SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »VALENTIN POLANŠEK« vabi na
POHOD NA OBIR
v spomin Hermanu VeLiku in Valentinu Polanšku
v nedeljo, 1. avgusta 1999
Zberemo se ob 11. uri na vrhu Obilja Nazaj grede bo piknik na Marofu Prisrčno vabljivo!
Po poletju ie pričakovati vročo politično jesen
"7 vezni parlament se je pred ^poletnimi počitnicami razpustil in s tem formalno pripravil pot državnozborskim volitvam letos jeseni. Medtem ko je pričakovati, da se bo tako zvezna kot deželna politika v naslednjih tednih posvetila predvsem pripravam na volitve, se je že v prvem polletju nakopičila vrsta odprtih, da ne rečemo spornih vprašanj v manjšinskem oz. šolskem vprašanju, ki čakajo na razrešitev.
Največ prahu je dvignila Haiderjeva odločitev o umaknitvi že razpisanih ravnateljskih mest na dvojezičnih šolah. Sicer je deželni glavar in šolski referent dr. Haider medtem vseeno naročil nov razpis in dal črtati tisti stavek, ki je doslej izrecno dajal prednost kandidatom z dvojezično kvalifikacijo, vendar ugovori s strani Zveze slovenskih organizacij, Narodnega sveta in drugih so zazdaj posredno dosegli vsaj to, da bo to vprašanje tema skupnih razgovorov med pristojnimi oddelki na zvezni in deželni ravni ter zastopniki koroških Slovencev.
Za razburjenje je skrbela tudi peticija brambovske zveze, ki jo je v pododboru deželnega zbora vložila svobodnjaška stranka. Tam formulirana zahteva po ločevanju otrok po etnični pripadnosti je sprožila nerazume-
vanje ne samo znotraj narodne skupnosti. ZSO in NSKS trenutno pripravljata kot odgovor na to potezo svojo peticijo, ki bo nasprotno zahtevala razširitev dvo-in večjezične kvalifikacije. Za podobno peticijo pa se odločajo tudi v slovenski delovni skupnosti znotraj socialdemokratske stranke. Vsekakor kaže, da se bo deželna vlada še jeseni morala
ukvarjati tudi s tema dvema peticijama, če bosta tudi dejansko vloženi. Manjšinske teme bodo torej zaposlovale pristojna mesta tako na zvezni kot na deželni ravni. Povod za to pa so znova poskusi izrinjanja dvojezičnosti na šolah. Potrebni so vendar koraki k izbojšanju dvojezičnega šolstva, čeprav to v teh okoliščinah ne bo enostavno. A. L.
CELOVEC
Kdo bo plačal ček?
Odkar je Haiderjeva svobodnjaška stranka začela propagirati ček za vse koroške matere, ni bilo jasno, koliko bo to dejansko stalo oziroma kdo bo to plačal. Dežela Koroška je v ta namen dala inšitutu, ki se ukvarja z razizkovanjem družin, nalog, da preveri možnosti realizacije te ideje. Helmuth Schattovits, vodja inštituta, je pretekli ponedeljek predstavil nekaj variant. Prva varianta predvideva 5. 700 ATS do šestega leta za otroka, kar bi v ce-
V Žitari vasi se je s folklorno nočjo domačega društva SRD »Trata« končal niz poletnih koncertov, ki ga je oviralo le slabo vreme	Stran 5
Preberite
Manjšinski mediji
Na Dunaju seje kočala 1. mednarodna poletna šola na temo mediji in manjšine. Mladi novinarji so uspešno povohali v novinarsko delo. Brigitte Busch je objavila knjigo o slovenskih medijih na Koroškem.
Stran 3
Delavnice
Ozadja o razikovalni delavnici mladih iz Slovenije in Koroške v Šentprimožu. Piše Irena Destovnik.	Stran 4
Gledališče
Na Vovbrškem gradu bo v četrtek, 29. avgusta, premiera letošnje gledališke produkcije iniciative k . 1. a. s. Stran 5
PREBLISK
■ Trübe, boben, rajski glasovi iz Bolgarije, navidezno večno mlad, v bel poletni suknjič oblečen mož s kiraro in do zadnjega kotička napolnjen prostor: to so vtisi, ki spremljajo nastope Gorana Brego-viča, svetvno zananega avtoja filmske glasbe in nekdanje glave legendarne rockovske skupine Bijelo dugme iz Sarajeva. S svojimi priredbami folklorne in narodne glasbe z Balkana je ustvaril povsem svojsko inačico t. i. svetovne glasbe. Ti očarljivi ritmi so medtem skorajda edini pozitivni zvoki, ki jih je danes slišati z jugoslovankega prostora. Ta zmes raznih tradicionalnih in modernih glasbenih vplivov pokaže, kako plodno je lahko mešanje izročil, kultur
in tudi jezikov. Pravkar je s svojim ansamblom nastopal v Kopru. Lani je v orkestralni zasebi že koncertiral v Ljubljani. Oba koncerta sta sprožila navdušenje med živo pisano publiko. Nekako pa nastaja pri teh nastopih vedno tudi neko čutno nostalgično vzdušje.
Premostitev
Saj je balkanska glasba vseh koloritov dolga leta dala pečat tudi slovenski koncertni sceni. Nenazadnje znajo v Sloveniji večino njegovih starejših in novejših skladb na pamet. To je vsekakor lep primer, kako kultura lahko premostu-je razokle, ki jih je ustvarila politika.	A. L.
SLOVENSKI VESTNIK
Bralcem in prijateljem SV!
Tudi letošnji
Vestnikov
izlet
bo v običajnem jesenskem času, in sicer
od petka 8.,
do nedelje, 10. oktobra.
Kraj izleta in podrobnejše informacije bomo objavili takoj, ko bomo prejeli najugodnejšo ponudbo turističnih agencij.
Rezervirajte si proste dneve!
loti stalo 1,073 milijard ATS. V drugi varianti bi starši za otroka do četrtega leta dobili prav tako 5. 700 ATS in bi v primeru, da želijo potem otroka dati v otroški vrtec, dodatno prejeli 2.700 ATS mesečno. Pravzaprav nič novega, saj slej ko prej ni jasno, kdo bo to plačal. Haider si zdaj želi, da bi zvezna vlada prevzela stroške za ček. Po mnenju Haiderja je v naslednjih letih iz sklada FLAF (Familienlastenausgleichsfond) pričakovati presežek, ki naj bi ga uporabili za ta projekt, v katerega misli vključiti še Tirolsko in Nižjo Avstrijo. Za vodjo svobodnjakov velja nemara stoodstotno, da bo ček po državnozborskih volitvah uveden v celi Avstriji. Že prej ga namerava uvesti na Koroškem, kjer naj bi dežela ček predfinanci-rala. Kako, to tudi v ponedeljek ni povedal.	mg
CELOCEV/DUNAJ
Napovedani razgovori o šolstvu
Urad zveznega kanclerja je te dni obvestil ZSO in NSKS, da bo v doglednem času prišlo do informativnih pogovorov med ministrstvom za šolstvo in kulturne zadeve, koroškim deželnim šolskim svetom ob vključitvi pristojnega oddelka za manjšinsko šolstvo ter osrednjima organizacijama o vprašanju rav-nateljsih mest na dvojezičnih šolah. ZSO in NSKS sta v skupnem pismu pristojnim vladnim resorjem meseca junija posredovali njuno stališče v zvezi z imenovanjem ravnateljic in ravnateljev na dvojezičnih šolah.
Hitreje in ceneje
Pošta & telekom Avstrija (PTA) in Pošta Slovenija sta nedavno v Celocvu podpisali pogodbo o prekomejnem sodelovanju. Novi dogovor prinaša prednosti predvsem gospodarstvu, saj bodo poslovne pošiljke iz Koroške hitreje kot doslej dosegle partnerje v Sloveniji. Med drugim bodo avstrijske firme svoj reklamni material lahko naslovili tudi slovenskim potrošnikom in to za v Sloveniji veljavne cene. Pošta bo hitreša in cenejša. Ob tem PTA že razmišlja o podobnem sodelovanju s Furlanijo in Julijsko krajino.
r\vopotezno je bolje. To si ver-\Jjetno misli deželni glavar Jörg Haider. Neumen res ni, to mu res malokdo podtikava. Način, kako ostale stranke vodi za nos, nam ne razodeva le Haiderjeve navihanosti, temveč tudi nezmožnost drugih strank, da bi pozicionirale lastne predstave in ideje. Vsi le še reagirajo na to, kar Haider predlaga. Haider dela zdaj prav to, kar so počeli socialdemokrati in ljudska stranka na zvezni ravni. Vse to, kar so predlagali parlamentu, je Haider ostro kritiziral in s tem zbiral za sabo glasove nezadovoljnih. Nezadovoljneži so še v manjšini, vsaj na zvezni ravni, kar o Koroški ne moremo trditi. Nezadovoljneži so se povzpeli na sam vrh deželne politike in so zaenkrat zadovoljni, le kako dolgo še?
Najbolj prežvekana tema zadnjih mesecev na Koroškem je prav gotovo Haiderjev ček, ki ga je obljubil vsem koroškim mamam. Vendar obljubil je nekaj, kar on kot deželni glavar nikoli ne bo mogel uresničiti, zato naj ta ček financira zvezna vlada. To se pravi, da če čeka ne bo, so temu spet enkrat krive vladne stranke, ne pa on. V primeru, da se ček res plača iz zveznih sredstev, si bo kajpada pomel roke, zadovoljno smehljal v kamere in si realizacijo samohvalno pripisal sam sebi. Smejal se bo v vsakem primeru. Ni in nikoli ne bo važno to, kar je dejan-
KOMENTAR
Marko Gabriel
sko storil, temveč to, kako bo to prodajal. Stil, kako je ljudem dopovedoval, naj bodo končno nezadovoljni z vlado in s svojo lastno situacijo, bo zdaj, ko je na vladi izkoristil in uporabil zato, da bo ljudi prepričal v to, naj bodo srečni in zadovoljni z njim.
Nihče ne trdi, da sta SPÖ in ÖVP delala zgledno politiko, vendar tudi ni bilo in ni vse tako črno, kot to riše Haider. Haider je ostal, kakršen je bil. Ve kaj zna, zakaj naj bi torej
menjal jaza. Če bi se ta varianta zares uresničila, potem bo kar naenkrat skorajda polovica nekdaj nezadovoljnega prebivalstva zelo, zelo srečna in SPÖ bo lahko na ves glas trobila, kako slabo zdaj vse je. Ostalo pa bo pri istem, razen da morda ljudskošolske ravnateljice in ravnatelji na južnem Koroškem ne bodo več dvojezične/i.
Scenarij utegne biti seveda povsem drugačen. Morda bo komu le postalo jasno, da je deloma sokriv za negativni razvoj. Če pomislim na prastrah pred Slovenci in ksenofobijo pred vsem, kar je slovanskega, potem si mi v glavo prikrade misel, da iz take miselnosti do zdaj tudi ni moglo zrasti kaj koristnega.
