m
ANALIZE & PRIKAZI
Ana Mihelič,
Gimnazija in srednja šola Kočevje, ana.mihelic2@guest.arnes.si
»GREMO Mi PO SVOJE!« -SPOZNAVAJMO STRPNOST V MEDKULTURNOSTi
»Let's Go Our Own Way!« - Learning about Tolerance and Interculturalism
izvleček
Prispevek je predstavitev konkretnega primera interdisciplinarnega poučevanja (interdisciplinarnega tematskega sklopa) na temo strpnosti. v prispevku ni poudarek le na vsebini in ciljih, povezanih s to temo, ampak na načinih povezovanja tako med učitelji kot med učenci in na sistematičnem načrtovanju učnega procesa (po metodi vzvratnega načrtovanja).
Ključne besede: interdisciplinarno povezovanje, vzvratno načrtovanje, timsko poučevanje, sodelovalno učenje, dokazila o doseganju pričakovanih rezultatov
abstract
The article presents an actual example of interdisciplinary teaching (interdisciplinary set of themes) on the subject of tolerance. the emphasis is not only on the content and the objectives in relation to this topic, but also on the connections between teachers and between students and on a systematic planning of the learning process (using the backwards mapping method).
Keywords: interdisciplinary connections, backwards mapping, teamwork teaching, collaborative learning, evidence of achieving the expected results
f^remo mi po svoje!« - spoznavajmo strpnost v med-V\ ■ ■—kulturnosti je naslov enega izmed interdiscipli-'' ^.J narnih sklopov, ki jih dijakom 2. in 3. letnika kot izbirni predmet ponujamo na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje. Omenjeni interdisciplinarni sklop je načrtovan po metodi vzvratnega načrtovanja. Glede na dana izhodišča za načrtovanje interdisciplinarnih sklopov je ta metoda najbolj ustrezen način načrtovanja. Kot že samo ime pove, gre pri interdisciplinarnih sklopih za povezovanje več predmetov s skupnim ciljem oz. skupnim krovnim problemskim vprašanjem, skupnimi pričakovanimi rezultati in skupnimi kriteriji ocenjevanja, ki predvidevajo procesno preverjanje (ter ocenjevanje) ter sprotno prilagajanje učnega procesa in tako nujno vključujejo elemente formativnega spremljanja. Pouk predvidoma temelji na avtentičnih učnih situacijah, v katerih dijaki rešujejo realne, življenjske naloge oz. probleme, učitelj pa v tem procesu nastopa v vlogi konzulenta. Vse zgoraj naštete značilnosti so tudi nujne sestavine vzvratnega načrtovanja.
Angleško poimenovanje te metode (Understanding by Design) nakazuje, da je v središču učenje z razumevanjem, ki posledično dijake nujno pripelje do transfernega znanja. Metodo imenujeno tudi vzvratno načrtovanje (angl. Back-
ward Design, avtorja sta Wiggins in Mc Tighe, 1998), saj izhajamo iz pričakovanih rezultatov oz. dosežkov, nato določimo ustrezna dokazila in šele nato načrtujemo izkušnjo učenja oz. poučevanje v razredu. Če želimo poučevati in ocenjevati z namenom doseganja razumevanja in transfernega znanja pri dijakih, moramo najprej ugotoviti, katere vsebine v preobsežnih učnih načrtih so najpomembnejše in vredne razumevanja. To so obsežnejši transferni koncepti, ki so interdisiplinarni in kroskurikularni, in jih lahko imenujemo tudi »velike ideje«. V naslednjem koraku moramo določiti ustrezna dokazila oz. naloge za izvedbo, s katerimi bodo dijaki dokazali razumevanje skozi transfer. Tovrstne naloge so nujno problemske, avtentične in medpredmetne, kakršni so tudi realni življenjski problemi. Nazadnje načrtujemo dejavnosti v razredu, in sicer tako, da dijake samostojno pripeljejo do tovrstnega razumevanja, učitelji pa nastopajo v vlogi trenerjev za razumevanje.
Konkretni načrt po metodi vzvratnega načrtovanja sestoji iz treh faz:
• V fazi 1 »Pričakovani rezultati oz. dosežki« izberemo smiselno zaključen vsebinski sklop iz učnega načrta, ki je vreden razumevanja, in v povezavi z
32 VZGOJA & iZOBRAžEVANJE | Ana Mihelič | »Gremo mi po svoje!« - spoznavajmo strpnost v medkulturnosti | str. 32 - 41 |
ANALIZE & PRIKAZI
1
njim oblikujemo transferni cilj oz. »veliko idejo«. Transferni cilj opiše dolgoročna znanja in veščine, do katerih bodo dijaki prišli samostojno s pomočjo spoznanj in spretnosti, oblikuje standarde kot dolgoročne učne dosežke in odgovori na vprašanje »Zakaj?/Čemu?« in »Kaj sem zmožen/-a s tem znanjem in veščinami narediti?« V naslednjem koraku zastavimo nekaj bistvenih oz. ključnih vprašanj, ki niso klasična vsebinska vprašanja, temveč so odprta in nimajo enostavnega »pravilnega odgovora«; namenjena so raziskovanju, razpravi, pogledom z različnih zornih kotov; pri dijakih spodbujajo aktivno osmišljanje pomembnih idej; porajajo dodatna pomembna vprašanja; se naravno pojavijo v vsakdanjem življenju in/ali v povezavi s predmetom; so stalno ponavljajoča se vprašanja, h katerim se je smiselno vračati v procesu učenja. Neposredno iz ključnih vprašanj izhaja pričakovano razumevanje, ki se kaže kot dijakovo razumevanje velike ideje - »nauka oz. sporočila« učnega poglavja; njegove zmožnosti, da osmisli abstraktna dejstva - »poveže točke«, da svoje razumevanje prenese na druge učne situacije. Tovrstno razumevanje po navadi ni očitno, lahko je tudi v nasprotju z intuicijo in je zato nagnjeno k napačnemu razumevanju, saj dijake spodbujamo, da samostojno pridejo do spoznanj in lahko v procesu naredijo tudi napake. Razumevanje ni preprosto prenosljivo na dijake, dijaki si ga morajo »zaslužiti«. V nadaljevanju določimo pričakovana znanja in veščine, ki so nakazani v ciljih, povezanih z razumevanjem. Določimo, kaj naj bi dijaki znali in česa naj bi bili sposobni ob koncu učnega procesa, kar je običajno zapisano v potrjenih standardih in merilih oz. kazalnikih.
