Leto 1873.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIX. — izdan in razposlan dne 9. avgusta 1873.
134.
Razglas fina »(•nega ministerstva «d 25. julija 1873,
s katerim se odločuje vsem konvertiranju podvrženim vrstam državnih obligacij, ki so namenjene za vojaške ženitvene kavcije, zadnji obrestni rok.
Razglasi finančnega ministerstva od 2. aprila 1870 (Drž. zak. štev. 38), 23. junija 1870 (Drž. zak. štev. 84), 15. marcija 1871 (Drž. zak. štev. 20) in 6. novembra 1871 (Drž. zak. štev. 132), s katerimi so se postavili konvertiranju podvrženim vrstam državnega dolga zadnji obrestni roki tako, da se obresti, ki pridejo v izplačo po teh rokih, samo še izplačujejo na podlogi novih dolžnih naslovov iz konvertiranja izvirajočih, nijso imeli veljave Za državne obligacije vseh vrst, zavezane kakor vojaške ženitvene kavcije, ali kakor take proti vložnim listom vložene.
Ker seje z razglasom finančnega ministerstva od 8. junija 1873 (Drž. zak. št. 125) uredilo in ustanovilo ravnanje z obligacijami splošnega državnega dolga za vojaške ženitne kavcije namenjenimi, daje po tem ravnanji preobraziti tudi državne dolžne zapise, do časa, ko pride to ravnanje v veljavo, za vojaške ženitne kavcije namenjene ter konvertiranju podvržene, določuje se po oblasti s postavo od 24. marcija 1870 (Drž. zak. stev. 37) finančnemu ministru podeljeni, o državnih obligacijah vseh vrst, za vojaške ženitne kavcije zavezanih ali, kakor take proti vložnim listom vloženih, da so obresti, plačljive v teku meseca avgusta 1874, zadnje, ki se izplačujejo še na podlogi dosedanjih, za konvertiranje namenjenih starih dolžnih naslovov, in po iztoku tega roka plačujejo se dalje obresti samo na podlogi iz konvertiranja izvirajočih novih dolžnih naslovov.
■•retis s. r.
(Sloveniecli.)	108
RLS
llkaz ministerstva notranjih reëi, ministerstva poljedelstva ter ministerstva za deželno bran v poraznmenu z minister-stvom državnega vojaštva od 1. ajgusta 1873,
v zvršitev postave od 16. aprila 1873 (Drž. zak. štev. 77), kako naj se zalaga število kônj, potrebno za stoječo armado in deželno hrambo, kadar se na vojsko pripravlja (mobilizira).
V zvršitev postave od 16. aprila 1873 (Drž. zak. štev. 77) dajo se na znanje naslednja, med deležnimi ministerstvi dogovorjena zvršilna določila:
K §§. 2, 3 in 13 postave.
Državno vojno ministerstvo daje na podlogi Ordre de bataille razkaz o vseskupni potrebi kônj, ki jih treba čez število, za čas miru ustanovljeno, za opravo oborožene moči o vojski (vkupne armade in deželne hrambe), in ki jih je ob trošku vkupnega vojnega pre-vdarka (budgeta) nabaviti, vsako leto konci novembra ministerstvu za deželno bran, katero pri ustanovitvi števila, koliko pride kônj na kronovine in dežele v državnem zboru zastopane z ene strani, in na dežele pod ogersko krono z druge strani, ravna po določilih •§.’ 3 postave ter ob enem ustanovi, koliko število konj treba nabaviti o trošku njegove-g a prevdarka za deželno hrambo.
K §." 4.
Vseskupno število kônj, ki jih je nabaviti ob trošku vkupnega prevdarka in ob trošku prevdarka ministerstva za deželno bran, porazdeljuje se na posamezne dežele (upravne ozemlja) in na posamezne odbiralne okraje, po meri, koliko kateri dati more.