Check the Haider
CELOVEC
Ženske
in
demokracija
80 let je tega, odkar so v Avstriji tudi ženske prejele volilno pravico. Čeprav je beseda prejele pravzaprav skrajno neumestna, saj so ženske same oziroma je žensko gibanje deloma samo to krivico z lastnimi močmi skušalo odstraniti in je v tem njenem hotenju končno tudi uspelo. 16. februarja 1919, po padcu avstro-ogrske monarhije, so ženske prvič tudi lahko volile ženske v parlament prve avstrijske republike.
Na Koroškem je ta zgodovinski trenutek tesno povezan z osebo Marije Tusch. Rojena je bila leta 1868 v Celovu kot hčerka dekle Gertrude Pichler. Že z dvanajstimi leti je morala začeti delati v tobačni tovarni v Šentrupertskem predelu Celovca. Dolga leta je bila zaupnica, nato članica tovarniškega sveta. Leta 1919 postane državna poslanka v parlamentu na Dunaju. Ona je ena izmed redkih, ki obdrži to funkcijo štiri zakonodajne periode, vse do leta 1934, ko se parlament sam »razreši«. V vseh teh letih in tudi v časih, ko je bila še »preprosta« delavka, se je silno trudila za izboljšanje socialne situacije delavcev in delavk. Tovarna je 1880. leta,
ko je začela z delom, zaposlovala 639 ljudi, od tega 583 žensk. Bila je ena izmed sedmih žensk socialdemokratske stranke, kije 1919 leta z Karlom Rennerjem imela v svojih vrstah ustanovitelja prve avstrijske republike.
Marie Tusch je delovala v času, ko proletarsko gibanje ni zahtevalo le boljše socialno varstvo in zdravstveno oskrbo, temveč tudi volilno pravico za
sind, noch gegen ihr Interesse handeln, die Sozialdemokratie wird ..., den Dürstenden das Wasser bringen« in naprej v drugem odstavku » nur heraus mit dem allgemeinen Wahlrecht, auch für Frauen«.
Razstava »80 Jahre Frauenwahlrecht - Frauenpolitische Stationen 1919-1999«, ki jo je pripravila delavska zbornica in ÖGB, je še tri tedne na ogled v poslopju slednje organizacije v
Na levi stran slika Marie Tusch, ženske, ki je izhajala iz zelo revnih razmer in je vendarle napredovala v boju za pravice žensk in vseh, ki so bili socialno zapostavljeni. Desno plakat »Frauenwahlrecht«, M. Saxl, pribl. 1.1910
ženske. Tako npr. piše v duna- celovški Bahnhofstraße. Pred-jskem »Die Arbeiterinnen-Zei- vsem priporočljiva je brošura, ki tung. Sozialdemokratisches Or- nudi zbirko časopisnih prispev-gan für Frauen und Mädchen	kov od leta 1919 do danes k tej
(6. letik., št. 22, 18. nov. 1897)	temi in je uporabljiva tudi kot
sledeče: » ... Wenn die Frauen gradivo za pouk v šolah, auch jetzt noch unaufgeklärt	M. C.
DUNAJ/GRADIŠČANKA
Kje so
dvojezične
table?
Z ostrimi besedami je govornica za manjšine pri Zelenih Terezija Stoisits kritizirala manjšinsko politiko zvezne vlade in imensko za manjšinske zadeve pristojnega kanclerja Klimo, češ da se gredo »provincialne asimilacijske strategije« in da ne upoštevajo interese narodnih skupnosti na Gradiščanskem. Povod ogorčenja je, da urad zveznega kanclerja vse do danes ni upošteval soglasnega sklepa sosveta za gradiščansko narodno skupnost, v katerem so
člani terjali postavitev dvojezičnih tabel v skladu z avstrijskimi zakoni. Po Stoisitsevi je zadeva glede zakonov jasna. V svoji argumentaciji se poslanka sklicuje na državno pogodbo in manjšinski zakon. Praktična uresničitev te zahteve pa doslej ni možna edinole zato, ker pristojni zvezni kancler ni pripravljen izdati zakonsko predvidene uredbe za postavitev dvojezičnih tabel, tarna Stoisitseva. Zaradi večjezičnosti da se ljudje že dolgo ne počutijo več zapostavljeni, ampak zaradi politike, ki jim osporava priznanje dvojezičnosti na krajevnih tablah. Živeta dvojezičnost pomeni, da morajo biti javne oznake in napisi v občinah principialno dvojezični, ne glede na to, ali je ta ali ona narodna skupnost v večini, tako Stoisitseva.	-red
ALPE-JADRAN
Počitnice brez meja
Prvič v zgodovini so zveze kmečkega turizma iz Avstrije, Italije in Slovenije skupno izdale turistični vodnik oziroma katalog, v katerem so zajeti ponudniki turističnih kmetij iz omenjenih držav. Po mnenju Alessandra Comellija, predsednika »Associazione Agrituris-mo del Friuli-Venezia-Giula«, je to znak prijateljstva, preseganja do danes obstoječih meja in predvsem signal turistom, ki naj bi v večjem številu prihajali v te obmejne kraje.
Katalog je pregledno urejen in nudi vse potrebne informaci-
je, za prvi vtis o kraju počitka pa poskrbi slika. Katalog je so-finansirala Evropska Unija, natančneje so finančna sredstva prišla delno iz sklada Interreg. Za vse tiste, predvsem za otroke, ki šele na kmetiji spoznajo razliko med kravo in bikom, so take počitnice kajpada koristne. V brošuri so predstavljeni tudi kraji, ki so primerni za kakšen enodnevni izlet. Nadalje je v
njej najti seznam najvažnejših kulturnih prireditev. Možno je tudi - vendar šele po tretji prenočitvi - dobiti »Urlaub Grenzenlos Card«, ki v Avstriji velja samo do konca počitnic, v Italiji oziroma Sloveniji pa za eno leto. Z njo imate razno razne popuste in druge ugodnosti, ki jih brez karte ne bi imeli. Za vse, ki želijo počitnice preživeti v krajih te regije je brošura, ki jo dopolnjuje še posebna zbirka gorskih koč, prav gotovo velika pomoč pri izbiri počitniške destinacije. Zanimiva tudi za »domačine«!
DUNAJ
Imenovan
Sadovnik
Bernard Sadovnik, novi glavni kandidat Enotne liste na listi Liberalnega foruma na državnozborskih volitvah, je že storil prvi korak v smer Dunaja. Liberalni forum ga je namreč imenoval v komisijo za vprašanja vodnega gospodarstva (Siedlungswasserwirtschaft) pri ministrstvu za varstvo okolja, ki je med drugim odgovorna za kreditiranje
gradnje čistilnih naprav. Sadovnik, ki je tudi govornik deželne platforme za decentralno čiščenje odplak, je že napovedal prve ukrepe. Na prihodnji seji komisije namerava predložiti resolucijo, v kateri zahteva enakopravno obravnavanje glede pristojbin, ki so na podeželju znatno višje. Poleg tega bo z zelenim članom komisije Andreasom Wablom zahteval takojšen moratorij za vse koroške projekte v zvezi z odpadnimi vodami, pri katerih da je prišlo do protizakonite zavrnitve manjših zadružnih rešitev v prid dražjim projektom.
DUNAJ / SPÖ
Bilanca šolskega leta
Govornik socialdemokratske stranke za šolstvo v avstrijskem parlamentu, Dieter Antoni, je nedavno podal pozitivno oceno šolske politike zvezne vlade v zadnji legislatumi periodi. Antoni navaja mdr. »poklicno zrelostni izpit«, ki predstavlja bistveno izboljšanje na področju poklicnih šol. Predvsem v okviru nacionalnega akcijskega
načrta da je uspelo ustvariti mrežo, ki prepreča, da bi se mladinci znašli v brezupni situaciji. Če gospodarstvo ni pripravljeno dati delo mladim, potem vidi Antoni alternativo v tem, da se te mladince naprej izobražuje v strokovnih poklicnih šolah.
Antoni omenja tudi stvari, ki jih v zadnjih štirih letih niso mogli realizirati. Tako se je zataknila reforma šolskih ocen, ki naj bi jim dodali pisno obrazložitev; prav tako jim ni uspelo akcijo šolskih knjig preurediti v t. i. multimedia-akcijo. Kot uspeh pa je označil zvišanje pod-
por za dijakinje in dijake ter ofenzivo pri ponudbi tujih jezikov na-prvi in drugi stopnji ljudskih šol.	-red
POPRAVEK
V prilogi SV (15. 7. 1999, št. 28) ob 20. spominskem pohodu na Komelj se nam je zgodila nejuba napaka. Dipl. inž. Boris Rebernik (ne Be-bernik!) je seveda sodelavec Slovenske železnice in ne Slovenskih železarn, kot smo pomotoma zapisali.
DUNAJ / INICIATIVA MANJŠINE
Korak k večji kulturni mnogolikosti
Qretekli ponedeljek se je na r Dunaju končala 1. mednarodna poletna šola na temo mediji in manjšine v organizaciji Iniciative manjšine. Teden dni se je 35 mladih žurnalistk in žurnalistov - zvečine pripadniki raznih narodnih skupnosti -iz šestih evropskih držav izobraževalo na področju novinarstva. Ob obiskih uredništev in praktičnem delu je bilo dovolj časa za razprave z medijskimi strokovnjaki. Na sporedu so bili mdr. referati o manjšinah in medijih (Fritz Hausjell, Dunaj), medijih in rasizmu (Gabirala Cleve, Duisburg), tiskanih medijih (Brigitte Busch, Celovec), novih medijih (Goerg Fessler, Dunaj), radiu (Monika Eigens-berger, Dunaj), televiziji in seveda tudi o novinarskih poklicih nasploh, o čemer je govorila Amina Krüger, sodelavka Adolf Grimme Inštituta v Nemčiji.