•	V fazi 2 »Dokazila o doseganju pričakovanih rezultatov« načrtujemo naloge za izvedbo, ki so potrebne kot dokaz za razumevanje pri dijakih, ker z njimi ugotovimo, ali so dijaki zmožni pridobljeno znanje uporabiti pri različnih situacijah in problemih. Zapisane morajo biti v formatu GRASPS, tako da so naloge za ocenjevanje bolj avtentične in zahtevajo večjo angažiranost dijakov. Navodilo za nalogo naslovimo neposredno na dijaka ter določimo cilj ali izzivalno trditev v scenariju (angl. Goal), vlogo dijaka v scenariju (angl. Role), ciljno občinstvo oz. stranke, na katere mora dijak pomisliti pri izvedbi naloge (angl. Audience), situacijo oz. določen kontekst, njegove omejitve in možnosti (angl. Situation), pričakovani izdelek oz. določeno znanje oz. nastop (angl. Performance) in standard oz. kriterije ocenjevanja (angl. Standards). Kriteriji ocenjevanja izhajajo iz ciljev iz faze 1 in morajo biti zasnovani tako, da ocenjujejo razumevanje. V fazi 2 predvidimo tudi druga dokazila, ki so ustrezne oblike ocenjevanja, pri katerih bodo dijaki demonstrirali pričakovane dosežke iz faze 1. Vključujejo tradicionalne teste, kvize, zadolžitve, opažanja itd., da zaokrožijo ocenjevanje. Določajo tudi načine, kako bodo dijaki izvedli refleksijo o svojem delu in ocenjevanje svojega učenja.
•	V fazi 3 »Načrt učne izkušnje oz. načrt dejavnosti« načrtujemo učne dejavnosti in poučevanje. Pou-
čevanje naj odraža pristope in uporabi sredstva, ki so glede na zastavljene cilje najbolj ustrezna, ter naj se odziva na različnost v pripravljenosti, zanimanju in učnih tipih dijakov. Učne dejavnosti naj bodo izpeljane iz ciljev v fazi 1 in ocenjevanja v fazi 2, da zagotovimo ustrezno razvrstitev in učinkovitost dejavnosti, pri dijakih naj podpirajo pridobivanje znanja, razumevanje oz. osmišljanje in transfer. Dejavnosti bodo načrtovane ustrezno, če bodo vključevale elemente WHERE TO. To je akronim, ki nam pomaga oblikovati logičen načrt učenja in vključiti vse ključne elemente:
-	kam (angl. where): zagotovi, da dijaki vidijo celotno sliko, znajo odgovoriti na vprašanja »Zakaj?/Čemu?«, karseda hitro spoznajo pričakovane končne dosežke;
-	zgrabite (angl. hook): takoj potopi dijake v ideje in probleme učnega sklopa ter jih vključi v miselno provokativne izkušnje/izzive/vprašanja v središču sklopa;
-	opremite, izkusite (angl. equip, experience): dijake opremi s potrebnimi orodji, viri, veščinami in informacijami, da lahko dosežejo želeno razumevanje in uspešno izpolnijo nalogo za izvedbo;
-	ponovno premislite (angl. rethink): dijaki povečajo razumevanje s spremembo zornega kota, sklepanjem, spodbijanjem predhodnih predpostavk, uvajanjem novih dokazov in idej; omogočite dijakom priložnosti za ponovni razmislek o velikih idejah in napredku in da pregledajo svoj izdelek;
-	ovrednotite (angl. evaluate): zagotovite dijakom (diagnostično in formativno) povratno informacijo in priložnosti, da se sami ocenijo in prilagodijo;
-	naredite po meri (angl. tailor): personalizirajte učenje s pomočjo diferenciacije navodil, nalog in ocenjevanja, ne da bi žrtvovali veljavnost ali doslednost pri izpolnjevanju predpisanega;
-	organizirajte (angl. organise): načrtujte zaporedje dejavnosti, ki ustreza ciljem za razumevanje (npr. podvomite o zaporedju, ki ga predlaga učbenik; le-to je po navadi prilagojeno abstraktnim temam).
Če po metodi vzvratnega načrtovanja načrtujemo obsežnejše sklope učne snovi, je dejavnosti v razredu smiselno zapisati tako, da nam načrt tekom učnega procesa služi tudi kot vodilo oz. časovnica dejavnosti.
Načrtovanje po metodi vzvratnega načrtovanja tudi zagotavlja, da bo načrt za intedisciplinarni sklop izpolnjeval Kriterije za pripravo in ovrednotenje primerov (ZRSŠ). ITS »Gremo mi po svoje!« - spoznavajmo strpnost v medkul-turnosti je smiseln, saj je življenjski, ker gre za popolno avtentično situacijo. Danes živimo v medkulturni družbi, zato se moramo naučiti medkulturnega sobivanja, strpnosti, spoštovanja in medkulturnega dialoga, kar lahko dosežemo tako, da negujemo in razvijamo državljansko in medkulturno kompetenco ter presegamo stereotipe.
| 2019 | št. 1 | VZGOJA & iZOBRAŽEVANJE 33
Ponotranjiti to kompetenco je zato res prava popotnica za življenje v 21. stoletju. ITS ima lahkoten in privlačen naslov (ključno vprašanje) po istoimenskem slovenskem filmu. Tako kot fantje in dekleta usvajajo povsem resno zastavljene taborniške veščine ob mnogih zabavnih zapletih in dogodivščinah, je lahko razvijanje kompleksnih veščin strpnosti in medkulturnosti kot tudi državljanske kompetence sproščeno, tudi zabavno, predvsem pa v veliki meri poteka avtentično - dijaki dejansko »živijo« to izkušnjo v sobivanju s tujim vrstnikom najprej na svojem domu, ko je naš dijak hkrati ambasador lastne kulture, nato v tujini, ko dijak odprto, s pozitivno naravnanostjo odkriva in sprejema kulturo in navade svojega gostitelja, se zaveda razlik, posebnosti in jih spoštuje.
