Mesto da se pijeta dva četrt naenkrat, se da denar za drugi četrt za narodne namene, pri sestankih za drugi liter. Tako ohranimo bistre glave, vedre misli, veselo čisto srce, krepke moči. V žganju pa je naravnost smrt. In ta preti po novi postavi našemu ljudstvu. Na branik vsi, ki so dobre volje !
Guštanj. (Samomor.) Dne 21. t. m. je prišel poštni komisar nenadoma revidirat našo pošto in je to vstopivši v sobo tu nameščeni po-štarici Gusti Schebul naznanil. Ta mu je odgovorila, da ravno takoj nima časa, pa pride kmalu. Odpravila se je in je ni bilo nazaj, tudi ne h kosilu. Pričeli so jo iskati in našli so jo, ali ne več žive. Obesila se je v lastni hiši pod streho na neki periini vrvi. Naš zdravnik je napel vse svoje moči, da bi jo rešil, a bilo je zaman. Tako imamo pretekle štiri tedne že dva samomora. Ranjka je ljubila pijačo, ali za pravi vzrok se ne ve, zakaj da se je obesila. Ljudje, kakor je tu navada, govorijo mnogo. Žalostno je le samo, da je bilo v Guštanju, kjer so sami „inteligentni“ ljudje, in to posebno zdaj v tem „fortšritu“, zadnjih deset let že deset samomorov.
Spodnji Dravograd. Na živinski sejem, kateri je bil tukaj na 15. t. m., je bilo prignanih 460 volov, 215 krav, 55 junic, 2 teleta, in 6 konj. Kupčija je bila prav živahna. Kupci so bili iz Moravskega, Štajarskega in iz naše dežele. Prihodnji živinski sejem je spet tukaj na
2.	avgusta 1906.
Borovlje. Pri nas se naseli v kratkem tretji zdravnik, ki bo pred vsem opravljal posle bolniške blagajne. „Arbeiterwille“ poroča, da je dovedla politična nestrpnost dr. Maurerja in dr. Vet-
terja socijalno demokratično vodstvo do tega koraka, da si je priskrbelo svojega zdravnika. Dr. Maurer, p. d. Trnjakov Jozej Podljubelom, je rodom Slovenec in je bil vpisan na celovški gimnaziji 8 let za Slovenca, dr. Vetter je Nemec —-oba pa sta skrajna nemškonacijonalna agitatorja —■ kaj bo neki tretji zdravnik?
Borovlje. „Sudmarka“ je darovala za bo-rovški otroški vrtec 500 kron. —- Pred kratkem je priredilo tukajšnje pevsko društvo „Alpenrose“ pevsko veselico v prid otroškemu vrtcu. Za odgovor na to ustanovimo po Rožu Ciril-Metodove podružnice.
Borovlje. Dne 27. maja t. 1. vršil se je pri Cingelcu na Trati ustanovni shod tamburaš-kega društva „Strel“. Ker je tudi vreme nekoliko zadrževalo, ni bilo v začetku prav mnogo udeležencev. A prihitelo jih je, ko se je pokazalo jasno nebo, mnogo k prosti zabavi. Shod otvoril je tamburaški vodja g. Fr. Miiller s svojim pozdravom na zbrane ter istim priporočal pristop k novemu društvu. Nato je pristopilo nekaj članov, kateri so volili z društveniki sledeče gospode v odbor: Predsednik Janez Mišic, podpredsednik Martin Fugger, tajnik Rafael Mrmolja, blagajnik Karol Nagele, pregledovalca računov Ludovik Koren in Anton Štangel. Tudi ,,Drav-čani“ so peli vmes ter nas razveseljevali z lepimi slovenskimi pesmi. Shod so zaključile doneče tamburice z gromovitim „Naprej“. Pozno v noč so doneli glasovi „Strela“ v Zablačanovem vrtu, vsakateremu ušesu bili so prijetni in marsikatero mlado nogo so imeli moč zvabiti na plesišče.
Borovlje. Tamburaško društvo „Strel" izraža iskreno zahvalo za brzojavne častitke Gradčanov.
