Delo in služba nista dve različni stvari
Marsikdo, predvsem mladi. je že spoznal. da zaposli-tve danes ni lahko dobiti. Prav zato je odpravljanje nadurnega in pogodbenega dela še toliko bolj po-membno. Ne gre samo za stabilizacijska prizadevanja, ampak tudi za sprostitev delovnih mest v združenem delu. In ne nazadnje so mladi delavci združenemu delu potrebni, saj so zagotovilo za napredek in razvoj delov-ne organizacije.
V letu 1980 je bila pogodba o začasnem ali pogodbe-nem delu v naši občini sklenjena s 1.851 delavci. ki so skupno opravili 238.216 ur dela. oziroma vsak pov-prečno 128 ur. V devetih mesecih lani je pogodbo o delu sklenilo 1.515 delavcev, ki soopravili 187.545 ur
oziroma povprečno 123 ur vsak. V lelu 1981 se torej pogodbeno delo v primerjavi z letom poprej ni zmanj-šalo. Ob tem pa ne moremo zanemariti podatka. da je v letu 1980 skoraj 240 tisoč ur pomenilo 120 redno zaposlenih delavcev.
Pogodbenega dela se ne bo dalo povsem odpraviti. dalo pa bi se ga prav gotovo zmanjšati. Največ pogod-benega dela je v izobraževanju in znanosti. sledi stano-vanjsko-komunalna dejavnost. trgovina. induslrija in tako dalje.
Nekoliko boljše je v zadnjem času stanje pri nadur-nem delu. V letu 1980 je bilo v združenem delu v naši občini opravljenih kar 700 tisoč nadur. kar pomeni kar 350 redno zaposlenih-delavcev. Lani se je številka zmanjšala. saj je bilo v devetih mesecih opravljenih 460 tisoč nadur oziroma dela za 230 delavcev. Pred-vsem je vprašljivo. če je treba toliko nadur opraviti prav pri tistih delih. kjer je nadurno delo najpogostej-še: administrativna. finančno-računovoodska. komer-cialna dela.
Priznati moramo, da bi hilo marsikaj. kar delavci naredijo v času po rednem dleovnem času. mogoče opraviti med delovnitn časom. če bi le-tega racionalno izkoristili. Če bi se dejstva. da služha in delo nista dve različni stvari zavedali in ga tudi upoštevali. bi bilo nadurnega dela občutno manj. In moralo hi ga biti.
Tretja »notranja rezerva« v delovnih organizacijah so delavci, ki so še vedno zaposleni. čeprav že izpolnju-
jejo pogoje za upokojilev. V viških delovnih organiza-cijah je lakih delavcev 106. Marsikje so izkušeni delav-ci in strokovnjaki nepogrešljivi. vendar to še vedno ni opravičilo za zapiranje vral mladim kadrom.
Člani izvršnega sveta so menili. da bi bilo smotrno. ob pregledu poslovanja delovnih organizacij. pogledati tudi sestavo kadrov. tako glede kvalifikacijske struktu-re kot tudi starosti zaposlenih. Verjetno ni samo nak-Ijučje. da se ponekod slabi poslovni rezultati ujemajo z visokim starostnim povprečjem zaposlenih. Taka de-lovna orgnaizacija pa je »na prvem tiru« k neuspehu.
V občini na nek način moramo zagotoviti zmerno zaposlovanje. kar pa ne pomeni. da ga moramo ustavi-ti. Miadim je treba dati možnost da si pridobijo delov-ne izkušnje in da dobijo delo. Ne moremo prezreti dejslva. da se delovne organizacije kljub ugodnostim pri zaposlovanju pripravnikov. le-iega branijo.
Pa še nekaj. Zakon o zaposlovanju delovnim organi-zacijam nalaga natančno vodenje evidence zaposlova-nja. tako nadurnega dela. kot dela po pogodbi. Marsik-daj pa delovne organizacije skupnostim za zaposlova-nje teh podatkov ne pošljejo ali pa tega ne delajo redno in ne povsem natančno. Verjetno jih bo skrbno oko našega izvršnega sveta v prihodnje primorala k izpolnjevanju zakonskih obveznosti - če zakon sam zanje ni dovolj moean razlog za izpolnjevanje obvez-nosti.