Glavni izziv za udeležence pa je bilo seveda sodelovanje v enem izmed štirih delovnih krožkih. V delovnem krožku »novi mediji« (vodstvo Harald Jele, Univerza Celovec) so oblikovali po eno web-stran v štirih jezikih. Interesenti za radio (Beate Firlinger, ORF) so posneli daljšo oddajo o razstavi »Strange Views«, ki jo bodo nekatere radijske postaje kmalu poslale v eter. V delovnem krožku »televizija« (Ovagem Agaidyan, ORF) pa so pripravili pet minut dolg prispevek o bikultumih parih. Največ, tudi za javnost že vidnih rezultatov je bilo iz workshopa »tiskani mediji« (Engelbert Washietl, Wirtschaftsblatt). Vodja te skupine je namreč poskrbel za to, da so bili
članki, ki so jih napisali v njegovi skupini, tudi že objavljeni. Pri tem so se udeleženci poskušali v raznih zvrsteh novinarskega poročanja kot so to komentar, reportaža, poročilo ipod. Zanimivo je, da so si mladi avtorji izbrali predvsem teme, ki so povezane z vojno v Jugodlaviji in balkanskim prostorom (glej komentar). Dve žurnalistki pa sta napisali reportažo o dunajskem tedniku »Augustin«, ki ga oblikujejo in prodajajo brezdomci. Da bi s pisci prišlo tudi več multikulturne kompetence v medije,
to je bil dolgoročni cilj tega medijskega seminarja. Dr. Cornelia Kogoj, ki je koordinirala celotni projekt, je s potekom šolanja zadovoljna, saj so skoraj vsi izdelki dosegli visoko kakovostno ravan. Prepričana je, da so ude-
leženci odnesli mnogo impulzov za morebitno nadaljnje novinarsko delo. Pomembno pa se ji zdi predvsem, da so se udeleženci, ki so kot manjšinski pripadniki sicer pogosto le objekti, tokrat spoznali tudi v vlogi dejavnih subjektov. Da jim je poletna šola v celoti zelo ugajala, so nekateri udeleženci takoj odkrito »priznali«, obenem izrazili upanje, da se bo v prihodnjem letu nadaljevala. Prvi vtisi in pozitivni odmevi po intenzivnem tednu vsekakor kažejo, da so prireditelji storili korak v pravilno
smer in vsaj za nekaj časa zapolnili morda manj opazno vrzel, a očitno vrzel v izobraževalni ponudbi za pripadnike manjšin. Saj se je za šolanje prijavilo več interesentov, kot so jih lahko sprejeli.
v medijih
Perspektive
Ena osrednjih tem pogovorov med udeleženci delovnih krožkov in strokovnjaki je bil rasizem v medijih. Gabriele Cleve z inštituta za jezikovno raziskovanje v Duisburgu je v tem sklopu menila, da mora priti do sensibilizacije tudi v uredništvih samih. To bi lahko uspelo tedaj, ko bi določen delež uredniških sodelavk in sodelavcev v večinskih medijih prihajal iz drugih kultur. Tako je tudi nadaljnji cilj Iniciative manjšine uvedba ustreznega poskusnega
projekta v Avstriji, saj so se v Nemčiji že pokazali prvi uspehi takih usmerjenih prizadevanj. S tem bi lahko prišlo do organizirane etnične in socialne mnogolikosti in nastalo bi lahko vzdušje, ki je manjšinam bolj naklonjeno kot dandanes, menijo tudi v Iniciativi manjšine.
Soprireditelji prve mednarodne poletne šole za mlade novinarje so bili zvezno ministrstvo za mladino, zunanje ministrstvo in Dunajski integracijski fond.
A. L
KOMENTAR
II lian mag Peter Handkes festge-IVIfahrene Sichtweise der Balkan-Konflikte noch so sehr verurteilen. Doch mit seinen proserbischen Auftritten ist es ihm gelungen, die problematische Rolle der Medien als Meinungsbildner zu thematisieren. Mit dem Vorwurf, daß die Medien »zuerst mitbomben und dann die Storys der Gebombten verkaufen«, traf der Schriftsteller zielgenau den wunden Punkt der Kriegsberichterstattung.
Aus der Analyse des Kaufverhaltens schließen Medientreibende auf die Interessen ihres Publikums.
Die Rezeptur ist einfach:
Ein Krieg stößt erst nach seinem Ausbruch auf Aufmerksamkeit. Die nahezu logische Konsequenz der Redakteure ist eine reißerische Berichterstattung, die jeden Tag eine schlimme Neuigkeit ans Tageslicht bringt. Durch die Suche nach verwertbaren Tragödien konstruieren Reporter die Wirklichkeit ihres heimischen Publikums. Auf der Strecke bleibt dabei die Suche nach den Ursachen des Konflikts. Doch diese schei-
Milena Bister
nen gar nicht mehr von Interesse zu sein. »Sachkenntnis trübt die Urteilsfähigkeit«, meint Pit Schnitzler, Südosteuropa-Korrespondent von Sat.l. Und eine intensive Auseinandersetzung mit den Standpunkten der Kriegsparteien ist als Mittel zur Meinungsbildung nicht mehr gefragt.
Die Berichterstattung der Medien hat sich während des Kosovo-Kriegs statt auf einen neutralen Informationstransfer auf das Anbieten eines billigen Doppelpacks von Information und Interpretation konzentriert. Auf diese Weise wurde zwar die Bevölkerung schnell abgespeist, aber die Komplexität des Konflikts keineswegs vermittelt.
Vir: Wirtschaftsblatt, seperat, 24. 7. '99
Medien und Krieg: Eine Schlammschlacht
Mladi novinarki pri rešeržah na uredništvu »Augustin-a«, časopisa brezdomcev na Dunaju
POD MEDIJSKO LIPO
Koroški Slovenci in njihovi mediji
W oroško časopisje, radio in Ixtelevizija v slovenskem jeziku imajo skupno to, da jih eni hvalijo, drugi pa grajajo, in predvsem to, da jim primanjkuje ali oddajnega časa ali finančnih sredstev. Skupna pa jim je tudi pomebna informacijska, posredovalna in najbrž tudi identifikacijska funkcija. Vseeno smo o razsežnostih pomena masovnih medijev za slovensko narodno skupnost v vsakdanjem življenju doslej lahko le bolj ugibali. Z razpravo vodje centra za interkulturne študije na Univerzi Celovec Brigitte Busch, ki se je v svoji disertaciji posvetila koroškim medijem v slovenskem jeziku, je zdaj na razpolago pionirsko delo, ki bi lahko bilo tudi izhodišče temeljitega pretresa manjšinskega medijskega dela in njegovih strukturnih okvirov.
Pretekli petek je žaložba Drava v Celovcu predstavila delo Brigitte Busch, ki je pod naslovom »Der virtuelle Dorfplatz«
izšlo v znanstveni knjižni vrsti založbe kot 44 knjiga. Prof. Klaus Boeckmann z inštituta za medijske in komunikacijske vede univerze v Celovcu in mentor disertacije je knjigo orisal kot eksemplarično v več ozirih. Posvečena je znanstveni temi z družbeno relevanco in s tem lahko pomaga pri reševanju aktualnih problemov. Napisana je jasno in berljivo in je obenem metodološko vzorno zasnovana. Predvsem pa je izpostavil, da je avtorici uspel dokaz, da so se v medijskem svetu spremenile razmere pri rabi jezika in da so te spremembe zadele jezik manjšine prav v jedrn.
Brigitte Busch, ki je leta 1996 v žaložbi Drava že objavila knjigo o ljudski šoli v Lepeni, je v svoji razpravi zajela razvoj slovenskih medijev na Koroškem od začetkov okoli sredine prejšnjega stoletja do sodobnosti, pri čemer pa najnovejši medijski dosežek, novi zasebni radijski postaji Agora in Korotan, ni več upoštevan.
Avtorica Brigitte Busch
Zgodovinski del je osredotočen na spremembe na medijskem, tehničnem in družbenem področju po letu 1945. Drugi, empirični del študije se ukvarja z današnjo medijsko produkcijo, mdr. na Osnovi ankete 20 pov-prašancev in kvalitativne analize odgovorov. Pri tem se je izkazalo, da si povprašanci želijo predvsem informacije iz življenja narodne skupnosti. S tem so mediji nenazadnje postali tudi neke vrste nadomestilo za nekdanji »vaški trg«, kar je dalo knjiigi tudi naslov.
Osrednje dognanje študije je nemara, da slovenskih medijev niso več zajeli procesi modernizacije in razčlenitev na medijskem področju po starostnih in interesnih skupinah predvsem zaradi neugodnih strukturnih okoliščin. Devetdeseta leta pa so vrh tega prinesla še krizo na produkcijskem področju, ker v Avstriji zazdaj ni ustreznega sub-vencijskega sistema. Da so strukturni ukrepi s strani države lahko celo v že skorajda breziz-glednih situacijah zelo uspešni, je avtorica ponazorila ob primeru Walesa. Zato se je zavzela za to, da Avstrija naj čim prej ratificira
Listino manjšinskih in regionalnih jezikov, saj bi država morala potem skrbeti tudi za načrtno pospeševanje manjšinskih medijev in jezikov. Buscheva predvsem pogreša medije za otroke in mladino in se je izrekla za uvedbo pospeševalnih ukrepov in reformo javnega subvencioniranja tiska, ki naj zajame tako medije večine kot manjšine.
Živahna razprava že ob predstavitvi knjige je pokazala, da gre medijem odločilna vloga pri izoblikovanju indentitete posameznika in skupin, na kar je še posebej opozorila vodja založbe Drava Helga Mračnikar. Tako je pričujoča razprava pomembna osnova za nadaljnjo razpravo tako o prihodnosti slovenske manjšine na Koroškem, kakor za razvojne strategije tukajšnjih medijev. Vsekakor pa gre za obvezno čtivo za delavce na medijskem področju. A. L.
Brigitte Busch: Der virtuelle Dorf platz. Minderheitenmedien, Globalisierung und kulturelle Identität. S spremno besedo Klausa Boeckmanna. Celovec: Založba Drava, 1998. 288 str., 248,-
PO RAZISKOVALNI DELAVNICI
Delo in druženje v Šentprimožu
Piše Irena Destovnik
Tisti, ki gospo Romano Savnik iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana dobro poznamo, jo večkrat slišimo pripovedovati, kako je leta 1993 prvič prišla na razgovor k dr. Janku Malleju na Slovensko prosvetno zvezo v Celovec in predlagala skupno raziskovanje slovensko govorečih otrok z obeh strani meje. Tudi po uspešnem zaključku že sedme etnološke raziskovalne delavnice, ki je bila letos v Šentprimožu v Podjuni, se še vedno spominja začetkov in pravi, da nihče ni vedel, v kaj se vsi skupaj podajamo.
Pred sedmimi leti res nismo vedeli, v kaj, in predvsem ne, kam in h komu se podajamo. Sedaj pa že zelo dolgo vemo, kako delavnice med slovensko govorečimi ljudmi na Koroškem potekajo. Vemo, da bomo imeli podporo organizatorjev, ki je vedno domače kul-turno-prosvetno društvo, in da bodo domačini vedno naredili vse, da mladi Ljubljančani odnesejo kar najlepše vtise tako o njihovi gostoljubnosti kot pri-
pravljenosti za pripoved o raziskovalni temi.
Ko smo se v Ljubljani pred odhodom srečali na pripravljalnem sestanku, in sicer mentorice skupaj z otroki in njihovimi starši, sem med deseterico najstnikov ugledala kar štiri znane obraze, ki so bili z nami že leto poprej v Pliberku. Navdušena četvorica, Žiga, Mojca, Vid in Kaja so s svojo pripovedjo o lanskoletnem raziskovanju v Pliberku najbrž že kar v Ljubljani uspeli povezati »mlade raziskovalce« v dober tim.
Lep sprejem domačinov, le kje ga ni bilo. Ljubljančani so si sami v nekaj minutah izbrali med koroškimi vrstniki svoje gostitelje. Tudi ljubljansko-koroška naveza je začela delovati že prvi večer. »Gremo na odbojko« in že jih ni bilo več.
Dopoldneve smo preživeli na terenu. Pogovarjali smo se z domačini, pisali, snemali, fotografirali, oblikovali novo pridobljene informacije. Organizatorska trojka, Danica Kežar, Fini Kraut in Franci Polcer nam je vsako jutro povedala, pri kom so se dogovorili za razgovor, in po kratkem dogovarjanju v Kulturnem domu smo se razkropili v pet smeri.