Interdisciplinarnost je ustrezno načrtovana, in sicer z namenom doseganja skupnih ciljev ITS-a. Predvsem zaradi dvotedenske odsotnosti dijakov zaradi dveh izmenjalnih obiskov je ITS načrtovan za dve leti. Nosilni predmet je izbirni predmet KIC, sodelujejo pa še predmeti, ki v 2. letniku pomagajo z vsebino. Vsebinska rdeča nit je prepoznati, spoznati in uzavestiti ključne elemente narodne identitete (slovenščina, geografija, zgodovina). Temu sledi nadgradnja - to je z različnih vidikov razmišljati o lastnem narodnozavednem delovanju. Eden izmed izdelkov je namreč izdelava zemljevida Slovenije v obliki »puzzla«, sestavljanke, kjer so na vsakem kosu predstavljeni elementi slovenske identitete (likovna umetnost) skupaj z brošuro oz. zloženko v angleščini, ki te simbole gostom tudi pojasni. S tem krepimo dijakovo narodno zavedanje, njegovo vlogo aktivnega državljana Slovenije (državljansko kom-petenco) pa v 3. letniku nadgradimo v vlogo aktivnega državljana sodobne Evrope, ko prepoznavamo stereotipe in predsodke, jih v delavnicah aktivno presegamo in se učimo medkulturnega dialoga (sociologija). Celotno načrtovanje in izvedba ITS-a poteka v različnih oblikah timskega poučevanja: učitelji nosilci vseh vključenih predmetov tesno sodelujejo pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju učnih dosežkov, vendar dijakov ne poučujejo sočasno v istem prostoru (tip B), občasno pa dva ali več učiteljev dijake poučuje sočasno v istem prostoru (tip A).
ITS predvideva raznolikost in poglobljenost znanj in učnih dosežkov. Načrtovane dejavnosti so raznolike, ravno tako tudi posamezni učni dosežki, kar dijakom v določeni meri omogoča tudi izbirnost glede na interese oz. njihova močna področja. Hkrati so dejavnosti usmerjene v en in isti cilj - biti strpen v med- oz. večkulturni družbi in gojiti medkulturni dialog. Ker imajo vsi vključeni predmeti skupen cilj, bodo dijaki pridobili poglobljeno zavedanje in razumevanje ključnega vprašanja, ki je osvetljeno z različnih zornih kotov, in ker bodo dijaki to izkušnjo dejansko doživeli (avtentična situacija), bo to razumevanje ostalo trajno, vseživljenjsko.
ITS omogoča razvoj transverzalnih veščin in spodbuja sodelovalno učenje. Dijaki razvijajo kritično mišljenje in problemski pristop z metodo viharjenja možganov, aktivnimi delavniškimi oblikami dela in argumentacijo. Raziskujejo različne vire, povzemajo, ponovno interpretirajo in kreirajo. Raznoliki končni izdelki in pa raznolikost vlog, v katerih se bodo dijaki znašli v okviru priprave in izpeljave programa mednarodne izmenjave, spodbujajo ustvarjalnost in hkrati tudi sodelovanje dijakov oz. timski duh - vsak izmed njih opravi svojo nalogo odgovorno, kreativno, po najboljših močeh in tako doda svoj kamenček v izvedbo celote. Dijaki tako čez vse leto delajo na različnih
ANALIZE & PRIKAZI
podprojektih, ki predstavljajo sestavne elemente končne naloge dijakov - to sta enotedenski program mednarodne izmenjave v 2. letniku in kolažna predstavitev Ciljna država skozi naše oči v 3. letniku. Učitelji že v fazi načrtovanja preverimo razpoložljivost virov, poskrbimo, da so dijakom različni viri dostopni, predlagamo določene vire ter dijake spodbujamo, da so pri iskanju informacij tudi samoiniciativni.
ITS je povezan z lokalnim okoljem in relevantnimi aktualnimi problemi. Medkulturno sobivanje je realen družbeni problem oz. izziv, ki ga naslavlja ITS. Pri raziskovanju teme se dijaki povezujejo tudi z lokalnim okoljem in iz lastnega okolja tudi izhajajo. Le s pozitivnim odnosom do lokalne in narodne identitete lahko dijaki kritično razmišljajo o medkulturnosti ter razvijajo strpnost in medku-kturni dialog.
ITS predvideva ustrezne načine spremljanja in vrednotenja rezultatov. Uspešno izpeljan program mednarodne izmenjave (oba izmenjalna obiska) je najboljše dokazilo o doseganju pričakovanih rezultatov, kar pokaže tudi pisna evalvacija vseh vključenih. Ustrezni kriteriji in opisniki vrednotijo tako vsebinska kot tudi procesna znanja in veščine posameznih elementov (končne naloge posameznih podprojektov). Določena vsebinska znanja so ocenjena tudi s klasičnimi testi. Vključeni so elementi formativnega spremljanja (npr. povratna informacija učitelja, vrstniško vrednotenje), ki pozitivno vplivajo na končni dosežek dijakov.
Dijaki so aktivno vključeni v celoten učni proces. Njihova vloga je sicer manjša v fazi načrtovanja, še vedno pa načrtujejo svoje učenje, usvajanje vsebin in veščin. V veliki meri lahko izbirajo vsebine in naloge glede na lasten interes oz. na svoja močna področja, izbirajo skupine sošolcev za sodelovanje ter sodelujejo pri vrednotenju rezultatov. V okviru ITS razvijajo širok nabor podjetnostnih kom-petenc: odkrivajo priložnosti, vrednotijo ideje, so kreativni in vizionarski ter razvijajo etično mišljenje; znajo mobilizirati vire, pri delu razvijajo samozavedanje, hkrati vključujejo druge ter so motivirani in vztrajni; so samoiniciativni, zmožni so načrtovanja, vodenja in sodelovanja ter so deležni izkustvenega učenja.