Spodnji Rož. Minulo nedeljo, dne 24. jun. zvečer, se je vršil na hribčku zraven Oblaserjeve pivovarne v Podgori, kakor so prej lepaki naznanjali in črno-rdečo-rumena capa na pivovarni, „Sonnwendfeier“. Sodelovalo je pevsko društvo „Alpenrose“ in godba iz Borovelj. Govor je imel dr. Maurer. Črez kres je pijan skakal neki hlapec. To je bilo najpametnejše. Velenemška capa pa bode tako še lep čas naznanjala, da se je vršilo tu nekaj prav neumnega.
Slovenji Plajberg. Podpisani javljam, da nisem z dopisom v 21. št. „Mira“, tičočim se komedije in načelnikovega namestnika ter njegovega pristaša šentjanžke požarne brambe, niti v najmanjši zvezi. Radi tega tudi prosim, naj me tisti fantje šentjanžani, kateri mi obetajo napada v katerikoli gostilni drugokrat ne obdolžijo več po nedolžnem. France Miiller, obč. tajnik.
Slovenji Plajberk. Že dolgo nismo bili tako srečni, kakor zadnjo nedeljo. Iz Borovelj so prišli k nam oznanjevalci miru in svobode, novi rdeči dohtar j ud „Berlinar“,Hanžička,Oblasser, in neizogibni Najclar. Kar jih je bilo nemških, so samo zijali. Priftrohar Sturmek pa je staknil vsako luknjo in jo onesnažil z rdečo coto ,,Prapor". Prej sicer nikdo ni mislil na to, da bi razširjal rdeči slovenski list, v zadnjem času pa so segli tudi po tem pripomočku. Slovenski časopis je samo za limanice, pozneje pa srečno slovenščina. Koliko je socijem za njo, pokazal je „soci-gene-ral" dr. Adler, ki je pretekli teden glasoval zoper slovenske mandate. Slovenci, drugokrat take prijatelje postavite na — hladno.
Podsinjavas. V dopisu „B. Z." iz dne 8. junija t. L, štev. 23, pretaka solze neka „Gretl“ radi slovenskih napisov na novi progi državne železnice. Videti je, da ji je slovenska beseda toliko, — kakor vragu križ, — torej po črez v želodcu. Vseenako pa, ako do zdaj niste vedeli, vedite zanaprej, da nova železnica ni bila zidana za take „Gretlne“, kakor ste vi, ki gotovo mislite, da je Bistrica oziroma Rožna dolina že del Prusije. Tudi mislim, da iz vašega žepa še pol vinarja ni zazidanega v isti, torej bi bilo zelo pametno, ako bi si vi to, kar ste kazali v javnosti, le mislili in obdržali zase. Sploh pa, ako vi tako malo poznate tukajšnje razmere, je oči vi dno, da ste prfvandranec .ter se le po sili šopirite po Bistrici in šuntate slovenske delavce. Meni, rojenemu Rožanu je moč bolje poznati Bistrico in razmere. Raditega mi nikakor ne trdite več, da slovenskih napisov na novi progi nihče ne razume. To je laž. Reči pa moram, da so vas pri poizvedovanju, kaj pomeni „Eingang — Vhod", vsi z vami govoreči vlekli za nos. Tudi sam g. učitelj, ki brezdvomno ve, kaj pomenita oni besedi druga pod drugo napisani, vas je „na-farbal" ter rekel, da mu je to neznano. Obžalujem pa, da imate tako debelo kožo, skozi katero nobena „farba“ ne seže do živega. Sicer pa je za take privandrane „Gretlne“ tudi izhod iz Rožne doline v nemški „rajh“ in, ako ga najdete, vam želimo mi rožanski Slovenci —■ srečno pot. Živio!	„Rdečeglavec.“
Zabomec. Da zvedo še drugi Zilani, ne samo mi v Zahomcu, kakor nas imenujejo bolj zavedni in goreči za naš narod, vam naznanjam, da smo sprejeli dopisnico „Zdrami se, tužni Korotan" od nekega narodnjaka, kateri se je udeležil veselice za koroške Slovence v Ljubljani. Piše nam namreč : „Veličastno ! Nimate pojma. Škoda za zaspanega Zilana." Toraj toži se mu po lepi Žili in prav ima, če nas imenuje zaspane; tudi smo in bogve, če nam ne zapoje poprej mrtvaški zvon, kakor da se zdramimo!
Slovenska duša.