Srečali smo se na kosilu pri Mohoriču in nekateri so komaj zmogli otroške porcije. Najbrž so si s prijaznostjo in velikimi porcijami »vineršniclov in pom-frija« zagotovili še nekaj stalnih strank.
Prvi dan smo popoldne preživeli delavno. Kje so si druge skupine urejale svoje zapiske, ne vem, ampak moja dekleta so v odmorih med plavanjem na Klopinjskem jezeru naredila vse, kar smo za ta dan načrtovale. Naslednje popoldne so vsi prav nestrpno pričakovali vrstnike iz Pliberka, pa se je izkazalo, da so ali na počitnicah ali pa na počitniškem delu, saj je z Milanom in Veroniko iz Pliberka prišla le Nastja. Tako se je ob »Butalcih« zabavalo manj gledalcev kot je bilo načrtovano. Po obisku na domačiji Wer-nerja Berga, kjer nas je sprejel slikarjev sin Veit Berg z ženo, smo se v sredo popoldne odpravili v Pliberk še v galerijo Wer-nerja Berga, kjer nas je gospod Srienc seznanil z zanimivostmi posameznih Bergovih olj in lesorezov. V četrtek je sledilo popoldansko kopanje na Klopinjskem jezeru, ves petek pa smo pripravljali razstavo in zvečer pred polno dvorano pripravili
Ni težko uganiti, katero raziskovalno področje je tu predstavljeno: turizem
predstavitev rezultatov, o čemer je poročala Tanja že v prej-snji stevdki.
Po čem si bomo zapomnili letošnjo raziskovalno delavnico? Po obilici zbranega gradiva, duhoviti predstavitvi, skrbnih domačih organizatorjih in prijaznih domačinih. Predvsem pa po tem, da je prav vsak večer celotna ljubljansko-koro-ška druščina povsem sveža priskakljala na stalno dogovorjeno
mesto ob Klopinjskem jezeru in terjala novih dogodivščin. Mentorice smo se naučile šteti od 1 do 19 in nazaj brez napake, in to opolnoči - še posebno takrat.
Vsak večer so se otroci sami v živo javljali po radiu Agora, zadnje dopoldne pa so studio v Celovcu tudi obiskali in navdušeno pripovedovali o delu in druženju v Šentprimožu.
Nasvidenje prihodnje leto!
VOVBRE/K . L.A . S.
Junaki z juga prihajajo
Meseca avgusta bo Vovbrški grad že petič prizorišče gledališkega projekta k . 1. a . s., ki je v zadnjih letih na svoje prireditve privabil več kot
15.000	obiskovalcev. Letošnja peta produkcija pod vodstvom Stefana Pfeistlingerja spet obeta izreden gledališki dogodek v edinstvenem am-bientu Vovbrškega gradu. Tokrat so si namreč izbrali tragikomično satiro irskega dramatika Johna Millingtona Syngeja.
»The Playboy of the Western World«, tako naslov leta 1907 prvič uprizorjene drame, ni samo - sicer redkeje igran -klasik anglofonske literature, temveč tudi ena najpomembnejših irskih ljudskih iger. Tema izvira iz zgodbe, ki jo je avtor sam slišal na otoku Aran: Oče-tomorilec je pred policijo pobegnil na otok, kjer so ga sorodniki nekaj časa skrivali in ga potem spravili na varno v Ameriko. V Syngejevi dramatični priredbi je mlad mož prepričan, da je v jezi ubil svojega očeta, in na begu v neki krčmi prizna svoj zločin. Toda namesto da bi ga vaščani moralno obsodili, si mladi mož še poveča ugled. Vedno spet mora pripovedovati, kako je očetu z lopato razbil glavo. Krčmar mu da službo v svoji gostilni in njegova hči se v prišleka takoj zaljubi ... Drama, ki jo je avtor sam imenoval komedijo, se nazadnje izkaže kot neverjetna satira o nastajan-
ju in rušenju herojskih mitov.
Moto in naslov letošnje produkcije na gradu v Vobrah se prosto po Millingtonovi drami glasi »Junak juga«. Kaže, da ga gre jemati kar dobesedno, saj tudi namiguje na domače ljudi, dogodke in regijo, kjer bo irska ljudska igra uprizorjena, in za
katero ne bi mogli trditi, daje brez junaških mitov. V režiji Augustina Jagga nastopajo mladi, a preiskušeni igralci, ki smo jih na vovbrškem gradu lahko že videli v prejšnjih uspešnih produkcijah. Lahko smo torej radovedni.
Avtor John Millington Syn-ge se je rodil leta 1871 v dublinskem predmestju. Doraščal
je kot eden izmed petih otrok pod okriljem versko zelo razvnete matere vdove. Študiral je glasbeno teorijo in violino in pozneje na unverzi irski jezik in zgodovino. Napisal je vrsto dram in po hudi bolezni umrl leta 1909.
Premiera je v četrtek, 29. julija, ob 20.20. Rezervacija vstopnic: 0 423 2 / 446 07 50 ali pri blagajni (od 18. ure naprej) 0 423 2 /72 70. Zadnja predstava bo 28. avgusta.
Ne zamudite: 8. avgusta ob 20.20 uri je na Vovbrškem gradu sporedu »Koroška poje -Kärtnen singt - Carinzia can-ta«.
A. L.
Od leve proti desni: Angelika Fink, Max Mayer in Susanne Marie Kubelka
LJUBLJANA
Mednarodni poletni festival v Križankah (3)
2. avgusta bo v Križevniški cerkvi igral odlični violinist Je-rold Rubinstein ob spremljavi pianista Dalia Ouziela. Igrala bosta sonate L. van Beethovna, M. Ravela in C. Francka. 3. 8. bo državni balet »Rimski Kor-sakov« iz St. Petersburga ob spremljavi Ruskega državnega simfoničnega orkestra v Križankah izvedel balet Trnjulčica P. I. Čajkovskega. Dirigiral bo Sergej Kalagin.
4. 8. bo ob 20.00 v Viteški dvorani Križank otvoritev razstave ob koncu II. Mednarodne likovne kolonije z udeleženci iz Bosne in Hercegovine, Irske, Italije, Velike Britanije in Slovenije (A. Jemec, L. Pandur, J. Matelič in R. Škočir). 5. 8. bo v Križevniški cerkvi nastopil Makedonski godalni kvartet Gaj-dov s solistom oboistom Vasi-lem Atanasovim, 6. 8. pa bo v Križankah igral Kvartet saksofonov »Saxofun« s pianistko Vicky Schätzinger »Tango in jazz«. 7. 8. bo ob 11. uri na Prešernovem trgu zaplesala folklorna skupina »Emona« iz Ljubljane.
9. 8. bodo Solisti salzburških Mozartovih serenad s klarinetistom Darkom Brlekom v Križevniški cerkvi izvedli dela Mozarta in Dvoraka, 10. 8. bosta istotam klarinetist Pietro Cavaliere in pianistka Pierina Cavaliere iz Hrvaške izvajala dela Brahmsa, Schumanna, Saint-
Sai'nsa in Widorja. 11.8. bosta organista Pavel Kohout iz Češke in Kamila Kevicka iz Slovaške, prvonagrajenca lanskega 4. evropskega tekmovanja mladih orglavcev v Ljubljani, v Stolnici izvedla orgelski koncert. Vstop je prost!
12. 8. bo violinist Richard Pieta iz Belgije ob spremljavi poljske pianistke Joanne Trze-ciak v Križevniški cerkvi izvajal sonate in preludije Schumanna, Šostakoviča, Poulenca in Griega. Isti dan bo ob 20.30 v ljubljanksi Drami Hrvaško gledališče Pese iz Madžarske izvedlo »Madžarskega medeja« A. Göncza. 13. 8. bo v Križevniški cerkvi Komorni ansambel Alaria iz New Yorka izvedel program skladb za zasedbe od tria do kvinteta. 14. 8. bo Zbor Romeo in Julija Kraljevega dramskega gledališča iz Stockholma v Avditoriju Portorož izvedel renesančne pesmi, 16. 8. pa v Drami Shakespearove pesmi. 15. 8. bo Kvartet pozavn Slokar izvedel v Gradu Posreda zanimiv program: od »Arie francese seconda« F. Sponge do Filmske glasbe N. Rota. Isti program bo 17. 8. v Križankah.
Prireditve se pričenjajo večinoma ob 20.30, vstopnice lahko kupite pri blagajni Festivala vsak dan od 11. do 14. ure in od 16. do 19. ure ter eno uro pred prireditvijo (tel. 00386/61/226 544).	L. Sodja
BAD RADKERSBURG - GORNJA RADGONA
Ž1TARA VAS
4. folklorna noč
zaključila žitrajski Open-air '99
Meja na reki
Q osednji mesti Bad Radkers-Oburg in Gornja Radgona ločuje Mura, sredi njej pa poteka slovensko-avstrijska meja. Med obema mestoma se vzpenja most, ki povezuje deželi. Poostreni ukrepi na zunanji meji Evropske unije zaradi schengenskega sporazuma iz leta 1998 obe mesti še močneje ločujejo.
Poleg naravne in politične meje pa drami občutke prebivalcev še lastna zgodovina, štajerski Slovenci, meja v glavi. Kljub temu je tudi leta 1999 uspelo prirediteljem - Zvezi kulturnih društev in skupin Gornja Radgona in Verein Städtetheater Bad Radkersburg - Gornja Radgona, organizirati festival »Grenze im Fluß - Meja na reki«. Raznoliki in kakovostni program je vseboval poleg koncertov, branj, simpozija in gledaliških predstav tudi vožnjo po reki Muri z etno-kulturnim programom.
Prvič v petletni zgodovini festivala pa so se prireditelji odločili za lastno gledališko produkcijo in uprizorili dramo »Tri sestre« Antona Čechova.
Vsako leto, ko je otava že dovolj dozorela, prireja SPD »Radiše« tekmo koscev. Tako je bilo tudi preteklo nedeljo. Ljudje so bili vabljeni k Janežu v Kozje. Kmalu se je nabralo dosti ljudi, ki so bili razporejeni po starostnih skupinah, in seča, kot pravimo na Radišah, se je začela. V teku popoldneva se je videlo, kdo doma še uporablja koso. Mnogo pa je bilo takih, da bi
Kot prizorišče so organizatorji določili razpadajočo dvorano finančnega urada na avstrijski strani Radgone. Mladi režiser Oliver Haffner je postavil nekdanjo garnizono Bad Radkers-burga, ki gaje zaznamovala mejna črta iz leta 1919, v zrcalni položaj z »vladnim mestom«, krajem dogajanja pri Čechovu. Av-strijsko-slovensko-nemški igralski ansambel (Maik Solbach, Cornelia Köndgen, Angelika Sautter, Katharina Schubert, Renate Regel, Erol Ünsalan, Marijan Hinteregger, Christian Lessiak, Rafael Vončina, Eduard Wildner in Renate Giela) je zelo prepričljivo upodobil dogajanje, ki je za obmejni mesti predvsem aktualno: vrednotenje jezika in sposobnost komuniciranja oz. nekomuniciranja, trivialnost vase zaprtega sveta, ki le še živi od preteklih uspehov in upanja na spremembo. Preprosta scena (Dietlind Rott) s škatlami iz kartona je dala dvorani sami prav tako funkci-jonalno vlogo. Osnovo delaje tvorilo nemško in slovensko besedilo, torej dvojezični dialog, ki je razkrival vprašanja,
Zgornjih Rut, Daniel Wrulich in Boris Povše iz Tue. V starejši skupini je bil najboljši Milan Hribernig, Boštjan iz Tue, ki je bil istočasno tudi najboljši dneva. Boštjan za površino ni potreboval niti ene minute. V nadaljnjih starostnih skupinah sta zmagala Folti Thaler in Fol-ti Tolmajer. Tudi Nuži Pisjak, Kometar in Tomi Ogris, Kopaj-nik, oba v Tucah doma, sta od-
kateri jezik je jezik preteklosti »slavnega« časa v Moskvi in kateri jezik je v družbi sprejet in koliko tega jezika preteklosti so osebe že pozabile. Trdi stoli, vodka in kumarice po tretjem dejanju ter hladni dež so triurni uprizoritvi Cechovih »Treh sester« zadali še poseben pečat.