Na posamezne dežele porazdeljuje ministerstvo poljedelstva v dorazumku z minister-stvom za deželno bran do 15. janu va rja, a na posamezne odbiralne okraje politično deželno oblastvo v dorazumku z glavnim (vojnim) poveljstvom do 15. fcbruvarja.
Porazdeljuje se na podlogi letnih razkazov, katere naj dajö občine in politična oblastva po določilih ministerskega ukaza, ki se ob enem razglaša (Drž. zak. štev. 136).
Izpremembe v porazdeljevanji deželnih kontingentov, izvirajoče iz nenadnih razmer, z vrš uje ministerstvo poljedelstva v dorazumku z ministerstvom za deželno bran.
Izpremembe, ki so iz enacih razlogov v porazdelitvi na odbiralne okraje potrebne, zvršuje politično deželno oblastvo v dorazumku z glavnim (vojnim) poveljstvom.
Politično deželno oblastvo treba da porazdelitev kakor tudi vsako njeno izpremembo naznani ministerstvoma poljedelstva in za deželno bran.
Po ministerstvu za deželno bran zvé državno vojno ministerstvo o porazdelitvi na posamezne dežele in okraje in o izpremembah, katere so se morebiti pozneje storile.
Državno vojno ministerstvo razdeljuje konje, katere je odbiralnim okrajem ob trošku vkupnega prevdarka oddati po raznih odbirališčih, krdelom in vojnim zavodom, ter naznanja to razdelitev ministerstvu za deželno bran, po tem glavnim (vojnim) poveljstvom.
Ministerstvo za deželno bran razdeljuje po dogovoru z državnim vojnim ministerstvom enako, kar se tiče kônj, katere je odbiralnim okrajem za deželno bran oddati, ter naznanja to isto tako glavnem (vojnim) poveljstvom.
K §.« 5.
Odbirališča ter odbiralne okraje oziroma občine, vsakemu odbirališču zaradi oddaje kônj odkazane, naj odločijo že za časa mirti za to pristojna oblastva, po tem ko se je število potrebnih kônj porazdelilo na odbiralne okraje.
K §.“ 6.
Praviloma je vsakemu odbiralnemu okraju postaviti odbiralno komisijo.
Ako ima kak odbiralen okraj po več odbirališč, vrši odbiralna komisija, zanj sestavljena, odbiranje po vrsti (odbiralnem erteži), katero je ustanovilo politično deželno oblastvo po dogovoru z glavnim (vojnim) poveljstvom, hodoma (ambulantno).
Udje odbiralne komisije, kolikor nijso že po postavi zaznamovani (§. 6 a), določajo se in sicer neposrcdstveno po ustanovitvi odbirališč že za časa miru.
Vojaške ude imenuje državno vojno ministerstvo, in, ako bi se prosili za pomoč oficirji deželne hrambe, ministerstvo za deželno bran.
Politična deželna oblast določa civilne živinozdravnike, katere je, ako treba, pridati, in cenilce. Določati cenilce more naročiti tudi dotičnim okrajnim glavarjem. Volitev zaupnikov naj oskrbi politično deželno oblastvo, v mestih z lastnimi štatuti dotično občinsko oblastvo.
Ako zaupnike volijo predstojniki občin odbiralnega okraja, določa relativna večina glasov, in ako so enaki glasovi, žrebovanje.
Izimoma smejo se vojaški udje odbiralne komisije in njej pridani civilni živinozdravnic" odkazati več odbiralnim komisijam. A odkazati jih je isto tako že za časa miru.
Politična deželna oblastva in glavna (vojna) poveljstva naznanjajo si med sabo ude odbiralnih komisij.
Odbiralnim komisijam pridava se ob času oboroženja armade od politične strani še en političen uradnik in od vojaške strani nižji oficir dejanjskega ali počitnega stanu za računstvo in pisarstvo, potem tudi sicer potrebno pomagalno osobje.
Vseskupno, v prejšnjem odstavku imenovano osobje odločiti je že za časa m i r >i.
Konjem deželne hrambe določa potrebno prejemno in oskrbovalno osobje minister za deželno bran.