Dolina pri Trstu. 21. junija 1906. Hvala Bogu, do danes se je prijavilo toliko naročnikov, da bo mogel izhajati moj časopis „Domači zdravnik" od 10. julija redno mesečno po enkrat v zvezkih od 16 strani. Sprejemam tudi oglase za platnice po nizki ceni. Prvo številko razpošiljam vsakemu, ki jo zahteva na ogled. Cena je samo 2 kroni za celo leto. Prosim moje pristaše, da me podpirajo. Zdravo telo najboljše telo. Naše zdravišče se bo odprlo sredi julija t. 1. Tukaj je tako krasno, kakor malo kje na svetu. Morski zrak, planinski zrak, sadje, grozdje in naša domovina. Imamo že sedaj gostov iz Ogrskega, Sedmograškega itd., ki se začasno polivajo v moji hiši.	J. O kič, ravnatelj.
Mikroorganizmi akutnega in kroničnega črevesnega katara, ki jim dajo beljakovine kravjega mleka izvrstno redilno podlago, dobe s K u-feke-jevo otroško moko —kuhano na vodi — in z izločitvijo mleka iz živila slabo redilno podlago, na kateri ne morejo uspevati. Nenavadno vretje v črevesju in bruhanje preneha in tudi telesno čiščenje se izboljša. Kufeke-jeva otroška moka je prebavna tako lahko, da jo dobro prebavi in vsrka tudi obolel želodčno-čre-vesni kanal. Tudi ima ta moka lastnost, da zaostalo slast vnovič vzbudi.
V7 korist koroškim Slovencem!
Pod tem naslovom se je vršila v nedeljo 24. jun. v središču Slovenije, beli Ljubljani, slavnost, katera bo ostala koroškim Slovencem, ki se niso bali truda in stroškov in so pohiteli med svoje kranjske brate, gotovo v neizbrisnem spominu. Okrog osemdeset koroških Slovencev se je udeležilo slavnosti. Večina njih se je pripeljala v Ljubljano s popoldanskim vlakom, nekaj pa jih je že prišlo z dopoldanskim. Le-ti so se potem ob sprejemu združili z onimi, ki so prispeli popoldne, da je bilo pri skupnem nastopu vendarle število koroških udeležnikov slavnosti, ako se upoštevajo naše razmere, dolga pot in veliki stroški, povoljno.
Slavnost v korist koroškim Slovencem je priredil ljubljanski „Sokol“, a glede dosege namena veselice, gmotno podpreti naše velevažno društvo „Drava“, so ljubljanske dame v resnici prve, katerim smo koroški Slovenci dolžni svojo zahvalo, kajti le-te se niso bale truda in sitnosti ter so s svojo požrtvovalnostjo gotovo dosegle, da bo dobila „Drava“ za naše razmere prav lepo gmotno podporo. Naj torej izrečemo že tu v prvi vrsti narodnim damam, gospem in gospicam ljubljanskim, ki so delale in se trudile za nas, svojo najprisrčnejšo zahvalo. Ravno tako pa tudi slavnemu „Sokolu“ ljubljanskemu, pod katerega okriljem se je vršila slavnost, in vsem drugim činiteljem, ki so vsak svoje storili v dosego skupnega namena. Končno naj izrazimo svojo zahvalo tudi vsemu narodnemu občinstvu ljubljanskemu, ki je z velikansko udeležbo zagotovilo celi slavnosti najlepši uspeh.
Ob progi po Gorenjskem so slovenske zastave pozdravljale koroške Slovence, in na nekaterih postajah so bili sprejemi in pozdravi res prav bratovski. Omenimo naj pozdrave v Kranjski gori, na Jesenicah, Lescah, Radovljici, pred vsemi pa v Kranju, kjer je Sokol z godbo in veliko množico drugega občinstva pozdravil koroške Slovence in jim priredil res prav prisrčen sprejem.