Jka
ki jih je izvrstno spekel Šimi Pichler, Janež v Kozju, in ob pijači okrepčali. Da pa je popoldan hitro minil, za to so s poskočnimi vižami poskrbeli ra-diški Zotlarji z lepimi pesmimi, pa vsi, ki so stopili v krog in zapeli. Tako se je tekma koscev, ki jo je kot že leta poprej tudi letos spet zelo dobro in skrbno organiziral Nuži Wieser, Šuber-nik, iztekla šele v večernih urah.
»Open-air ’99« v Žitari vasi je pravzaprav bil vse drugo kot open-air, saj so morali vse prireditve preložiti v halo IPH, toda vrsta koncertov je kljub temu dobro uspela.
Tako koncert moškega pevskega zbora »Trta«, kot tudi koncert »Mainstreet-a« z Dunaja sta privabila lepo množico ljubiteljev glasbe, ki je oba večera doživela pravi glasbeni užitek. Kot zaključek vrste prireditev je bila prejšnji petek na programu 4. folklorna noč, ki so jo morali zaradi slabega vremena prav tako, kot že oba prejšnja koncerta, preložiti pod varno streho.
Kljub temu se je vabilu odzvalo mnogo ljubiteljev folklore, ki so si lahko ogledali raznovrstne plese folklorne skupine Slovenskega prosvetnega društva »Trta«. Skupina je ob svoji 20. obletnici obstoja namreč sama oblikovala celotni večer. Gledalcem je pokazala raznolikost plesov in noš iz svojega bogatega repertoarja. Tako je skupina zaplesala plese glavnih slovenskih pokrajin, med njimi tudi plese, s katerimi že več let niso nastopali. Nadalje je bil na programu splet koroških plesov, ki je predvsem od vodilnega para zahteval precejšnjo zbranost.
Po koncu tega venčka je sledilo dia-predavanje o dejavnosti folklorne skupine, predvsem
na raznih seminarjih na morju, kjer so se plesalci v nekaj dneh naučili včasih več kot doma v polovici leta. Na teh seminarjih se je tudi utrdila skupnost plesalcev, ki je tudi izredno pomemben del društvenega delovanja.
Posebnost večera pa je zagotovo bil splet porabskih plesov, ki kaže madžarski vpliv na tam-
kajšnjo folkloro, in prekmurski venček, ki se ga je skupina naučila na enem izmed svojih seminarjev v Novem gradu.
4.	folklorna noč je bila lep zaključek »open-aira« v Žitari vasi, ki ga bodo domačini zagotovo s podobnim uspehom organizirali v letu 2000. - Upati je samo, da bo tedaj tudi vreme prispevalo svoje.	T. C.
JESENICE
RADIŠE
Tekma koscev in še kaj
Ob glasbeni spremljavi so plesalke tudi zapele tradicionalne pesmi
V ospredju najboljši dneva Milan hribernik, p. d. Boštjan
mislil, kako bojo kaj pomlatili njim namenjen kos travnika, pa so ga celo lepše pokosili kakor nekateri, ki doma še kosijo krmo za živino. Kljub temu, da je prireditev pravzaprav bolj družabnega značaja, je bil marsikateri kosec zelo zagriženo pri stvari. Po končani seči se je zbrala žirija in v posameznih skupinah napravila vrstni red.
Rezultat žirije pa se je glasil tako nekako: Pri mlajših je zmagal najmlajši, Mihi Pisjak, mladi Kometar iz Tue. Nagrajena sta bila tudi Culehnar iz
nesla nagrado. V skupini žensk je zmagala Lizi Wrulich, Cu-lehnarca iz Zgornjih Rut. V skupini gostov so nagrade pobrali Ernst Haller iz Zablat pri Medgorjah, Peter Gregom iz Dul, pri ženskah pa Mici in Ani, doma pri Mvačniku v Zabrdi in Hani Haller.
Na koncu se je Nuži Wieser, Šubernik iz Zgornjih Rut, zahvalil vsem sodelujočim, posebno pa tistim, ki so darovali nagrade. S tem pa prireditev še ni bila končana. Sodelujoči in gledalci so se ob pečenih klobasah.
S kolesom
iz Beljaka v Celovec
Dan poprej so se zjutraj zbrali člani radiških fantov, pa še nekateri drugi, na celovškem kolodvoru, tam kolesa naložili na vlak in se odpeljali v Beljak. Od tam so kolesarili ob Dravi proti Celovcu. Nekateri hitreje, drugi počasneje. Eni so počivali malo več, drugi malo manj. Ker je dopoldansko sonce sijalo precej močno, je za nekatere bil prvi počitek že malo za Beljakom, vsi skupaj pa smo se zbrali spet v Rožeku. Pot nas je vodila najprej preko Šentjakoba in Šentož-bolta vedno bliže proti »Erlebnisdorf Rosental«. Od tam naprej vodi kolesarska pot le še ob Dravi, kar pravzaprav ni več preveč zanimivo. Zato smo se nekateri po počitku blizu Svetne vasi odločili, da se napotimo še v Glinje na športno letališče, kjer je bilo srečanje pilotov motornih in jadralnih letal. Nato pa smo se odpeljali naprej do končne točke, Camping Rož, po domače k Jirhu v Kočuhi. Tam smo se okrepčali in vsak je bil vesel, da je prispel na cilj, kajti sedenje na kolesu je postajalo vsebolj naporno.	BP
Likovno ukaščanje spomina
V salonu »Dolik« na Jesenicah še do 4. avgusta razstavlja svoja dela Marjan Židanek z Jesenic, ki je že skoraj četrt stoletja aktivno prisoten v delovanju likovnega kluba »Dolik« (vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 9.-12. in od 16.-19. ure). Slikar Marjan Židanek se na že deveti samostojni razstavi predstavlja s slikami, v glavnem izdelanimi po predlogah starih razglednic oz. fotografij Stare Save in dela starih Jesenic. Toda upo-
dobil jih je po svojih čustvih, po načelu lastnega umetniškega videnja objektov in okolja, ki ju v večini primerov ni več. Lahko bi rekli, da slikar igrivo in z močno intimno noto podaja pozabljene motive. Njegove slike, izdelane v rjavi kredi sepiji, imajo tudi svojsko noto v pogledu »ukaš-čanja spomina« na nekdanjo vas in trg Jesenice. Razstava je tudi lepo darilo mestu Jesenice ob njegovi 70-letnici.
L. Kerštan
PRIREDITVE
PETEK, 30. 7.
LJUBLJANA, KUD France Prešern - KUD France Prešern
20.00	Psycho-Path; rock večer.
V okviru Trnfesta '99
SOBOTA, 31. 7._______________
TINJE, Dom v Tinjah - Sodalitas
18.00	Slovenske počitnice za nadaljevalce I. in II.. Vodita Simona Dečko in Ksenija Vidič; traja do sobote, 13. avgusta.
NEDELJA, 1. 8._______________
OBIR, vrh Obirja -SPD Valentin Polanšek
11.00	Pohod na Obir v spomin Hermanu Veliku in Valentinu Polanšku. Zbiranje ob 11. uri na vrhu Obirja. Nazaj grede bo piknik na Marofu.
LJUBLJANA, KUD France Prešern
20.00	Večer poljske folk glasbe »Syrbacy«. V okviru Trnfesta '99
TOREK, 3. 8.___________________
BAČE, Bekštanjski grad -Turistično združenje Bače
20.00	Interpreti Južne Koroške predstavljajo ljudsko in klasično glasbo
PAVLIČEVO SEDLO,
Občina Železna Kapla
10.30	Slavnostna prireditev ob začetku gradnje mejnega prehoda
SOBOTA, 7. 8.__________________
GORA, pri Košarju - SPD Trta
20.30	Festival Kernjakovih pesmi. Nastopajo: MoPZ Trta iz Žitare vasi, Mva Pavel Kernjak z Maribora, Duo Pavle & Albert in Vaščani pojo
GALERIJE IN RAZSTAVE
VELIKOVEC_____________________
Franz Holzer - Olje na platnu
Okrajno poglavarstvo, Sponheimerstr. 2, Velikovec
10.	julij - 20. avgust 1999 PO do ČE - 7.30 do 16.00,
PE - 7.30 do 13.00
OSOJE_________________________
Od Hansa Hartunga do Corneliusa Koliga - Umetnost in demokracija. Upor in svoboda.
Galerija Carinthia, Samostan Osoje
3.	julij-29. avgust 1999 dnevno - 10.00 do 12.00 in 15.00 do 20.00
CELOVEC_______________________
Schöne Frauen - Damen, Mädchen und böse Weiber. Slike in grafike iz Neuriedske zbirke in Cabinetta Imst (Picasso, Toulouse-Lautrec, Matisse, Chagall, Kokoschka, Schiele) Galerija v Mestni hiši, Theaterplatz 3, Celovec
8.	julij-24. september PO do PE - 10.00 do 19.00, SO - 10.00 do 17.00, NE in prazniki - 10.00 do 15.00
PLIBERK_______________________
Werner Berg - Galerija Wernerja Berga glavni trg Pliberk. SR do NE -
10.00	do 12.00 in 14.00 do 17.00, TO - 14.00 do 17.00
ROŽEK_________________________
Giselbert Hoke - Galerija Sikoronja, do 28. avgusta,
SR do NE - 15.00 do 19.00
VRBA
Borza
medvedkov
V nedeljo, 1. avgusta bo v vrbskem casinu »velika borza medvedkov«, kjer bo približno 25 mednarodnih umetnikov, trgovin, muzejev in podjetij razstavljalo in prodajalo medvedke. Vsakdo lahko pusti svojega medvedka oceniti od strokovnjakov, prav tako bo na sporedu tekmovanje umetnikov za medvedke.
Okoli 4000 medvedkov bo na ogled oz. naprodaj, od naj večjega (3 m) do najmanjšega (1,7 cm), od najstarejšega (ok. 1920) do najmlajšega (ta bo šele nastal v Vrbi).