PRILOGE:
^ Načrt sklopa iTS (načrtovanje za razumevanje)
^ Opisni kriteriji za celostno ocenjevanje projektnega dela
^ Opisni kriteriji za ocenjevanje govornih nastopov
34 VZGOJA & iZOBRAžEVANJE | Ana Mihelič | »Gremo mi po svoje!« - spoznavajmo strpnost v medkulturnosti | str. 32 - 41 |
ANALIZE & PRIKAZI
1
Načrt sklopa iTS (načrtovanje za razumevanje)
Naslov sklopa:	»Gremo mi po svoje!« - spoznavajmo strpnost v medkulturnosti (mednarodna izmenjava)	
Nosilki ITS:	Ana Mihelič, Mojca Adamič Varga	
Razred:	2. a, 2. b in 3. a, 3. b	
šolsko leto:	2018/19 in 2019/20	
število ur:	210	
Sodelujoči predmeti:	KiC, ZGO, GEO, LUM, SLO, SOC	
1. korak: Pričakovani / zaželeni rezultati oz. dosežki		
Učni cilji:	Dijaki se bodo zavedali svoje lokalne in narodne identitete, jo razumeli ter oblikovali zavest o sebi kot posamezniku in pripadniku skupnosti v interakciji z drugimi v Evropi. V pripravah na in s svojim sodelovanjem na mednarodni izmenjavi bodo razvijali in krepili lastne kulturne vrednote, pokazali zanimanje za druge in spoštovanje do drugih, se izogibali stereotipom in predsodkom in tako razvijali svojo državljansko in medkulturno kompetenco.	
Bistvena vprašanja		Pričakovano razumevanje
Dijaki bodo razmišljali o naslednjih ključnih vprašanjih: •	Kaj določa narodno identiteto? •	Kaj določa krajevno identiteto? •	Ali je narodna zavednost v sedanji večkulturni Evropi sploh potrebna? Pojasni. •	Kako gojimo in izkazujemo strpnost in spoštovanje do drugih kultur?		Dijaki bodo razumeli: •	da je narodna in krajevna identiteta preplet geografskih, zgodovinskih, jezikovnih, etnografskih in umetniških elementov, •	da je ohranjanje narodne identitete posameznih narodov potrebno za ohranjanje medkulturne Evrope, •	da strpnost in spoštovanje do drugih kultur izkazujemo s svojim ravnanjem in vedenjem, •	da pozitiven odnos do lastne kulture omogoča strpnost in spoštovanje tujih kultur, •	da poznavanje tujih kultur povečuje strpnost.
Ključna znanja in veščine		
2. letnik		
Dijaki bodo poznali:		Dijaki bodo sposobni:
KULTURA iN CiViLiZACiJA - nosilni predmet (30 ur) •	pravila pri uporabi slovenskih geografskih imen v angleških besedilih, •	strokovno besedišče raziskanih področij, •	znamenitosti mesta;		KULTURA iN CMUZACiJA •	prevajati slovenska geografska imena v angleških besedilih, •	uporabljati strokovno besedišče v svojih povzetkih, •	navajati in citirati vire, •	pripraviti in izpeljati vodeni ogled mesta, •	pripraviti in izpeljati kulturno prireditev, •	pripraviti preživetveni slovarček in izpeljati •	preživetveni tečaj slovenščine za tujce, •	komunikacije v angleščini;
SLOVENŠČiNA (10 ur) • vlogo maternega jezika pri ohranjanju narodne identitete (ljudsko slovstvo, književniki, ki so največ prispevali k ohranjanju identitete, himna);		SLOVENŠČiNA •	prepoznati ključne elemente ohranjanja narodne identitete, •	pripraviti preživetveni tečaj slovenščine za tujce, •	razmišljati o lastnem narodno zavednem delovanju.
ZGODOViNA (10 ur) •	prelomne dogodke pri oblikovanju slovenskega naroda in države ter vlogo Kočevske, •	običaje, narodnostne simbole, noše;		ZGODOViNA •	prepoznati ključne dogodke, običaje in simbole, •	razmišljati o lastnem narodno zavednem delovanju;
| 2019 | št. 1 | VZGOJA & iZOBRAŽEVANJE 35

ANALIZE & PRIKAZI
GEOGRAFIJA (10 ur) •	državni sistem, •	državne in lokalne simbole, ozadje njihovega nastanka ter njihovo vlogo pri ohranjanju narodne identitete;	GEOGRAFIJA • razmišljati o lastnem narodno zavednem delovanju;
LiKOVNA UMETNNOST (10 ur) • - vlogo umetnosti pri ohranjanju narodne identitete (umetniki, ki so največ doprinesli k ohranjanju identitete);	LIKOVNA UMETNNOST •	prepoznati ključne elemente ohranjanja narodne identitete, •	razmišljati o lastnem narodno zavednem delovanju, •	izdelati sestavljanko (puzzle) ključnih elementov slovenske narodne identitete;
MEDNARODNA IZMENJAVA (35 ur)	
3. letnik	
Dijaki bodo poznali:	Dijaki bodo sposobni:
KULTURA IN CIVILIZACIJA (45 ur) •	strokovno besedišče raziskanih področij, •	geografske, zgodovinske, jezikovne in umetniške značilnosti ciljne države, •	Zdravljico v angleščini;	KULTURA iN CiViLiZACiJA •	uporabljati strokovno besedišče v svojih predstavitvah, •	pripraviti predstavitev ciljne države skozi izbrane poudarke na kreativen način, •	komunikacije v angleščini;
SOCIOLOGIJA (25 ur) •	poznali značilnosti predsodkov in stereotipov, •	poznali definicijo medkulturne strpnosti;	SOCiOLOGiJA •	prepoznati predsodke in stereotipe o lastnem in tujih narodih, •	aktivno sodelovati v delavnicah za urjenje medkulturne strpnosti, •	prepoznati elemente medkulturne strpnosti v slovenski himni.