Ko je prispel popoldanski vlak na južni kolodvor v Ljubljani, so bili vsi kolodvorski prostori natlačeni občinstva, ki je pričakovalo prihoda koroških Slovencev. Ljubljanski ,.Sokol" je kot častna straža v dolgih vrstah stal ob sprejemnem prostoru, in ko so izstopili koroški Slovenci, je zaigrala godba sokolsko koračnico in občinstvo je sprejelo koroške Slovence z burnimi živio-klici. Nato nas je pozdravil na čelu občinskega sveta ljubljanskega gospod župan Ivan Hribar s temi-le presrčnimi besedami:
„Bratje in sestre, prihajate iz dežele, v kateri je takorekoč tekla zibel slovenskega naroda; na Gosposvetskem polju so si naši pradedje izbirali svoje slovenske vojvode, ki so branili rodno zemljo pred tujim navalom in svetovali narodu, kako naj zastopa svoje pravice. Nemški naval je Slovencem odvzel marsikaj, vendar najlepši del Koroške je še v slovenskih rokah. Prihajate med nas, mili bratje in sestre, da si naberete
med nami novih moči in pomoči za svoj gigantski narodni boj. Ljubljana kot prestolnica slovenskega naroda vam bo prihajala vedno rada na pomoč. Želim, da nesete s seboj najlepše spomine domov. V imenu občinskega sveta ljubljanskega vas še enkrat naj iskrenejše pozdravim in vam kličem: „Dobrodošli!“
V	imenu ljubljanskega „Sokola“ je nato govoril njegov starosta g. dr. Viktor Murnik, ki je poudarjal, da je ljubljanski ,.Sokol“ doživel že marsikak vesel in lep dan, a toliko veselje ga še ni navdajalo kakor sedaj, ko pozdravlja zatirane koroške Slovence. V nadi, da se bodo tudi tužne koroške razmere zboljšale, kliče v imenu „Sokola“ koroškim Slovencem svoj „Na zdar!“
V	imenu ljubljanskih pevskih društev in zveze slovenskih pevskih društev pozdravlja koncertni vodja g. Matej Hubad prispele koroške pevce ter poudarja, da je to prvikrat, da ima Ljubljana priliko pozdravljati dve pevski društvi iz slovenske Koroške. Ko bode odprta pot s Kranjske na Koroško, tedaj si bodo slovenski pevci šteli v svojo dolžnost s slovensko pesmijo priti budit narodno zavest v slovenski Koroški.
V	imenu koroških Slovencev se je zahvalil za sprejem g. Ekar, ki je poudarjal, da se zahvaljuje v imenu vodstva koroških Slovencev slovenskim bratom za veličastni sprejem, upajoč, da bo sedaj, ko so koroški Slovenci spoznali, da jim je pri svojih bratih onstran Karavank zagotovljena tudi dejanska podpora, lažje bojevati trdi boj za obstanek. Slavnost bo imela za koroške Slovence gotovo lep uspeh in narodno navdušenje, katerega se bodo koroški udeleženci navzeli ob tej priliki, bo obrodilo gotovo pozneje doma dober sad. Zato pač najprisrčnejša zahvala vsem, ki s svojim sodelovanjem pomagajo reševati slovenstvo na Koroškem.
Nato se je razvrstil sprevod po mestu. Na čelu je korakala godba, za njo „Sokor‘ in potem spremljani po mestnih občinskih odbornikih in Sokolih koroški Slovenci. Pred Prešernovim spomenikom je šentjakobska ..Rožica" zapela pesem „Bratje v kolo se vstopimo4' in potem pa pevski zbor beljaškega slovenskega omizja „Luna sije44. Koroški Slovenci so položili na spomenik Prešernov venec s slovenskimi trakovi. Marijin trg je bil poln občinstva, ki je navdušeno pozdravljalo koroške Slovence. Po ulicah, kjer je korakal sprevod, so bile razobešene zastave in narodne dame so obsipale koroške Slovence s cvetlicami. Od Prešernovega spomenika je krenil sprevod na slavnostni prostor na dirkališču, katero je bilo vse okrašeno z zastavami. Vse, česar si je človek poželel, je bilo na razpolago v raznih paviljonih, katerih je bilo vseh skupaj 16. Točilo se je vino, pivo, bakarska vodica, šampanjec, jedila mrzla in gorka, pečeni jančki in to in ono, in povsod so narodne dame ljubljanske stregle gostom res požrtvovalno. In česar ne smemo pozabiti poudariti, cene so bile zmerne. Tu ni bilo nikakega odiranja, tu se ni nič ,,puščalo44, kakor je sedaj pri nas v Celovcu navada.