Festival Kernjakovih pesmi
Nastopajo:
MoPZ » Trta (Žitara vas)
Mva »Pavel Kernjak« (Maribor)
Duo Pavle & Albert Vaščana pojo
Sobota, 7. avgusta 1999, ob 20.30 pri Košarju na Gori (ob slabem vremenu v ljudski šoli v Bilčovsu)
Obirsko pevsko društvo vabi 15. avgusta 1999 ob 19.30 pri Kovaču na Obirskem
na prezentacijo CD
»Marija gre na božjo pot«
zgodovinski posnetki pod vodstvom Tomaža Holmarja!
PRAZNUJEJO! - Ančka Točajeva iz Kort -osebni praznik; Jakob Hribernik iz Grabna -60. rojstni dan; Ani Ko-matisch iz Železne Kaple - 35. rojstni dan; Lojze Kopitar iz Celovca - 80. rojstni dan; Ančka Apovnik iz Senčnega kraja pri Pliberku - dvojni praznik; Ciril in Neži Miki z Zgornjih Rut na Ra-dišah - okroglo obletnico oz. 60. rojstni dan; Marta Gotthard in Alfred Fritz -poroko; Ani Korpitsch iz Kršne vasi -70. rojstni dan; inž. Franc Stingler iz Muškave pri Bilčovsu - 70. rojstni dan; Ana Petrač s Komlja - 87. rojstni dan in god; Anči Schutz, pd. Čudnca iž Podjerberka pri Škofičah - god in rojstni dan; Marta Velik - god; žpk. Jože Marketz z Radiš - rojstni dan; Marta Goritschnig iz Sveč - osebni praznik; Ani Knafl iz Šentjakoba - osebni praznik; rojstne dneve člani društva upokojencev Podjuna: Ani Zergoj iz Kazaz, Ani Partej iz Goselne vasi in Ani Gola-včnik iz Kršne vasi; Ana Pitschek iz Holbič pri Škofičah - jubilejno življenjsko obletnico; Stanko Trink - 75. rojstni dan; Anica Štraus iz Zaloga pri
Ljubljani - godovni dan; rojstna dneva člana društva upokojencev Pliberk: Joško Koncilija iz Dvora pri Šmihelu in Marta Dumpelnik iz Štebna pri Globasnici; Ana-Marija Hirm iz Gornje vasi pri Žvabeku - 40. rojstni dan.
Dolgoletni odbornici ZSŽ - Ančka Küpper in Milenka Schlapper - praznujeta 70-letnico. Iskreno jima čestita Zveza slovenskih žena, Zveza slovenskih organizacij in uredništvo Slovenskega Vestnika!
VESTNIK
čestita!
MOHORJEVA LJUDSKA ŠOLA
vabi na
IZOBRAŽEVANJE AVTENTIČNE ORFFOVE DEJAVNOSTI PO PROGRAMU:
C-1-PRVA STOPNJA ORFFOVE ELEMENTARNO GLASBENE GIBNE VZGOJE (4. deli)
Predavatelj: gospa IDA VIRT (diplomantka Orff Instituta v Salzburgu)
1.	Orffov instrumentarij in kljunasta flavta	23.10.
2.	Pentatonika in ostinatna spremljava	20.11.
3.	Kadencirana spremljava	11.12.
4.	Glasbena pravljica	18.12.
Termini vedno ob sobotah s pričetkom ob 10. uri
Slovenski vestnik - usmerjenost Usta
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
UREDNIKA
dr. Andrej Leben (-34)..........Jože Rovšek (-30)
Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40)
Prireditve .................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
Četrtek, 29. 7.118.10 Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 30. 7. | 18.10 Utrip kulture
Sobota, 31. 7. | 18.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca______________________
Nedelja, 1. 8. I 6.06 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (žpk. M. Jernej) 18.00 Glasbena mavrica_________
Ponedeljek, 2. 8. | 18.00 Kratek stik
Torek, 3. 8.1 18.10 Otroška oddaja
Sreda, 4. 8. I 18.10 Glasbena oddaja 21.04 Večerna oddaja___________________
DOBER DAN, KOROŠKA
Nedelja, 1. 8. I 13.30 ORF 2 - »Šum«: vznemirljiva sklanata soteska s sedmimi slapovi • Cirkus je cirkus - na tednu mladih umetnikov še posebno vesel • Kaj takega: neprijazno vreme, zato pa prijazna postrežba ob Aninem žegnanju na Veškem stanu • »Hajdi, hajdo - poletje je prišlo« - otroški zbor Amabilis iz Gali-cije v poletnem vzdušju________________
Ponedeljek, 2. 8. | 3.20 ORF 2 - Pono-vitev) 16.30 TV SL01 - Ponovitev_______
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
VSAK DAN | 6.00 Dobro jutro, sonce
8.00	Domače viže in zborovska glasba
8.30	Živa (do 10.00) 14.00 V taberni
16.00	Od štirih do šestih_____________
Nedelja, 1. 8. I 8.00 Otroški vrtiljak
8.30	A capella - Stanko Polzer o polet-nem delovanju zborov 15.30 Voščila
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PETEK, 30. 7.1 10.00 Vročinski val 12.00 Poročila 12.07 Vročinski val 18.00 Smeh & Solze 18.45 Poročila 19.05 Otroški kotiček 19.15 Še pomnite to pesem? 20.00 Soundcheck 21.00 D3 Line 22.00 Glasba
SOBOTA, 31. 7. | 10.00 Na poti v vas
11.30	Campus 12.00 Poročila 12.07 Vročinski val 13.00 Die Welt - ein Dorf
18.00	Glasba	18.45	Poročila	19.00
Glasba 20.00 Yugorock 23.00 Glasba
NEDELJA, 1. 8. I 10.00 Evropa v enem tednu 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna	12.00	Poročila 12.07	Glasba
18.00	Glasba	18.45	Poročila	19.00
Glasba 20.00 Sunday Loops 22.00 For those about to rock____________________
PONEDELJEK, 2. 8.1 10.00 Vročinski val
12.00	Poročila 12.07 Vročinski val 18.00
Smeh & Solze 18.45 Poročila 19.05 Otroški kotiček 19.15 Še pomnite to pesem? 20.00 Take the jazz train 22.00 Die Welt - ein Dorf 23.00 Šoja & Elster____
TOREK, 3. 8. | 10.00 Vročinski val
12.00	Poročila 12.07 Vročinski val
18.00	Šport	18.45	Poročila	19.05
Otroški kotiček 19.15 Še pomnite to pesem? 20.00 Noche Latina 21.00 Campus
22.00	Literarna kavarna 23.00 Glasba
SREDA, 4. 8. | 10.00 Vročinski val
12.00	Poročila 12.07 Vročinski val
18.00	Glasba 18.45 Poročila 19.05 Otroški kotiček 19.15 Še pomnite to pe-sem? 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force
ČETRTEK, 5. 8. | 10.00 Vročinski val
12.00	Poročila 12.07 Vročinski val 18.00 Šoja & Elster 18.45 Poročila 19.05 Otroški kotiček 19.15 Še pomnite to pesem? 20.00 Musič for the masses 23.00 Internet Freak Show 1.00 Soundtrack
ZA NAŠE PLANINCE
Izlet v idilo Turracher Höhe
VELENJE
Muzej premogovništva Slovenije
Napočil je spet čas izletov. Kot že nekaj let bo Slovensko planinsko društvo spet dajalo napotke za obisk domačih kot tujih gora z namenom, da čimveč ljudi navduši za lepote gorske narave. V tem smislu se bomo tokrat podali k trem privlačnim jezerom na območju gorskega prelaza Turracher
globeli pod zahodnim pobočjem Schoberriegla (2208 m). Pot do obeh je zelo prijetna in odlično označena. Tu lahko zaključimo turo in se mimo zahodnega brega zelenega jezera proti severu vrnemo nazaj k avtomobilu. Ta kratka idilična krožna pot traja dobro uro prijetne hoje.
na Gr. Speikkofel (2270 m). Pod nama na območju Sauregg-na pa sva občudovala lepo ohranjeno gorsko kulturno kmetijsko pokrajino z zelenimi pašniki in kmetijami s stalnim bivališčem nad 1600 metrov višine. Naj še pripomnim, da so v Asten v Sadnikovi gorski skupi-
Höhe (1783 m). Največje teh jezer je Turrachsee. Vzhodno od njega se nahaja jezerce Schwarzsee, južno od obeh pa Grünsee.
Bilo je začetek junija, ko sva se s prijateljem pripeljala po strmi cesti na vrh gorskega prelaza Turracher Höhe, ob katerem se zrcali jezero Turrachsee. Ko sva si ogledala, sva parkirala pri hotelu Hochschober, ki je že kazal znake življenja z gosti iz Nemčije. Od tod naju je pot vodila rahlo navzgor proti vzhodu do naslednjega idiličnega jezera Schwarzsee. Koča ob njem je bila še zaprta; semkaj turizem še ni prodrl.
Nisva se dolgo mudila in nadaljevala pot proti jugu navzdol do tretjega jezera Grünsee v
S prijateljem pa sva od zelenega jezera nadaljevala pot še proti jugu do gorskega naselja Saureggen. Kratko za jezerom na razpotju dveh cest, ki pa obe privedeta do Saureggna, sva se odločila za desno spodnjo pot mimo Hanneshütte. Bila je pravtako zaprta, tako da sva se vrnila po zgornji poti, lahko bi to storila tudi obratno. Na poti se nama je začenši od zahoda proti vzhodu nudil lep pogled na kopasto razgledno goro Rin-sennock (2334 m), na oba markantna vrhova Schiestlnock (2209 m) in Klomnock (2331 m), med katerima se vije znamenita gorska cesta Nockalmstraße, na Falkert in na vzhodu
ni kmetije še višje. Mi na južnem Koroškem si težko predstavljamo, da bi v Karavankah na višini Ojstre ali Mačenske planine preko zime gospodarili kmetje. Osojna lega, pomanjkanje vode in ostre zime bi vsekakor preprečile takšno početje. Na tej prijetni razgledni poti so naju še posebno očarali temnozeleni gozdovi limb (Zirben), zeleni pašniki s čudovito pisanim pomladnim cvetjem, med katerim se je še posebno obdržal temnoplavi encijan.
Celoten izlet od avtomobila preko obeh jezerc do Saureggna in nazaj je trajal 4 ure prijetne hoje.