Dolžnosti udov odbiralnih komisij razvideti je iz pri dej a n ega poduka (Priloga A).
K §.U1" 7, 8 in 10.
Pri nakazu konjske stave postavijo v dejanje odbiralne komisije dotični ministri. Ob istem času naznanja se tudi odbiralni komisiji doba, do katere je pripraviti njim porazdeljeno število.
Ako se c. kr. armada in deželna hramba samo deloma (sukcesivno) pripravlja na vojsko (mobilizira), določi se vsled tega pomanjšano potrebno število kônj, katere je oddati, kakor tudi dotična porazdelitev na one odbiralne okraje, kateri so najbliže armadnim krdelom, ki jih je pripraviti na vojsko, po določni kvoti, ter se naznani političnim okrajnim oblastvom in odbiralnim komisijam.
Priloga A.
Vrilofrn It.
Priloga
Ako se je najprej deloma, a potem splošno mobiliziralo, šteje se stavnim okrajem število konj, ki so že pri delni mobilizaciji postavljeni, v dobro, ter ostanejo ti stavni okraji, ako so kvoto za splošno mobilizacijo določeno že vso pripravili, daljnje stave prosti.
Takoj, ko se stava kônj zaukaže, napove politično okrajno oblastvo občinam (izločenim posestnim ozemljem), da postavijo vse konje, kateri so dne 1 januvarja stavnega leta prestopili četrto leto, ter nijso postavno oproščeni stave, ustanovljenega dne ob določeni uri na odkazano odbirališče.
Političnemu oblastvu je z vsemi sredstvi, ki so mu dani, skrbeti za to, da se prav »> kar najhitreje z vrši' ta ukaz.
Občinski predstojniki (predstojniki posestnih ozemljij) treba da izkaze v zadnjem letu po ukazu od I. avgusta 1873 (Drž. za k. štev. 136) po občinah sestavljene takoj, ko dobe zaukaz, z ozirom na število konj, kolikoršno je ob tem času, uredé, glede na konje, ki ne pridejo na stavo, naznačijo postavno-oprostilni razlog ali drug vzrok, zakaj se nijso postavili, ter té izkaze izročč komisiji. Tudi naj imajo, kar se tiče kônj, postavno oproščenih, pri rokah potrebne dokaze (§. 8 postave).
Kar se tiče kônj, katerih nij zarad bolezni moči prignati, prinesti je izpričala, ki potrjujejo to okolnost, katera izpričala treba da dasta dva lastnika kônj, ki jih je prignati v stavo.
Dotični lastniki kônj in oni, ki dajo taka izpričala, odgovorni so po veljavnih postavah za resničnost izreci! v izpričali!) potrjenih.
K §.- 9.
Konje, ki d oj dejo na odbirališče okraja, pregleda odhiralna komisija po določilih gori navedenega poduka ter jih odbere (potrdi). Potrjeni konji pridejo tisti dan, ko so potrjeni, v oskrbovanje vojnega erarja, ter prevzema jih tisto vojno krdelo, za katero so namenjeni, na odbirališči, oziroma odvede jih dalje.
Ako bi pri začetku odbiranja iz nenadnih zadržkov vojaški oddelki, ki pridejo po konje, ne bili še došli, skrbi naj politično oblastvo za sprejetje, strežbo in prerejo že odbranih dokler ne d oj dej o ti oddelki, ob troskih vojnega erarja.
Kar se nabere za vojaško službo sposobnih kônj čez potrebo v posameznih odbiralnih okrajih, naj postavi odhiralna komisija natanko v razvidnost, ter naj o tem zloži izkaze po formulam (Priloga B) in neutegoma pošlje političnemu oblastvu, da je na njih podlogi moči kar najhitreje dopolniti nedostatke, ki bi se pokazali.
V ta namen naj politično deželno oblastvo celoten izkaz, koliko je v vseh odbiralnih okrajih njegovega upravnega ozemlja čez potrebno število za vojno službo sposobnih kônj, po formulam (Priloga C) sestavi ter dotičnim glavnim (vojnim) poveljstvom izroči.