Za koroške Slovence in lahko trdimo, da tudi za vse drugo občinstvo, je bil naj zanimivejši nastop telovadcev. Naš namen ni kritikovati, poudarjamo le, da je bil pogled na vrste krepkih telovadcev posebno za nas, ki doma nimamo nikdar prilike, videti kaj takega, naravnost oča-rujoč. Slišal si le besede: Ko bi pri nas naši ljudje videli kaj takega, ko bi bilo pri nas kaj takega mogoče, kako bi se navdušilo naše ljudstvo! In res, „Sokole“ čaka na Koroškem še velika, lepa naloga. To smo izpoznali ob pogledu na telovadske vrste in burno odobravajoče tisoče občinstva.
Pevska društva ljubljanska so pod vodstvom koncertnega vodje g. Hubada zapela dva krasna zbora. Tudi koroški pevci so zapeli dve pesmi. Medtem so zagoreli bengalični ognji, rakete so švigale v zrak, občinstvo se je zabavalo brez konca in kraja. Koroški Slovenci so imeli zasedene tri dolge mize. Po petju so se vrstili govori; v daljšem govoru se je zahvaljeval predsednik društva „Drava“ iz Beljaka, g. Hochmuller, prirediteljem slavnosti za njihov trud ter res natančno in krepko orisal naše razmere. Nato se je vrstila pesem za pesmijo in občinstvo se ni moglo načuditi lepoti koroških slovenskih narodnih pesmi in krepkim glasovom naših pevcev. Nastopili so zopet „Sokoli44 k rajalnim vajam. Pogled na četo z rdečimi in belimi lampijoni v vedno menjajočih se oblikah je moral vsakega očarati. Burno ploskanje in živio-klici so bili dokaz, da so bile vaje res nekaj nenavadno lepega. Po „Sokolskem“ nastopu se je razvila vsestranska zabava. Kdor je hotel v veseli družbi popiti kozarec vina ali piva, je šel k temu ali onemu paviljonu, kdor je hotel plesati, mu je bilo plesišče na razpolago, kdor si je hotel podpreti želodec, je stopil tja, kjer so pekli jančke, ali k paviljonu z jestvinami, tobakarna, kavarna, za posebno navdušene šam-
panjski paviljon, za male in velike otroke vrtiljak, strelišče itd. itd., vse se je nudilo tukaj. Povsod veselje, povsod radost, povsod navdušenje. Veselica je trajala do ranega jutra in prav gotovo je, da bo imela tudi prav lep gmotni uspeh, o katerem bomo poročali tedaj, ko bode veselični odbor zaključil račun.
Poročilo o slavnosti pa naj zaključimo s ponovno zahvalo vsem dobročiniteljem slovenskega naroda na Koroškem, ki so ob tej priliki vsak po svoje pripomogli do tako sijajnega uspeha. Društvo „Drava“ je v resnici tolikega truda vredno, in dohodki te veselice bodo društvu zagotovili bodočnost, s čimur bo slovenskemu narodu na Koroškem mnogo pomagano. Bodočnost slovenske mladine je bodočnost slovenskega naroda! Bog daj, da bi bila po prizadevanju ,,Drave44 bodočnost res naša!
Sprejem v Marij ani šče.
Dijaki, ki žele priti v Marijanišče, naj vpošljejo svoje prošnje do 17. julija 1.1. po župnem uradu na vodstvo Marijanišča v Celovcu (Veli-kovška cesta št. 18). Do tistega dne se morajo prosilci tudi osebno ravnateljstvu predstaviti.
Prošnji se mora pridejati: 1. krstni list, 2. spričevalo o stavljenih osepnicah, 3. zdravniško spričevalo (brez koleka); 4. Izjava staršev ali varuha, da so volje gojenca posvetiti duhovskemu stanu, da ga bodo v tem namenu podpirali in plačevali redno letno svoto 300 kron za vzdrževanje; 5. kdor te svote ne more plačati, naj priloži uradni izkaz svojega premoženja in ponudi donesek, ki bi ga bil volje dati. Vzprejemna komisija bo potem donesek določila in ga v sprejemnem dekretu prosilcu naznanila. Vrhutega je treba za Marijaniško knjižnico plačati na leto 2 kroni. Kdor se hoče učiti godbe (ali na gla-sovirju ali goslanja), ima mesečno plačati še 2 ali 3 krone.
Fantje, ki vstopijo v 1. gimnazijski razred, morajo popred napraviti sprejemno izkušnjo na javni gimnaziji. Vodstvo c. kr. gimnazije v Celovcu bo dotične zapisavalo dne 16. in 17. julija, izkušnje pa se vršijo dne 17. in 18. julija (začetek ob 9. uri).