Lubo Urbajs
TEKMOVALNI NAČRT '99
PODLIGA VZHOD
1.	krog (31.7./1.8.): Bilčovs - Welzenegg, Ruda - Žrelec, Šmarjeta -Liebenfels, Šentpavel - DSG Borovlje, Vetrinj - Podkrnos, Velikovec
-	Blatograd, ATUS Borovlje - Pokrče
2.	krog (7./8. 8.); Liebenfels -Bilčovs, DSG Borovlje - Šmarjeta, AS V - Ruda, Pokrče - Velikovec, Podkrnos - ATUS Borovlje, Žrelec
-	Šentpavel, Welzenegg - Vetrinj
3.	krog (14./15. 8.): Bilčovs - DSG Borovlje, ATUS Borovlje - Welzenegg, Blatograd - Pokrče, Šmarjeta - Žrelec, Šentpavel - ASV, Vetrinj - Liebenfels, Velikovec - Podkrnos
4.	krog (21./22. 8.): Žrelec - Bilčovs, Liebenfels - ATUS Borovlje, Podkrnos - Blatograd, Ruda -Šentpavel, DSG Borovlje - Vetrinj, ASV - Šmarjeta, Welzenegg - Velikovec
5.	krog (28./29. 8.): Bilčovs - ASV, ATUS Borovlje - DSG Borovlje,
Blatograd - Welzenegg, Pokrče -Podkrnos, Šmarjeta - Ruda, Vetrinj
-	Žrelec, Velikovec - Liebenfels
6.	krog (4./5. 9.): Ruda - Bilčovs, Žrelec - ATUS Borovlje, Welzenegg
-	Pokrče, Šentpavel - Šmarjeta, Liebenfels - Blatograd, DSG Borovlje - Velikovec, ASV - Vetrinj
7.	krog (11 ./12. 9.): Bilčovs - Šentpavel, ATUS Borovlje - ASV, Podkrnos - Welzenegg, Blatograd -DSG Borovlje, Pokrče - Liebenfels, Vetrinj - Ruda, Velikovec - Žrelec
8.	krog (18./19. 9.): Šmarjeta -Bilčovs, Ruda - ATUS Borovlje, ASV - Velikovec, DSG Borovlje -Pokrče, Žrelec - Blatograd, Šentpavel - Vetrinj, Liebenfels - Podkrnos
9.	krog (25./26.9.): ATUS Borovlje
-	Šentpavel, Podkrnos - DSG Borovlje, Blatograd - ASV, Pokrče
-	Žrelec, Vetrinj - Šmarjeta, Velikovec - Ruda, Welzenegg - Liebenfels
10.	krog (2./3.10.): Bilčovs - Vetrinj, Žrelec - Podkrnos, Šentpavel -Velikovec, Šmarjeta - ATUS Borovlje, DSG Borovlje - Welzenegg,
ASV - Pokrče, Ruda - Blatograd
11.	krog (9./10.10.): ATUS Borovlje - Bilčovs, Podkrnos - ASV, Liebenfels - DSG Borovlje, Blatograd
-	Šentpavel, Pokrče - Ruda, Velikovec, Šmarjeta, Welzenegg -Žrelec
12.	krog (16./17. 10.): Bilčovs -Velikovec, Šmarjeta - Blatograd, ASV - Welzenegg, Šentpavel - Pokrče, Vetrinj - ATUS Borovlje, Žrelec - Liebenfels, Ruda - Podkrnos
13.	krog (23./24.10.): Blatograd -Bilčovs, DSG Borovlje - Žrelec, Podkrnos - Šentpavel, Liebenfels -ASV, Pokrče - Šmarjeta, Velikovec
-	Vetrinj, Welzenegg - Ruda
14.	krog (30./31. 10.): Bilčovs -Pokrče, ATUS Borovlje - Velikovec, Vetrinj - Blatograd, Šentpavel -Welzenegg, Šmarjeta - Podkrnos, ASV - DSG Borovlje, Ruda - Liebenfels
15.	krog (6./7. 11.): Podkrnos -Bilčovs, Welzenegg - Šmarjeta, DSG Borovlje - Ruda, Žrelec -ASV, Liebenfels - Šentpavel, Blatograd - ATUS Borovlje, Pokrče - Vetrinj
Več kot sto dvajset let kopljejo v globinah okolice Velenja premog lignit in do sedaj so ga rudarji, ki sebe imenujejo knapi, nakopali več kot 170 milijonov ton; večino ga zadnja leta porabi Šoštanjska termoelektrarna, ki poskrbi za tretjino elektrike v Sloveniji. Tako premogarstvo kot proizvodnja elektrike sta okolju prizadejala rane; slednja predvsem z onesnaževanjem zraka, podzemeljska dejavnost pa je povzročila, zemeljske vdrtine, ki jih je zalila voda tako, da so nastala tri jezera: Škalsko, Velenjsko in Družmir-sko, velika za eno in pol Blejsko jezero. Medtem ko se termoelektrarna opremlja s filtri, se na poškodovanih zemljiščih zopet kmetuje, v okolici jezer pa je začel nastajati center sprostitve, rekreacije in zabave.
Vendar pa želijo domačini Šaleške doline ohraniti industrijsko preteklost, posebej v Premogovniku Velenje, kjer so na območju Starega jaška v Škalah lani uredili Muzej premogovništva Slovenije. Nastal je v opuščenih prostorih nad zemljo in pod njo. Primerno opremljene vas popeljejo z jamskim dvigalom imenovanim kletka v skrivnostni »podzemeljski lignitni svet«. V globini preko 150 metrov, od koder so knapi »trgali črno zlato«, so v starem delu muzeja prizori rudarjev pri delu in počitku, skozi katere »vodi« obiskovalce pesnik Anton Aškerc, ki je v 19. stoletju tod kaplanoval. Rudarje z nekdanjo opremo upodabljajo lutke, ki ob svetlobnih in zvočnih efektih pričarajo nekdanje težke delovne pogoje ter nevarnosti porušenja lignitnih plošč
in eksplozij plina metana; prav tako zvemo za hudomušnost rudarjev, za veliko povezanost med seboj, saj so delali v stalno ogroženem okolju , o zaščitnici sv. Barbari, ki jih je nekdaj stalno spremljala in podobnem. V drugem delu pa se spoznamo predvsem z mehanizacijo, ki je
Začetna scena z lutko pesnika Antona Aškerca, dobrega poznavalca knapov
v tem stoletju prevzemala težko delo rudarjev ter z zanimivimi odkopnimi metodami; svojo so razvili tudi velenjski premogar-ji, saj je posebnost tega rudnika izredno debel sloj lignita.
Rudarjenje se bo v sosednjih jamah seveda nadaljevalo, vendar v ravnovesju z naravnim okoljem. In ko so ob 3. juliju -prazniku slovenskih rudarjev, ki ima socialno vsebino - v svoje vrste znova sprejeli novih enainsedemdeset kameratov, so to storili kot velevajo običaji: s skokom čez kožo (usnjen predpasnik!), vrčem piva in pozdravom »Srečno!«.	S.Š.
OBIRSKA
Priča časa se je poslovila
Zapustila nas je »Obirska Orna«. Tako smo jo poznali in spoštovali gospo Pavlo Kelih/Travnik iz Obirske pri Železni Kapli. Ta spoštovana žena nam je veliko pomenila. Žilave narave je trmasto vztrajala vse svoje življenje. Iz ljubezni do svojih sinov je premostila vse težave, ki jih je prinašalo življenje. Usodni trenutki njenega življenja so se začeli, ko je bila mlada, žena Urha Keliha pd. Meležnika, bodočega posestnika te domačije na Šajdi v Selah ob začetku leta 1943. Takratna nacistična vlada je poslala vohune v ta kraj. Njen mož Urh je bil izdan, ker je po-
magal fantom rojakom, ki se niso hoteli boriti za veliki nemški rajh. Šli so v gozdove, se skrivali in končno priključili partizanom. Urh jim je nosil hrano. Prišli so in ga odvedli v gestapovske ječe, ga mučili in navsezadnje aprila 1943 na Dunaju obglavili. Ta novica je kot strela udarila v Pavlino življenje, poškodovala je njeno srce, a usmrtila ga ni.
Fantek, ki ga je takrat držala mlada mamica v naročju, je bil star komaj dve leti. Zapustiti je morala možev, sinov in hkrati tudi svoj dom ter poiskati zavetišče pri sorodnikih. Vsakdanji kruh si je služila v okoliških gozdovih, s tem da je sadila smreke in žela frate in delala pri sosednjih kmetijah. Pridna in delovna si je zgradila nov dom na Obirskem, kjer je živela do svoje smrti. Svetle točke njenega življenja sta bila njena sinova Mirko in Miha z ženami Zaliko in Mojco. Štiri vnukinje Sonja, Maja, Mihaela in Martina so se redno oglašale na Obirskem, dobro so se zavedale, kar jim je pomenila »Obirska Orna« in njen rod.
Vsem sorodnikom izrekam svoje iskreno sožalje!
Marica Pradetto
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
Nogometna sezona 1999/2000 pred vrati!
Bo obramba SAK stena za nasprotnike ali pa bo ekipa stala ob steni?
Ta konec tedna je torej končno spet tako daleč - nogometna sezona se začne tudi v regionalni ligi in nižjih razredih! Na sporedu je kar nekaj zanimivih tekem. SAK mora sicer v prvem krogu nastopiti na tujem proti Welsu, pokazala pa naj bi se že forma in harmonija v spremenjenem moštvu. V podligi se bo Bilčovs na domačem terenu boril proti Welzeneggu, medtem ko bo v 1. razredu D v okviru svojega športnega praznika Šmihel nastopil proti Grebinju.
Tudi v Železni Kapli naj bi proti Metlo vi videli zanimiv nogomet. 2. razred C nudi domačo tekmo Sel proti Donau-u, v 2. razredu E pa je na sporedu vroč derbi kar že v prvem krogu: v Žvabeku bo gostovala Dobrla vas. Torej dosti »programa« za ljubitelje nogometa!	Napeti dvoboji se nam obetajo tudi v novi sezoni!