MEDNARODNA IZMENJAVA (35 ur)	
2. korak: Dokazila o doseganju pričakovanih rezultatov	
Končne naloge dijakov: mednarodna izmenjava s sestavnimi elementi: sestavljanka (puzzle) z zemljevidom Slovenije, kjer so na vsakem kosu predstavljeni posamezni elementi, ki prispevajo k oblikovanju narodne identitete; promocijsko darilo - sestavljanka z zloženko; kolaž dejavnosti - ciljna država skozi naše oči; vodeni ogled Kočevja, preživetveni tečaj slovenščine, točke kulturnega programa prireditve V okviru priprav na mednarodno izmenjavo boš aktivno sodeloval pri pripravi programa enotedenske mednarodne izmenjave, in sicer: vodenega ogleda Kočevja, preživetvenega tečaja slovenščine za tujce, točk kulturnega programa uvodne prireditve in sestavljanke z zemljevidom Slovenije. V času izmenjalnega obiska boš v vlogi gostitelja poskrbel za dobro počutje svojega gosta v času šolskega programa in zunaj njega. Poleg tega boš aktivno opravljal svoje naloge v okviru programa - prevzel boš še druge vloge po svoji izbiri (vlogo učitelja slovenščine, voditelja prireditve, kulturnega umetnika, turističnega vodiča, fotografa ipd.), komuniciral v angleščini ter izkazoval ponos do lastne kulture in spoštovanje do tuje. Pred sošolci boš opravil govorni nastop oz. predstavitev kolaža dejavnosti - ciljna država skozi naše oči. Tvoje sodelovanje pri oblikovanju promocijskega darila (sestavljanka z zemljevidom Slovenije) in kolaža (Ciljna država skozi naše oči) bo ocenjeno v skladu z Opsnimi kriteriji za celostno ocenjevanje projektnega dela. Tvoje sodelovanje v izmenjalnem obisku v Sloveniji bo ocenjeno v skladu z Obrazcem za ocenjevanje sodelovanja pri mednarodni izmenjavi. Govorni nastop bo ocenjen v skladu z Opisnimi kriteriji za ocenjevanje govornih nastopov.	
Sodelovanje z okoljem: •	Pokrajinski muzej Kočevje •	Društvo Humanitas	
Druga dokazila: •	pisno preverjanje znanja pri posameznih predmetih •	pisno ocenjevanje znanja iz strokovnega besedišča •	izpeljan načrtovani program mednarodne izmenjave	Dijakova samoocena in refleksija: Dijaki izpolnijo evalvacijski vprašalnik o svojem sodelovanju pri mednarodni izmenjavi in novo usvojenih izkušnjah.
3. korak: Načrt učne izkušnje / načrt dejavnosti	
Dijaki: 1.	se seznanijo s končno nalogo in njenimi sestavnimi elementi; (W) 2.	odgovorijo na ključna vprašanja in aktivno sodelujejo v debati; (H)	
36 VZGOJA & iZOBRAžEVANJE | Ana Mihelič | »Gremo mi po svoje!« - spoznavajmo strpnost v medkulturnosti | str. 32 - 41 |
ANALIZE & PRIKAZI	1
3.	v obliki predavanj, skupinskega dela in uporabih nalog spoznavajo vlogo maternega jezika pri ohranjanju narodne identitete: berejo in analizirajo primere besedil iz ljudskega slovstva, določijo in spoznajo književnike, ki so največ prispevali k ohranjanju identitete, ter analizirajo slovensko himno. Sproti zbirajo in urejajo podatke; (Eq, Ex, O)
4.	v obliki predavanj in uporabnih nalog ugotavljajo prelomne zgodovinske dogodke pri oblikovanju slovenskega naroda in države ter vlogo Kočevske; spoznajo običaje, narodnostne simbole in noše. Sproti zbirajo in urejajo podatke; (Eq, Ex, O)
5.	v obliki predavanj in uporabnih nalog raziskujejo državni sistem, državne in lokalne simbole, ozadje njihovega nastanka ter njihovo vlogo pri ohranjanju narodne identitete. Sproti zbirajo in urejajo podatke; (Eq, Ex, O)
6.	v obliki predavanj in uporabnih nalog se ozavestijo za vlogo umetnosti pri ohranjanju narodne identitete, in sicer umetnike, ki so največ prispevali k ohranjanju identitete. Sproti zbirajo in urejajo podatke; (Eq, Ex, O)
7.	spoznajo pravila za citiranje in navajanje virov;. (Eq)
8.	po lastni presoji izberejo ključne elemente za ohranjanje narodne identitete, povzamejo zbrane informacije o njih ter jih preoblikujejo v kratke članke; navedejo uporabljene vire; (Ev, R, O)
9.	spoznajo in z uporabnimi nalogami usvojijo pravila o uporabi slovenskih geografskih imen v angleških besedilih; (Eq)
10.	prevedejo svoje članke v angleščino; (Ex, O)
11.	iz tršega papirja izdelajo zemljevid Slovenije in ga predelajo v »puzzle«, sestavljanko v obliki zemljevida Slovenije. Na posamezne dele sestavljanke simbolno upodobijo posamezne elemente narodne identitete, nasprotno stran pa opremijo z angleškimi članki; (R, O, T)
12.	se razdelijo v skupine in pripravijo gradivo in dejavnosti za izvedbo programa mednarodne izmenjave v Sloveniji: vodeni ogled mesta v obliki »treasure hunt« (izbor znamenitosti, kratki članki v angleščini, vprašanja, končna rešitev), dvourni preživetveni tečaj slovenščine s slovarčkom najnujnejših izrazov in vajami, točke programa za kulturno prireditev ob otvoritvi izmenjalnega obiska; (Ex, R, O, T)
13.	v času izmenjalnega obiska nastopajo v vlogi gostiteljev: skrbijo za dobro počutje gostov v času programa v šoli in zunaj nje, komunicirajo v angleščini, aktivno opravljajo svoje naloge v okviru programa (učitelj slovenščine, voditelj prireditve, turistični vodič, fotograf, nastopajoči); (Exp, O, T)
14.	izpolnijo evalvacijski vprašalnik o svojem sodelovanju v mednarodni izmenjavi in novo usvojenih izkušnjah; (R, Ev)
15.	se razdelijo v skupine, raziščejo in zberejo informacije o izbranem področju za predstavitev ciljne države partnerice v mednarodni izmenjavi (geografske, zgodovinske, jezikovne in umetniške značilnosti). Zbrane informacije v angleščini uredijo in preoblikujejo v ustno predstavitev oz. govorni nastop ter pripravijo tudi vizualne pripomočke; (Ex, Ev, O, T)
16.	v povezavi z izbrano temo pripravijo nabor strokovnega besedišča, ki ga ustrezno analizirajo in pripravijo »word study«; (Ex, O)
17.	opravijo svoje govorne nastope pred razredom, poslušajo predstavitve sošolcev in jim v obliki kratkih sporočil podajo povratno o uspešnosti njihovih predstavitev; (T, Ev, R)
18.	usvajajo strokovno besedišče z vseh področij na enotnem seznamu in rešujejo uporabne naloge kot pripravo na pisno ocenjevanje; (Eq)
19.	berejo Zdravljico v slovenščini in v angleškem prevodu, jo analizirajo in razmišljajo o njenem sporočilu; (Ex, R)
20.	na podlagi analize različnih primerov spoznajo značilnosti predsodkov in stereotipov ter definicijo medkulturne strpnosti; (Ex, Eq)
21.	v obliki delavnic prepoznavajo predsodke in stereotipe o lastnem in tujih narodih, se urijo v medkulturni strpnosti in prepoznavajo elemente medkulturne strpnosti v slovenski himni; (Ex, Eq, R, Ev, T)
22.	aktivno sodelujejo v izmenjalnem obisku v ciljni državi; (Exp)
23.	izpolnijo evalvacijski vprašalnik o svojem sodelovanju v mednarodni izmenjavi in novo usvojenih izkušnjah. (R, Ev)
* Za potrebe učinkovitejše izvedbe učnega procesa se učitelji sproti odločajo za izvedbo posameznih dejavnosti v obliki sočasnega timskega poučavanja.