Splošni pogoji za sprejem:
1.	Prosilci morajo biti po določbah sv. cerkvenega zbora tridentinskega zakonski otroci.
2.	Morajo biti Korošci: ali na Koroškem rojeni, ali pa morajo vsaj na Koroškem stanovati.
3.	Morajo biti v starosti od 10 do 13 let.
4.	Zdravniško spričevalo mora jih potrditi kot zdrave: zlasti na prsih, pljučih, očeh in na posluhu.
5.	Nravstveno ne smejo biti pokvarjeni in morajo biti zmožni za uk.
6.	Fantje morajo imeti določni namen, postati duhovniki in službovati v krški škofiji.
7.	Sprejeti gojenec se mora ukloniti pravilom zavoda in hišnemu redu v vseh točkah.
8.	Vsakemu se na sprejemnem listu naznani, kaj ima prinesti s seboj v zavod: obleke, perila in drugih potrebščin.
V Celovcu, dne 12. junija 1906.
Vodstvo Marijanišča.
Društveno gibanje.
Političen shod priredi „Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem44 v nedeljo, dne 1. julija, ob štirih popoldne, pri Miklnu na Ročici, občina Kotmaravas. Na sporedu sta govora deželnega poslanca g. Fr. Grafenauerja o deželnem zboru in g. dr. Brejca o političnem položaju v deželi in državi.
Shod slovenskih delavskih društev, celovškega, podljubeljskega in podsinjevaškega, se vrši v nedeljo dne 8. julija popoldne, pri Zeci v Kapli ob Dravi. Vse natančnejše prihodnjič.
Vabilo k občnemu zboru šentjakobske mlekarne, ki bode v nedeljo, dne 1. julija, ob 3. uri popoldne, v „Narodnem domu44 v Št. Jakobu v Rožu. Spored: 1. Nagovor načelnikov. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Odo-brenje letnega računa. 5. Razno. Načelstvo.
Vabilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico priredi v nedeljo, dne 1. julija 1906, ob 3. uri popoldne, v gostilni pri Likebu v Št. Štefanu pri Velikovcu svoj letni občni zbor po sledečem sporedu: 1. Pozdrav predsednika. — 2. Govori o verski in narodni šoli. — 3. Volitev novega odbora. — 4. Volitev zastopnika za glavno skupščino. — 5. Pobiranje doneskov. — 6. Slučajni govori in nasveti. Po shodu prosta zabava s petjem in tamburanjem, pri kateri bodo sodelovali člani celovškega tamburaškega društva „ Bisernica44. K obilni udeležbi vabi vse zavedne Slovence in Slovenke	odbor.
Akad. tehn. društvo „Tabor“ v Gradcu priredi dne 4. julija t. L, ob 8. uri zvečer, v restavraciji „Stadt Neugraz44 slavnosten večer v čast slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda ter vabi s tem vse graške Slovence k mnogo-brojni udeležbi. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.	Odbor.
Slov. akad. društvo «Slovenija44 na Dunaju priredi dne 28. t. m., ob 8. uri zvečer, v restavraciji Schwarz (Matalony), Vlil., Landesge-richtsstrasse, svoj četrtoletniški večer. Slovanski prijatelji društva dobro došli!	Odbor.
k Ciril
Vabilo
slavnosti
katera se
povodom godu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda
priredi
v «Narodni šoli“ družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu pri Velikovcu v sredo dne 4. julija 1906, ob 2. uri popoldne.
Spored:
1.	Pesem v čast sv. Cirilu in Metodu.
2.	Deklamacija: „Slovan11 (Gregor Krasnik).
3.	Kosi-jeva spevoigra: ,,Pomlad in poletje11.
4.	Igra: .,Kraljica po milosti božji11, zložil Pajler, predstavljajo dekleta.
5.	Venec narodnih pesmi.
To je slika
Lize Pavel p. d. Otovčeve
iz Dolinčic pri Rožeku
ki jezdne 2. maja t. 1. zginila z doma in se doslej ni zopet povrnila. Bolehala je nekoliko časa na umu in je mogoče, da je šla v svoji zmedenosti celo v Dravo. Bila je opravljena v praznično obleko; spoznati jo je pa tudi po tem, ker ima na levi roki odtrgana oba srednja prsta.