TEKMOVALNI NAČRT '99
2. RAZRED C
1.	krog (31. 7./1. 8.): Sele - Donau, HSV - Osoje, Hodiše - Arriach, Poreče
-	Škofiče, Rožek - Dholca, Treffen -Kriva Vrba, Bistrica/R. - Ledince
2.	krog (7./8. 8.): Rožek - Sele, Osoje
-	Bistrica, Ledince - Poreče, Kriva Vrba - HSV, Donau - Hodiše, Arriach -Treffen, Dholca - Škofiče
3.	krog (14./15.8.): Sele - Dholca, Bistrica - Kriva Vrba, HSV - Arriach, Hodiše - Rožek, Poreče - Osoje, Škofiče
-	Ledince, Dholca - Donau
4.	krog (21./22.8.): Sele - Hodiše, Arriach - Bistrica, Rožek - Treffen, Dholca - Ledince, Donau - HSV, Osoje -Škofiče, Kriva Vrba - Poreče
5.	krog (28./29.8.): Treffen - Sele, Bistrica - Donau, HSV - Rožek, Hodiše -Dholca, Ledince - Osoje, Poreče - Arriach, Škofiče - Kriva Vrba
6.	krog (4./5.9.): Sele - HSV, Dholca -Osoje, Rožek - Bistrica, Kriva Vrba -Ledince, Hodiše - Treffen, Arriach -Škofiče, Donau - Poreče
7.	krog (11 ./12. 9.): Bistrica - Sele, Poreče - Rožek, HSV - Hodiše, Ledince - Arriach, Škofiče - Donau, Treffen
-	Dholca, Osoje - Kriva Vrba
8.	krog (18./19. 9.): Sele - Poreče, Treffen - HSV, Dholca - Kriva Vrba, Rožek - Škofiče, Hodiše - Bistrica, Donau - Ledince, Arriach - Osoje
9.	krog (2S./26. 9.): Škofiče - Sele, HSV - Dholca, Kriva Vrba - Arriach, Ledince - Rožek, Osoje - Donau, Poreče - Hodiše, Bistrica - Treffen
10.	krog (2./3. 10.): Sele - Ledince, Dholca - Arriach, Rožek - Osoje, Treffen - Poreče, HSV - Bistrica, Donau -Kriva Vrba, Hodiše - Škofiče
11.	krog (9./10.10.): Osoje - Sele, Ar-
riach - Donau, Bistrica - Dholca, Kriva Vrba - Rožek, Ledince - Hodiše, Poreče - HSV, Škofiče - Dholca
12.	krog (16./17. 10.): Sele - Kriva Vrba, Bistrica - Poreče, Treffen - Ledince, Dholca - Donau, Rožek - Arriach, HSV - Škofiče, Hodiše - Osoje
13.	krog (23./24.10.): Arriach - Sele, Škofiče - Bistrica, Donau - Rožek, Kriva Vrba - Hodiše, Ledince - HSV, Osoje - Treffen, Poreče - Dholca
14.	krog (30./31.10.): Donau - Sele, Osoje - HSV, Arriach - Hodiše, Škofiče
-	Poreče, Dholca - Rožek, Kriva Vrba -Treffen, Ledince - Bistrica
15.	krog (6./7.11.): Sele - Rožek, Bistrica - Osoje, Poreče - Ledince, HSV
-	Kriva Vrba, Hodiše - Donau, Treffen
-	Arriach, Škofiče - Dholca
2. RAZRED E
1.	krog (31. 7./1.8.): Žvabek - Dobrla vas, Frantschach - Šentpeter, Galicija
-	Pliberk II, Maria Rojach - Sinča vas, Važenberk - Preitenegg, Djekše - Tinje
2.	krog (7./8. 8.): Sinča vas - Žvabek, Dobrla vas - Galicija, Preitenegg - Maria Rojach, Reichenfels - Važenberk, Pliberk II - Frantschach, Šentpeter -Djekše
3.	krog (14./15. 8.): Frantschach -Dobrla vas, Žvabek - Preitenegg, Djekše - Pliberk II, Galicija - Sinča vas, Maria Rojach - Reichenfels, Tinje -Šentpeter
4.	krog (21./22.8.): Reichenfels - Žvabek, Dobrla vas - Djekše, Pliberk II -Tinje, Važenberk - Maria Rojach, Preitenegg - Galicija, Sinča vas - Frantschach
5.	krog (28./29.8.): Žvabek - Važenberk, Tinje - Dobrla vas, Djekše -Sinča vas, Frantschach - Preitenegg, Galicija - Reichenfels, Šentpeter - Pliberk II
6.	krog (4./5.9.): Dobrla vas - Šentpeter, Maria Rojach - Žvabek, Važenberk
-	Galicija, Reichenfels - Frantschach, Preitenegg - Djekše, Sinča vas - Tinje
7.	krog (11./12.9.): Pliberk II - Dobrla vas, Frantschach - Važenberk, Galicija -Maria Rojach, Šentpeter - Sinča vas, Tinje - Preitenegg, Djekše - Reichenfels
8.	krog (18./19.9.): Žvabek - Galicija, Važenberk - Djekše, Reichenfels - Tinje, Preitenegg - Šentpeter, Maria Rojach -Frantschach, Sinča vas - Pliberk II
9.	krog (25./26. 9.): Dobrla vas -Sinča vas, Frantschach - Žvabek, Djekše - Maria Rojach, Šentpeter -Reichenfels, Tinje - Važenberk, Pliberk II - Preitenegg
10.	krog (2./3.10.): Žvabek - Djekše, Preitenegg - Dobrla vas, Reichenfels -Pliberk II, Maria Rojach - Tinje, Galicija
-	Frantschach, Važenberk - Šentpeter
11.	krog (9./10.10.): Dobrla vas - Reichenfels, Tinje - Žvabek, Pliberk II -Važenberk, Djekše - Galicija, Sinča vas
-	Preitenegg, Šentpeter - Maria Rojach
12.	krog (16./17.10.): Žvabek - Šentpeter, Važenberk - Dobrla vas, Frantschach - Djekše, Reichenfels - Sinča vas, Galicija - Tinje, Maria Rojach -Pliberk II
13.	krog (23./24. 10.): Dobrla vas -Maria Rojach, Pliberk II - Žvabek, Tinje
-	Frantschach, Sinča vas - Važenberk, Preitenegg - Reichenfels, Šentpeter -Galicija
14.	krog (30./31. 10.): Dobrla vas -Žvabek, Šentpeter - Frantschach, Pliberk II - Galicija, Sinča vas - Maria Rojach, Preitenegg - Važenberk, Tinje -Djekše
15.	krog (6./7. 11.): Žvabek - Sinča vas, Galicija - Dobrla vas, Maria Rojach - Preitenegg, Važenberk - Reichenfels, Frantschach - Pliberk II, Djekše - Šentpeter
Nova Elo-lista za šahiste brez velikih presenečenj
Šahovska zveza (ÖSB) je na osnovi rezultatov prvega polletja 1999 objavila novo rating (Elo)-listo za šahiste/ke v Avstriji. Najvišji rating pri Slovenski športni zvezi (SSŽ) imajo še vedno igralci iz Slovenije (Zorko, Kavčič, Drinoveč - ŠD Tomo Zupan oz. Kovač in Mitrovič - ŠD Idrija), najboljši domačin pa je Arnold Hattenberger (Elo 1993) pred mag. Gorazdom Živko-vičem (Elo 1918). Slednji je s turnirsko zmago na Dunaju in dobrimi nastopi v prvenstvu osvojil 34 dodatnih Elo-točk. Največ novih točk, 41, je pri SŠZ osvojil Rupert Reichmann. Mojstrska kandidatinja Dunja Lukan, ki bo od 7. do 21. avgusta igrala žensko državno prvenstvo na Dunaju, je svoj avstrijski rating obdržala, po nastopih v Novi Gorici in v Šentvidu pa bo konec leta prvič dobila tudi mednarodne Elo-točke.
Pri SŠK »Obir« Železna Kapla je Škofjeločan Dušan Joko-vič prvič presegel magično znamko 2200 Elo-tock! Sledita mu brata Hans-Christian Wolte (Elo 1972) in Harald Wolte (Elo 1888). Močno napredovali so pri Kapelčanih Johannes Joschtl (+71!), Andreas Ojster in ravnatelj Hanzi Stossier.
Rating igralcev in igralk SŠZ/ Zveza Bank I, SŠZ/Posojilnica Bank Borovlje/Bilčovs II (v oklepaju razlika k zadnjemu ratingu):
1. Dušan Zorko 2239 (0), 2. Uroš Kavčič 2215 (+23) 3. Aleš Drinovec 2202 (0), 4. dr. Vinko Cuderman 2147 (0), 5. MK Silvo Kovač 2124 (-3), 6. Žiga Žvan 2091 (+6) 7. Boris Mitrovič 2070 (0), 8. Arnold Hattenberger 1993 (-19), 9. mag. Gorazd Živkovič 1918 (+34), 10. MK Dunja Lukan 1863 (-4), 11. dr. Joži Amrusch 1801 (-23), 12. Aleksander Lukan 1790 (+2),
13.	Avgust Vukanič 1735 (-25),
14.	Rupert Reichmann 1718 (+41!), 15. IvkoFerm 1614 (-8),
16.	Robert Hedenik 1593 (-20),
17.	Ivan Lukan 1565 (-4); dalje: Borut Živkovič 1369 (-31), Antonija Einspieler 1268 (0)
Mladinci: 1. Roman Weber 1332 (-6), 2. Stefan Reichmann 1205 (0), 3./4. Simon Einspieler, Mitja Kolter - po 1200.
Rating igralcev SŠK »Obir« I + II (v oklepaju razlika k zadnjemu ratingu):
I.	Dušan Jokovič 2202 (+6), 2. Hans Christian Wolte 1972 (-1), 3. Harald Wolte 1888 (-21), 4. Mirsad Bešič 1884 (0), 5. Wolfgang Moser 1760 (-19), 6. Johann Wolte 1673 (-28), 7. Rainer Strasser 1649 (0), 8. Johann Stossier 1624 (+31!) 9. Andreas Kamer 1613 (-22), 10. Josef Hanschou 1612 (-9),
II.	Manfred Topar 1563 (+14), 13. Peter Jammer 1517 (-25), 14. Engelbert Komberger 1477, 15. Mirko Pasterk 1413 (+14), 16. Andreas Ojster 1409 (+41!), 17. Johannes Joschtl 1353 (+73!), 18. Thomas Soukup 1231 (0)
Rating ostalih slovenskih igralcev v drugih koroških moštvih (v oklepaju razlika k zadnjemu ratingu):
Seppi Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1988 (+43), Alojz Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1894 (+21), ravn. Pepi Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1887 (+14), mag. Franci Rulitz (SV Zugzwang Celovec) 1837 (-21), Boris Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1825 (+36), Marko Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1805 (+4), Mag. Herbert Rulitz (SV Zugzwang Celovec) 1691 (+2) Popravek: V zadnji številki se je računalnik kar osamosvojil in tako smo pomotoma objavili staro Elo-listo za prvo polletje 1998. Opravičujemo se z objavo aktualne liste prvega polletja '99!
Športni praznik ASKÖ Šmihel
Kdaj: od sobote, 31. julija do ponedeljka, 2. avgusta
V soboto bo prva prvenstvena tekma te sezone proti Grebinju (18.30), v nedeljo turnir naraščaja
(13.00)	in žensk (18.00), v ponedeljek pa občinski derbi proti Pliberku
(19.00)	. Ob večerih bo poskrbljeno za glasbeno zabavo ter jedačo in pijačo. Vsi prisrčno vabljeni!
RAZPIS
Slovenska športna zveza (SŠZ) in Slovenski spored deželnega studia Avstrijske radiotelevizije (ORF) v Celovcu vabita slovenska športna in kulturna društva k sodelovanju pri
»SUPER-TRM/I-SEDIUEROBOJU KOROŠKIH VASI '99«
Super-trim-sedmeroboj koroških vasi je skupen projekt ORF in SŠZ ob letošnji 50-letni-d krovne športne organziacije koroških Slovencev. Zaenkrat so naznanili svojo pripravljenost za sodelovanje ter organizacijo in izvedbo posameznih tekmovanj sledeči kraji: Bilčovs, Globasnica, Radiše, Sele, Zahomc in Železna Kapla. Ker pa obstaja interes za sodelovanje tudi s strani drugih vasi oz. krajev, pozivamo slovenska športna in kulturna društva oz. vaške skupnosti, da se prijavijo do najkasneje 15. avgusta 1999 pri Slovenskem sporedu ORF, Sponheimerstraße 13, 9020 Celovec, oz. telefon: 0463/5330-29218, faks: 0463/5330-29209
Slovenski oddelek ORF in SŠZ bosta poskrbela za lepe nagrade in atraktiven prehodni pokal, slovesna razglasitev zmagovalca 1. Super-trim-sedmeroboja koroških vasi pa bo v nedeljo, 26. decembra 1999 z začetkom ob 16.00 v gostilni Trki v Selah v okviru uradnega zaključka 50-letnice SŠZ.
Predvidene tekmovalne termine, prireditelje ter tekmovalne discipline bomo natančno objavili v naslednji številki!