13
Politični pregled.
Položaj. — Notranjepoli ični položaj v naši državni polovici je so vedno popolnoma nejasen Se vedno ne ve nihče povedati, kako se razmere razvijejo, a daniti se e vender že začelo. Gautscheva prizadevanja, doseči spravo mej Nemci in Čehi se se niso izjalovila Povabil je zastopnike čeških in nemških strank, na posvetovanje in dosegel, da so Čehi se izrekli za premembo jezikovnih naredb. Z Nemci je težje. Nemški liberalci bi radi odnehali, toda boje se nacijonalcev, katari jim Žugajo z najbrezobzirnejŠim bojem, ako odnehajo od obstrukcije prej, kakor se prekličejo jezikovne naredbe. Zlasti veliki fa-brikantje se za spravo s cehi, ker se boje za svoj žep. Vse-kako se že v kratkem pokaže, česar imamo pričakovati za bližnjo prihodnjost in sic-r se pnkaže to v dež zboru Češkem. Ako se tam doseže sprava mej Čehi in mej nemškimi liberalci — na nacijonalce sploh nihče ne misli — potem se snide konec prihodnjega meseca drž, zbor. če pa se sprava ne doseže, potem ne preeostane nič druzega, kakor oktroirati novo ustavo. Češki dež zbor je tisti kraj, kjer se bije zadnja in odločilna bitka.
Gornjeavstrijski dež. zbor. — Posl. dr Ebenhoch je v tem dež. zboru podal predlog, naj se razširi kompetenca dež. zborov. Tudi misli dež odbor predlagati, naj se razširi volilna pravica, in naj se sedanjim kurijam priklopi še jedna, v kateri bi volili vsi tisti, ki volijo v peti kuriji za državni zbor.
v
Češki dež zbor. — Nemški poslanci so nekako v zadnji uri sklenili, vstopiti v dež. zbor češki, a dogovorili so se, da ga takoj zapuste, kakor hitro se pokaže, da Cehi in veleposestniki „ne uvažujejo zadosti nemških zahtev". Čehi so se pokazali jako spravljive. Brez ugovora so poslušali razne, skrajno izzivajoče nemške interpelacije ter odgovorili nanje s predlogom grofa Buopoi, naj se izvoli poseben odsek, kateri naj poskusi porazumno mej Čehi in mei Nemci rešiti jezikovno vprašanje na češkem. Piihodnji dnevi nam prinesejo velike debate.
Nagla sodba v Pragi, katero je bila vlada vsled silnih izgredov v Pragi razglasila, je bila dne 10. januvarja, na dan otvoritve češkega dež. zboru, zopet razveljavljena.
Moravski dež. zbor. — V moravskem deželnem zboru so se združile vse tri češke stranke v jeden klub na skupno obrambo narodnostnih pravic. Predlagali so tudi, naj se sklene adresa za cesarja.
Ogerska. — Po dolgih razpravah se je vladi vender posrečilo, dognati razpravo o nagodbenem provizoriju. Drž. zbor je provizorij vzprejel, sicer šele po preteku zakonito določenega roka, kar je pa brez pomena, ker si je bila vlada že na drug način pomagala. Glavna bitka za nagodbo se začne meseca marca. Nagodba izgine, češe do 1. maja 1898. za deset let ne obnovi. Opozicija se že zdaj pripravlja na to, da prepreči pravočasno vzprejetje nagodbe.
Ruski Poljaki so kaj nemilo razočarani, ker je vlada mesto generalnega guvernerja v Vilni proti pričakovanju zopet popolnila ter imenovala znanega rusifikatorja Turkestana, generala Trotzkega. Trotzkv je zastopnik močne, strogo konservativne ruske politike, ki bo še bolj izbrisal vsak sled meje mej bivšo Poljsko in mej carstvom ter storil vse, da se obe strani čim najbolj  stopita.
Bivši srbski kralj Milan je postal poveljnik aktivne srbske armade. Milan je dobil s tem zopet vso oblast v svoje roke. Z vojaštvom more doseči in preprečiti vse, kar hoče. Židovski časopisi, Milanovi zagovorniki, razlagajo ta dogodek z naraščajočim hajduštvom in širečim se radikalizmom, ki je baje celo dinastiji nevaren ali nihče jim ne verjame, pač pa je ves svet preverjen, da hoče Milan zopet zasesti prestol in se oženiti z dolgoletno svojo ljubimko, s katero ima več otrok.
Macedonci zahtevajo po vzorcu Krečanov organiziranje avtonomne provincije, ki obstoja po načrtu macedonskega centralnega odbora v Zofiji iz vilajeta Soluna, Monastira in Mes-kiiba; Solun naj bi bilo glavno mesto, v katerem bi imel sedež na 5 let voljeni guverner. Ta bi imel poveljstvo nad vojaštvom. Zakonodajstvo bi izvrševala z direktnimi volitvami sestavljeni narodni parlament, ki bi določal samostojno davke, budget, retorme i. dr. Evropska diplomacija, ki niti krečan-skih razmer ni uredila, dobi torej v Macedoniji novega dela
Kitajska. — Majhen del velikanske Kitajske je prešel v posest Nemčije. Poročali smo že, da je Nemčija zasedla pristan Kjaočav, Zdaj je sklenila s Kitajsko pogodbo, po kateri jej prepušča Kitajska za 99 let ne samo pristan ampak tugi vso njegovo bližnjo okolico. Kjaočav je zdaj nemška kolonija in bodo na veliko korist nemški industriji in nemški trgovini.