Legenda:
W - where H - hook Ex - explore Eq - equip Exp - experience R - rethink Ev - evaluate T - tailor O - organise
| 2019 | št. 1 | VZGOJA & iZOBRAŽEVANJE 37
m
ANALIZE & PRIKAZI
Opisni kriteriji za celostno ocenjevanje projektnega dela
	0	1	2	3	4
1 viri in delo z viri	Dijak/-inja ne preuči	dijak/-inja preuči	dijak/-inja preuči in	dijak/-inja preuči in	dijak/-inja preuči
	in ne uporabi	in uporabi zelo	uporabi malo virov,	uporabi nekaj virov,	in uporabi veliko/
	virov, ne priredi	malo virov, ne	občasno preveri	večinoma preveri	raznovrstne vire;
	podatkov iz virov	preveri njihove	njihovo zanesljivost;	njihovo zanesljivost;	preveri njihovo zanesljivost; v celoti priredi podatke iz virov ter ustrezno citira in navaja vire.
	ter neustrezno citira in navaja vire.	zanesljivosti; redko priredi podatke iz	občasno priredi podatke iz virov	večinoma priredi podatke iz virov	
		virov ter ustrezno citira in navaja vire.	ter ustrezno citira in navaja vire.	ter ustrezno citira in navaja vire.	
2 vpogled v	dijak/-inja ne razume	dijak/-inja	dijakinja delno	dijak/-inja razume	dijak/-inja celovito
problemsko	problemske situacije;	pokaže elemente	razume problemsko	problemsko situacijo;	razume problemsko
situacijo	je nezmožen/-na	razumevanja;	situacijo; ni kreativnih	ob občasnem	situacijo; je
	sooblikovanja	ne prispeva k	idej in povezav/se	učiteljevem	kreativen/-na,
	raziskovalnega	sooblikovanju	zanaša na učiteljeve	usmerjanju je	aktiven/-na in
	vprašanja in iskanja	raziskovalnega	usmeritve, vendar	kreativen/-na in	samostojen/-na
	odgovorov.	vprašanja in iskanju	aktiven/-na pri	aktiven/-na pri	pri sooblikovanju
		odgovorov.	sooblikovanju raziskovalnega vprašanja in iskanju odgovorov.	sooblikovanju raziskovalnega vprašanja in iskanju odgovorov.	raziskovalnega vprašanja in iskanju odgovorov
3 vsebine in	Ne zbere nič	zbere nekaj	zbere osnovne	zbere veliko	zbere vse zahtevane
vsebinska	podatkov/informacij	podatkov/informacij	podatke/informacije;	podatkov/informacij;	podatke/informacije;
znanja	in/ali zbrani podatki	in/ali samo nekateri	večina podatkov	večina podatkov	vsi podatki se
	se ne nanašajo na	se nanašajo na	se nanaša na	se nanaša na	nanašajo na
	predpisano temo.	predpisano temo.	predpisano temo.	predpisano temo, nekateri podatki so nerelevantni ali pretirano podrobni.	predpisano temo.
a) Jezikovna	v besedilu so	v besedilu je nekaj	v besedilu je nekaj	v besedilu je malo	v besedilu je zelo
pravilnost,	pogoste slovnične	osnovnih in veliko	manjših slovničnih	manjših slovničnih	malo slovničnih
ustreznost	napake in/	manjših slovničnih	napak in/ali napak	napak in/ali napak	napak in/ali napak
besedišča	ali napake pri	napak in/ali napak	pri črkovanju; dijak	pri črkovanju ter	pri črkovanju ter več
	črkovanju, napačno	pri črkovanju;	večinoma uporablja	nekaj pravilno	pravilno uporabljenih
	rabljene besede,	pogoste so napačno	preproste stavčne	uporabljenih	kompleksnih
	kar onemogoča	rabljene besede,	strukture; besedišče	kompleksnih	slovničnih struktur/
	razumevanje	zato je besedilo	v besedilu je	slovničnih struktur/	stavkov; besedišče je
	besedila.	težko razumljivo.	osnovno, se pogosto ponavlja, besede so občasno napačno rabljene; besedilo je razumljivo.	stavkov; besedišče je primerno, dovolj pestro, redke so napačno rabljene besede; besedilo je razumljivo.	pestro in obogateno s pravilno rabo fraz, idiomov, sopomenk; besedilo je popolnoma razumljivo.
38 VZGOJA & iZOBRAžEVANJE | Ana Mihelič | »Gremo mi po svoje!« - spoznavajmo strpnost v medkulturnosti | str. 32 - 41 |
ANALIZE & PRIKAZI
1
	0	1	2	3	4
b) Organizacija	Podatki v besedilu	Podatki v besedilu	Podatki v besedilu	Podatki v besedilu	Podatki v besedilu so
besedila in	so povezani	so povezani	so povezani	so povezani	jasno in elegantno
sporočilnost	neorganizirano;	organizirano,	organizirano in	organizirano in	povezani; besedilo
	besedilo nima	mestoma nejasno;	razumljivo; besedilo	razumljivo; besedilo	ima jasen uvod in
	uvoda, zaključka;	besedilo nima uvoda,	nima uvoda in/ali	ima jasen uvod in	močan zaključek;
	misli in povedi niso	zaključka; misli in	zaključka; misli in	zaključek; misli in	misli in povedi so
	logično povezane.	povedi so pogosto nelogično povezane.	povedi mestoma niso logično povezane.	povedi so logično povezane, le redko nepovezane.	logično povezane.