Ako bi kaki odbiral»! komisiji ne bilo mogoče, izmed postavljenih kônj v okraji odbrati kontingent, ki nanj pride, tedaj naj neutegoma ako moči tclegrafno, naznani to političnemu deželnemu oblastvu, da v dorazumku z dotičnim glavnim (vojnim) poveljstvom oskrbi primerno razdelitev.
Odbiralne komisije naj pri odbiranji obči jo samo s konjskimi lastniki in občinami.
Občeuje teh komisij s konjskimi kupci namesto lastnikov in občin nij pripuščeno.
K §.“ 11.
Kadar odbiralne komisije pridejo v dejanje, gredo uradnikom in oficirjem, kateri poslujejo kakor udje teh komisij, ali pa so jim pridani, kolikor časa so v porabi pri odbiralnem poslu, dijete po njih činu, oziroma značaju, ter za služabna pota, ki jih imajo v ta namen, normalno povračilo potnih troskov.
Zaupniki dobivajo za vsak dan svoje pripomoči pet goldinarjev «lijete.
Cenilcem grd razen te dijete tudi še povračilo potnih troskov.
Vojaškim živinozdravnim kovačem daje se za čas tega službovanja dva goldinarja doklade na dan, podoficirjem, ki se rabijo za vojaške pisarje pri odbiralnih komisijah, 50 krajcarjev doklade na dan.
Kadar so ustanovljena odbirališča, naj se odbiralnim komisijam nakažejo obstoječe iz-plačevalnice in sicer tako, da se vsaki odkaže določena »ovene vsote potrebne, da se plačajo konji, ter poravnajo
Takoj po končanem odbiranji pošljejo glavna (vojna) poveljstva na podlogi došlih dnevnih naznanil in izkaza v §“ 9 zaznamovanega celotno poročilo državnemu vojnemu mini-sterstvu in z ozirom na stavo konj za deželno hrambo, tudi ministerstvu za deželno bran.
Nakazi v teh zvrševalnih določilih, ki pridejo v veljavo tistega dne, ko so razglašena, veljajo tudi kar se tiče stave in od hire nosnih živali.
Auersperg s.Horst s. r.
blagajnica, pri kateri se izplačujejo drugi z odbiranjem združeni troski.
Formular, prilog:« itev. 1.
Priloga A.
Poduk
za
odbiralne komisije, kakö ravnati pri odbiranji kônj (nosnih živali).
§• 1
Odbiralni komisiji je skrbeti za to, da konjski kontingent, ki ima priti na stavo, v določenem času se resnično postavi.
Od predstavljanja konj začenši, do časa, ko se oddado odbirajočemu oficirju, ravnati ji je po nakazili postave in zvršilnih določil.
2.
Prvosednik vodi vse delovanje pri stavi, cenitvi in odbiri, oskrbuje vse kar treba iz upravnega stališča, da se zvrši stava, hrani uradni pečat komisij»!, zlasti mu je tudi paziti na to, da se po pravici izplača cena konj — in po dogovoru z odbirajočim oficirjem, da se natanko vodi odbirali» zapisnik.
Pred začetkom odbiralnega posla vzame prvosednik v pričo komisije cenilce po priloženi obliki (Formular, priloga štev. 1) v prisego.
§. 3.
Za odbiranje namenjeni štabni ali višji oficir razsoja o tem, je—li konj sposoben za službo, in sicer tako, da ako on konja za sposobnega spozna, urediti je takega konja, naj se ugovarja od katere koli strani, med konje za službo sposobne.
Ako pa izreče oficir, da konj nij za službo sposoben, eden zaupnikov pa trdi nasprotno, iskati je prvosednik» razsodbe o tem pri odbiralni komisiji. Pri glasovanji ima odbirali» oficir, živinozdravni ud komisije in vsak zaupnik po en glas.
Ce so glasovi enaki, razsoja prvosednik.
§ 4.