Kdor jo dobi živo, tistemu izplača podpisani njenjbrat 100 kron, za mrtvopa 20 kron nagrade.
Jožef Pavel p. d. Rutar,
posestnik v Dolinčicah, pošta Rožek na Koroškem.
Tisoči priznanj potrjujejo
da najboljše in najcenejše dobavlja
cerkvene paramente in oprave
neprekosno že 95 let stara tvrdka
Josip Neškudla
c. in kr. dvorni dobavitelj in tvorničar
Jabloné nad OrliciK štev. 86, pošta istotam, Češko.
Prosi se natančnega naslova.
Ilustrovani ceniki, proračuni, izberki poštnine prosto.
Kdor UbU kakao Im čokolado, Uma bodi priporočen :
Ivana flotta
Kandol-Kakao
ki ima zudmanj toliča ▼ «ebi, je torq nulaia prebaven, ne provaroča nikoU zaprtosti in j« ob nejbolj-iom okusu izredno poceni.
Priaten samo z imenom	_

Dobiva sa povsod.
Važno pojasnilo.
Pogosto se je že govorilo na tem mestu o mnogih izbornih lastnostih, po katerih se znana E. Kufeke-jeva otroška moka po soglasni sodbi zdravnikov vsega sveta odlikuje prav izborno pred mnogimi drugimi izdelki, ki baje tudi služijo prehrani otrok. Obenem je pa večkrat med ob-
činstvom razširjeno docela napačno mnenje, da je Kufeke-jeva otroška moka primerna samo za bolne otroke. Zatorej naj bo s tem pojasnjeno, da je Kufeke-jeva otroška moka tudi za popolnoma zdrave dojence izborno živilo, ki naj se jim daje osobito takrat, če jih mati ne more dojiti sama. Zaradi odlično dobrih lastnosti, ki se bo o priliki o njih tu še natančneje govorilo in na kar naj bodo
vse mlade matere opozorjene še posebej, je Kufeke-jeva otroška moka nekako varstvo proti vsakovrstnim boleznim, osobito pa proti obolelostim črevesa, da bi starši ne smeli opustiti, posvetovavši se z zdravnikom, svojemu ljubljenčku dajati Kufeke-jeve moke. Kizka cena tega preizkušenega živila za otroke to tudi vsakomur omogočuje.
Kupujte narodni kolek!
•<

Slovenci, zahtevajte povsod ter rabite samo vžigalice in svinčnike družbe sv. Cirila in Metoda!
V Celovcu dobijo se vžigalice in svinčniki ,družbe sv. Cirila in Metoda' v trafiki gospe Izop, kosarnske ulice številka 7.
I
I
I
I
i
Proda se kajža
pri Maticu v Temarivasi pri Lipi nad Trbo,
katera ima 7 birnjev zemljišča in 3 johe gozda. Kajža je v dobrem stanu, s tremi izbami, shrambo, kuhinjo in kletjo. V hlevu je prostora za dve kravi. Cena 4400 kron. Več pove .Sane* Ček, čevljarski mojster na Bregu, pošta Rožek na Koroškem.
Tvrdka 0. ToifflieS «
Ljubljana, Kranjsko
sprejme takoj v stalno delo BO zidarjev z dnevno plačo K 3-—do K 4.— in 30 delavcev z dnevno plačo K 2-— do K 2.60
Odda se
služba organista in cerkovnika
v Javorju, pošta Črna, Koroško. Plača večinoma v kolekturi. Služba se lahko nastopi takoj. Prednost imajo rokodelci.
Pristno, prav okusno vino
iz mariborske in ljutomerske okolice — letnik 1905 — proda v manjši in večji kvantiteti
Franc Moravec,
stolni župnik v Mariboru.
Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo. Edino pravi je
Thierryjev balsam
le z zeleno znamko z nuno. Staroslaven neprekosljiv zoper motenje prebavljanja, krče v želodcu, koliko, prehlajenje (katar), prsne bolezni, influenco itd. itd.