4 spremljanje	Dijak/-inja ne opravi	Dijak/-inja opravi	Dijak/-inja opravi	Dijak/-inja opravi	Dijak/-inja opravi
napredka in	nalog/nalog v skladu	nekaj nalog/nalog	nekaj nalog/nalog	večino nalog/nalog	vse naloge/naloge
razvoja znanja,	z vlogo v skupini;	v skladu z vlogo v	v skladu z vlogo v	v skladu z vlogo	v skladu z vlogo
spretnosti	nalog ne opravi	skupini; večine nalog	skupini; nekaj nalog	v skupini in/ali	v skupini in/ali
	pravočasno; ne	ne opravi pravočasno;	opravi pravočasno;	pomaga drugim	pomaga drugim
	pozna svojih nalog	pomanjkljivo pozna	večinoma pozna	članom v skupini pri	članom v skupini pri
* Ležeče tiskano	in se ne zaveda	svoje naloge in svojo	svoje naloge in svojo	opravljanju njihovih	opravljanju njihovih
besedilo se	svoje vloge kot tudi	vlogo kot tudi naloge	vlogo ter delno	nalog; večino nalog	nalog; vse naloge
nanaša na	ne nalog in vlog	in vloge preostalih	pozna naloge in	opravi pravočasno;	opravi pravočasno;
skupinske	preostalih članov v	članov v skupini;	vloge preostalih	v celoti pozna svoje	v celoti pozna svoje
projekte.	skupini; ne pozna	pomanjkljivo pozna	članov v skupini;	naloge in svojo	naloge in svojo vlogo
	vsebine projektnega	vsebino projektnega	delno pozna vsebino	vlogo ter večinoma	kot tudi naloge in
	dela. Dijak/-inja	dela; redko pokaže	projektnega dela;	pozna naloge in	vloge preostalih
	ni zmožen/-na	motivacijo za delo in	občasno dobro	vloge preostalih	članov v skupini; v
	samostojnega dela,	za skupinsko delo.	sodeluje, občasno	članov v skupini;	celoti pozna vsebino
	kot tudi ne dela v		ne zmore uskladiti	večinoma pozna	projektnega dela;
	skupini, ne sodeluje		mnenja in skleniti	vsebino projektnega	dobro sodeluje/
	s člani skupine.		kompromisa.	dela; zadovoljivo sodeluje/sodeluje v skupini in pomaga pri organizaciji skupinskega dela.	sodeluje v skupini in/ali skupino vodi, vzdržuje pozitiven odnos in spodbuja preostale člane skupine.
skupaj	24 točk				
opomba: Kriteriji za celostno ocenjevanje projektnega dela služijo kot podlaga za obrazec za celostno ocenjevanje projektnega dela. sestavila: Ana Mihelič
| 2019 | št. 1 | VZGOJA & iZOBRAŽEVANJE 39
m
ANALIZE & PRIKAZI
Opisni kriteriji za ocenjevanje govornih nastopov
		5	4	3	2	1
VSEBINA		Dijak poglobljeno	Dijak predstavi	Dijak predstavi le	Dijak površno	Dijak v glavnem
Jasnost, poglobljenost, interpretacija in sinteza podatkov		predstavi vse	večino zahtevanih	nekaj zahtevanih	predstavi (to je opiše)	le našteje nekaj
		zahtevane iztočnice,	iztočnic, ki jih	vsebinskih iztočnic	z nekaj vsebinskimi	vsebinskih iztočnic,
	(S C (0 'i! ■a	ki jih poveže v celovito enoto. Poda samostojno	poveže v smiselno, vendar ne poglobljeno celoto.	s skromno lastno interpretacijo ali predstavi večino	iztočnicami, brez lastne interpretacije.	vsebina je zelo pomanjkljiva ali celo nerelevantna
	o o.	interpretacijo in jo povezuje z lastnimi izkušnjami.	interpretacija je površinska in le redko se navezuje na lastne izkušnje.	iztočnic, vendar brez kakršne koli lastne interpretacije oz. jih ne navezuje na lastne izkušnje.		oz. zgrešena.
		Jasno opredeli	Opredeli izbrano	Nakaže temo svoje	Predstavi le malo	V glavnem le našteje
		izbrano temo	temo in predstavi	predstavitve in	vsebinskih izhodišč	nekaj vsebinskih
		oz. predstavi vsa	večino vsebinskih	predstavi nekaj	in pomanjkljiv	iztočnic, vsebina je
		vsebinska izhodišča	izhodišč in poda	vsebinskih izhodišč s	poskus sinteze	zelo pomanjkljiva ali
	r or	poglobljeno, poda	ustrezno sintezo	skromno sintezo in le	podatkov (ali pa je	celo nerelevantna
	b iz	temeljito sintezo	zbranih podatkov,	na nivoju opisovanja.	sploh ne opravi).	oz. zgrešena.
	e (U n t s la o p	zbranih podatkov, ki jih samostojno in celovito interpretira. Besedilo prilagodi govorjenemu sporočilu.	vendar le na nivoju opisovanja, brez lastne interpretacije. Večinoma prilagodi besedila govorjenemu sporočilu.	Besedila ne prilagodi govorjenemu sporočilu.		
Zgradba				Predstavitev odlikuje jasen uvod, logičen razvoj (organizacija) in učinkovit zaključek. Vsebinske iztočnice so povezane v celovito in smiselno enoto (povezovalni elementi povežejo posamezne dele v celoto).	Zgradba je povprečna, vendar ima vse zahtevana elemente - uvod, logično povezan jedrni del in zaključek. Posamezni vsebinski elementi niso povezani v trdno celoto.	zgradba je pomanjkljiva - dijak ne poda uvoda in/ ali zaključka; ALi posamezni elementi jedrnega dela si sledijo nelogično.