Odbirajoči štabni ali višji oficir razreduje konje ter naznanja spadajočo remontno ceno.
Posvetovavši se z živinozdravnikom zvrši pravi nakupovalni posel in skrbeti mu je v dorazumku s prvosednikom po oddelkih, ki so na odbirališče prišli po konje, za spravo, prerejo in oskrbovanje odbranih kônj, isto tako, da se brez pomude odpošljejo.
Živi n ozd ravni k preiskuje predstavljene konje z ozirom na njihovo zdravje; narekuje popis (nacijonale) vsakega konja zase v odbiralni zapisnik 1er skrbeti mu je tudi, da se odbranemu konju vžge znamenje.
Vojaško-gospodarstvene stvari in obračun z erarjem oskrbuje upravna in blaga jnična komisija, katera se sestavlja iz odbiralnega in za pisarni posel namenjenega oficirja, po poduku za to veljavnem.
Oficir namenjen za obračunski in pisarni posel oskrbuje vse posle, zaznamovane \ poduku za gospodarstveno-upravno službo anje pododdelkov c. kr. armade ter vodi odbirala! zapisnik (Formular, priloga Štev. 2).
Isti ima dolžnost sestavljati odbiralne zapiske (Formular, priloga stev. 3), dnevna iz-vestja (Formular, priloga štev. 4) ter voditi služabno vojaško dopisovanje.
On sprejema potrebne novčne vsote, proti pobotnici, ki jo da odbiral ni oficir, pregleda (vidira) prvosednik, ter se ji pritisne uradni komisija! pečat, pri oni državni blagajnici, katera je odkazana odbiralai komisiji. Njemu je slednjič izročena tudi sestava računov.
Odbirala! komisiji pridani drugi politični uradnik naj podpira ko misijna uradovanja po prvosednikovih nakazili ter zlasti naj vodi drugi enakopis (pare) odbiralnega zapisnika in cenilni zapisnik.
§.5.	*	•
Število konj, ki naj se predstavijo v enem dnevi, ustanoviti je tako, da je moči povprečno 100 konj odbrali na dan.
§. 6.
Kar se tiče kakosti remönt, katere je odbrali, veljajo ta določila :
Remonte se ločijo po vrstah :
1. v jezdnje konje,
2. v vozne konje,
3. v nosne živali (mezge, mule, nosne konje).
Za najnižjo (minimalno) mero ustanavlja se:
za jezdnega konja pri konjištvu 14 pesti, 3 palce,
za jezdnega konja pri topništvu in za voznega konja pri topništvu ali druzega voznega konja 18 pesti, 1 palec,
za nosnega konja in mulo 14 pesti, in
za mezga 13 pesti.
Pri posebni krepkosti za delo sme se pri konjih za topništvo pri meri odpustiti eno, največ dve črti, a k o, kar jim manjka mere, nad o m es tuje krepkejši život in trdnejša podstava.
Da se določi visokost konja (nosne živali) rabiti je trakovo mero. Da se zmeri visokost, položi se ost kovinske plošče trakove mere nad podkovjo pred stal o m (štolo) na spodnjem robu kopitne stene ter meri se od tod do najvišjega vihra.
Za najnižjo starost naj velja pri vseh konjih in nosnih živalih izpolnjeno četrto leto.
Za najvišjo starost ustanavlja se pri jezdnem konji izpolnjeno deseto leto, pri voznem konji (nosni živali) izpolnjeno dvanajsto leto.
Ako hi se v iz im n ih slučajih odbiralni komisiji opravičeno zdelo, da se kupi sta rji vozni konj zaradi njegovih izvrstnih lastnosti, zapisati je razloge v odbiralni zapisnik.
Formular, priloga stev. L.
Formular, pril. št. 3. Formular, pril. št. 4.
Formular prilog-n »lev. 5.
Sicer je sodili o tem, je—li konj za službo sposoben, po določilih za mobilizacijo veljavnih, kako soditi službeno sposobnost, a ne po pi opisih za časa mini veljavnih.