Gena: 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo splošno znano kot „non plus ultra“
za vse še tako zastarele rane. vnetja, poškodbe, ture in uljesa vseh vrst. — Cena: 2 lončka K 360 franko razpošilja le proti predplači ali povzetju
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Knjižico s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. Dobiva se skoro v vseh lekarnah in medicinalnih drogerijah.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Peter Wernig,
c. kr. dvorni izdelovatelj orožja v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Za gotovo iliaco io pvizijo
sprejme
akviziterje in krajevne zastopnike
dobro vpeljana zavarovalna družba proti požaru, za življenje in proti nezgodam. Pripravno za
penzfjonlste in privatne uradnike. Ponudbe upravništvu lista.
Važno za trgovce z lesom!
V založbi Antona Turk-a v Ljubljani, Dunajska cesta št. 7., se dobijo: iKova kubična knjiga na novo metersko mero, obsega okrogel, tesan les, žagance, plohe in remeljne. 200 strani. Cena vezani 5 kron. Kubična knjiga na staro mero, obsega okrogel, tesan les in hlode. Računano od 1 do 500 komadov. Cena v platno vezana 2 K 50 vin. Kubična računica na staro mero, samo za trame. Mehko vezana. Pošilja se le proti predplači ali na povzetje.
Proda se
p. <1. Vigrednikovo posestvo
v Št. Jakobu pri Velikovcu. Posestvo je aron-dirano in meri z gozdi, travniki in njivami vred 35 hektarjev. Kupna cena za prazen stan je 14.000 kron.
Svoji k svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrngo
,,CROATIA“
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ZAGEEBA.
Ista zavaruje na Štajarskem, Kranjskem In Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje:
glavni zastop „CR0ATIE“ v Celovcu
Valentin Jug, benediktinski trg št. 4.
V
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Koroške.
J
ž7XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>i
Želodčne kapljice (z varstveno znamko sv. Marka).
S
500 let je stara lekarna, v kateri se izdelujejo po izkušenem zdravniškem receptu želodčne kapljice (z varstveno znamko sv. Marka). Te želodčne kapljice, ki so izgotovljene po receptu, ki ga mi je dal zdravnik na razpolago, so se izborno obnesle zavzdrževanje zdravja, ker je dokazano, da je
Postavno zavarovano.
nervoznost, bledičnost, nespečnost, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave, in vsled tega pomanjkljive tvoritve krvi. Kapljice izborno učinkujejo pri prehladi želodca, želodčni slabosti, slabi prebavi in ž njo zvezanem telesnem zaporu in breztečnosti.
X
X
X
X
X
X
X
X
Izpis iz skoraj vsak dan mi prostovoljno priposlanih zahvalnih pisem :
Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer dolgoletne bledičnosti. Prosim, pošljite mi za 8 kron še 2 tucata. Z odličnim spoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krajevni sodnik v Radenburgu. —- Vaše želodčne kapljice so moji ženi čudovito pomagale proti želodčni bolezni. Pošljite mi zopet 12 stekleničic. JOSIP SCHNEIDER, hišni posestnik na Dunaju, Videnska'S'glavna cesta.
Želodčne kapljice se pošiljajo:
1 tucat za K 4-—, 3 tucati za K 11'—, 5 tucatov za K 17'—, franko’zavoj prosta pošiljka, ako se znesek prej vpošlje ali po poštnem povzetju. Eazpošilja edino le mestna
lekarna v Zagrebu. Markov trg št. 6, poieg "cerkve sv. Marka.	^
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv

ceres-jedilno mast (iz0rehov>vih ceres-sadne šoke.
Gospodinja, ki hoče skrbeti za zdravje svojih, rabi ceres-jedilno mast pri praženju, pečenju in kuhi ter postavi kot pijačo ceres-sadne šoke na mizo.
Tvornica hranil „Ceres“, Aussig. Izdelovanje je pod kemično kontrolo po c. kr. ministrstvn'no-tranjih zadev potrjenega preiskovalnega zavoda za živila,
“V	Dunaj, IX., Špitalska ulica 13.
Kupci ceres-jedilne masti imajo pravico, blago v izvirnem zavoju dati brez stroškov preiskati v tem zavodu. :



Trst-
Kavarna in restavracija
Nova zgradba, 70 elegantnih sob, lift, električna razsvetljava, kopelji. — Cene zmerne.
5*očkaj Jtogl.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 2,000.000.
Kolodvorska cesta št. 27.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eskomptnje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti knrzni izgubi.
Vinkuluje In devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije.
Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.