Jezikovna		Pravilno uporablja	Uporablja	Uporablja osnovne	Pomanjkljiva raba	Neustrezna,
pravilnost		kompleksne	posamezne	slovnične strukture	osnovnih jezikovnih	nepravilna
		slovnične strukture/	kompleksne	z malo napačnimi	struktur. številne	raba osnovnih
		povedi. Napak	slovnične strukture	rabami. Sporočilni	napake otežujejo	jezikovnih struktur.
		skorajda ni. Poda	Kljub nekaj	namen je še	razumevanje.	številne napake
		popolnoma	manjšim napakam	vedno dosežen.	Sporočilni namen	onemogočajo
		razumljivo sporočilo	je sporočilo dijaka povsem razumljivo.		je delno dosežen.	razumevanje sporočila.
Besedišče		Besedišče je	Besedišče je še	Uporablja le osnovno	Besedišče je zelo	Sporočilo je
		bogato in pestro,	vedno ustrezno,	besedišče, besede se	omejeno. Pogosto	nerazumljivo zaradi
		obogateno s pravilno	dovolj raznoliko.	pogosto ponavljajo.	opazimo neustrezno	preskromnega
		rabo besednih	Redko se pojavljajo	občasno opazimo	in/ali napačno rabo	besedišča ali zaradi
		zvez, fraz, idiomov	napačne rabljene	napačno rabo besed	besed ali besednih	premnogih napak
		in sopomenk.	besede oziroma	ali besednih zvez.	zvez. Besede so	v izgovarjavi in
		Dobro besedišče	besedne zveze.	Pojavi se nekaj	pogosto napačno	naglasu. Sporočilna
		je podprto z dobro	Povprečna	napak v izgovarjavi	izgovorjene oz.	vrednost je
		izgovarjavo in	izgovarjava, vendar	oz. naglasu.	napačno naglašene.	neustrezna.
		ustreznimi poudarki.	brez večjih napak.			
40 VZGOJA & iZOBRAžEVANJE | Ana Mihelič | »Gremo mi po svoje!« - spoznavajmo strpnost v medkulturnosti | str. 32 - 41 |
ANALIZE & PRIKAZI	1
	5	4	3	2	1
Izvirnost			izbrano tematiko predstavi na samosvoj, ustvarjalen in domiseln način; z vprašanji vključi poslušalce v diskusijo, za poslušalce pripravi aktivnosti/izroček (če se zahteva); (avdio) vizualna sredstva so prepričljivo dopolnilo predstavitve, vizualno poskrbijo za popestritev. Navede uporabljene vire in avtorstvo.	izbrano tematiko dijak obravnava in predstavi na običajen, a neizviren način; ALi ne pripravi aktivnosti/izročka za poslušalce. Pripravljena vizualna sredstva so ali pomanjkljiva ali z veliko napakami in/ali vsebujejo le napisano govorjeno besedilo. Pomanjkljivo navede uporabljene vire in avtorstvo.	Dijak pripravi predstavitev, pripravljena (avdio) vizualna sredstva so zelo skromna in pomanjkljiva in niso v pomoč ne dijaku in ne poslušalcem. Ne navede virov in/ali avtorstva.
Nastop	Dijak nastopi	Dijak nastopi	Nastop je dokaj	Nastop je dokaj	Nastop je medel,
	prepričljivo in	dokaj prepričljivo	samostojen,	monoton,	neizrazit. Dijak
	samozavestno. S	in samozavestno	vendar monoton in	nesamostojen, pri	ves čas bere iz
	svojim nastopom	in pritegne	nesamozavesten.	govoru pogosto	svojih zapiskov.
	pritegne poslušalce.	poslušalce. Govori	Dijak občasno	bere iz zapiskov ALi	Ne vzpostavi (očesnega) stika s poslušalci in pokaže slab občutek za čas - prestavitev je občutno predolga ali prekratka.
	Govori samostojno, jasno, tekoče, primerno glasno, pazi na (očesni)	dokaj samostojno, tekoče, jasno, vendar monotono. Občasno vzpostavi (očesni) stik	govori pretiho ali pa nerazumljivo oz. je več zatikanja. Redko vzpostavi (očesni)	pa govori z veliko zatikanja in/ali motečimi premori. Ne vzpostavi	
	stik s poslušalci.	s poslušalci, pokaže	stik s poslušalci.	(očesnega) stika s	
	Pozoren je na	primeren občutek	Pogosto si pri govoru	poslušalci in pokaže	
	časovno omejitev. Pri	za čas. Premalo/	pomaga s celotnim	slab občutek za	
	govoru si neopazno	nespretno uporablja	zapisom govornega	čas - prestavitev	
	pomaga s karticami	pripravljena	nastopa (slabo	je predolga ali	
	z iztočnicami in	avdiovizualna	pripravljene kartice,	prekratka.	
	smiselno uporablja	sredstva; več si	ki vsebujejo celoten		
	pripravljena	pomaga z zapisi	zapis nastopa).		
	avdiovizualna	na karticah.	Pokaže manj		
	sredstva.		primeren občutek za čas - prestavitev je predolga ali prekratka.		
Točkovnik	14-16 = zd (2); 17-20 = db (3); 21-23 = pd (4); 24-26 = odl (5)				
Sestavil: Aktiv tujih jezikov Gimnazije in srednje šole Kočevje
VIRI IN LITERATURA
Rutar ilc, Z. (2004]. Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Rutar ilc, Z. (2012). Ugotavljanje kompleksnih dosežkov: preverjanje in ocenjevanje v medpredmetnih in kurikularnih povezavah. Priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Rutar ilc, Z., Pavlič škerjanc, K. (2010).Medpredmetne in kurikularne povezave. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Wiggins, G., McTighe, J. (1998]. Understanding by Design. Alexandria (VA): Association for Supervision and Curriculum Development. Citirano po: Načrtovanje za razumevanje [interno gradivo Gimnazije in srednje šole Kočevje] (prevod in priredba Kamšek, M.].
Wiggins, G. (2006). UbD in a Nutshell [online]. Dostopno na spletnem naslovu: www.jedc.org/stemak/ siter/default/filer/ubdnutshell.pdf Citirano po: UbD na kratko [interno gradivo Gimnazije in srednje šole Kočevje] (prevod Mihelič, A.).
McTighe, J. What is Understandung by Design? Author Jay McTigh explains [online]. Hawker Brown-low Edication. YouTube. Dostopno na spletnem naslovu: wwwyoutube.com/watch?v=d8F1SnWaifE.
| 2019 | št. 1 | VZGOJA & iZOBRAŽEVANJE 41