Ako se v času, dokler mora po postavi trpeti poroštvo, pokaže, da ima konj, ki je na podlogi določil §fa 12 postave od 16. aprila 1873 prostovoljno postavljen, ali pa je erarju za remontno ceno prostovoljno prepuščen, ali taka nosna žival kako izmed postavnih poroštvenih napak, ustanovljenih po §. 925 s. d. zakonika, dano je erarju na prosto voljo, poslužiti se pravice poroštva.
Te poroštvene napake so :
Sumna smolika,	i
smrkelj, in	r	s	15	dnevim
sopulia,	'
tiščavka (koževaik), črvivost,
upornost (trma),	^	s	30dnevnim poroštvom,
črna slepota in mesečnost (mesečna slepota)-!
§• 7.
Odhiralni posel naj se začne z razredovaiijein konj.
Odbiralna komisija treba da v ta namen splošno razvrsti predstavljene konje z ozirom na njih sposobnost, in zaznamuje za sposobne spoznane po njihovem namenu, za :
jezdne,
vozne konje ali nosne živali ter po teh vrstah posebej razstavi.
Ako je število ob enem dnevi na odbirališče prignanih konj toliko , da bi razširjanje te razredbe na vse prignane konje z ozirom na stavni rok neprimerno veliko časa zahtevalo, sme se ta razredba začasno utesniti na one konje, kateri so bili pri zadnjem komisijskem ogledu, ki se je vršil po ukazu od 1. avgusta 1873 (drž. zak. štev. 136) za sposobne spoznani, ali pa še nikakor ne oglodani.
Druge konje je v dobi v §.“ 11 postave od 16. aprila 1873 ustanovljeni na odbira-Iišči pri rokah imeti, da se, ako treba, pozneje razrede.
Izmed razredjenih konj naj se vzemo najprej tisti, katere njih lastniki za postavljeno remontno ceno radi prostovoljno prepuste.
Veleti je torej lastnikom konj, ki so sploh za sposobne spoznani, naj izreko, jili-li hote prepustit i za oznanjeno remontno ceno ; tù pa jih je izrečno opomniti, da cenilci nij-so vezani na remontno ceno, da je tedaj, ako pride do cenitve, mogoče, da se jim konj odvzame tudi pod remontno ceno.
Prostovoljno za remontno ceno ponujeni- konji postavijo se na stran, preiščejo se po propisih in, ako so za dobre spoznani, odberd (vzemo) se po razmeri potrebe.
Odbrani konji naj se zapišejo v odhiralni zapisnik in njih lastniki dobodo od prvosed-nika z dotičniin odbiralnim številom zaznamovan listek (Formular, priloga Štev. 5), na katerem stoji remontna cena.
Ako bi se čez potrebno število konj za remontno ceno oddalo, more se odbrati, kar jih je čez, če se po izreciln odbirajočega oficirja s tem ne motijo vojaške dispozicije, in to kar jih je več, zapiše se ostalim občinam isti odbiralni komisiji nakazanim na dobro.
Ako se število konj, ki jih je nabrati, ne dopolni s konji za remontno ceno prepuščenimi, začne se tedaj preiskava in cenitev ostalih, prej že sploh za sposobne razredjenih kônj.
Ce se pri cenitvi, pri kateri se vsak konj z nova natanko preiskuje, zapazi napaka, zaradi katere je, po sodbi odbirajočega oficirja, konj za službo nesposoben, razsojati je o tem ako treba, po določilu §.’ 3 tega poduka.
Cenilno ceno konj določajo cenilci. Ako cenilci o ceni nijso zložni, razsoja najprej ve-Clna glasov ; ako so vsi trije različnih misli, velja posrednja cena iz vseh treh za ceno. Pripeti' Se~li zadnji slučaj, naj vsak izmed njih svojo cenitev predstavljenega konja posebej naznani prvosedniku, kateri vsako posamezno cenilno naznanilo takoj da zapisati v cenilni zapisnik (Formular, priloga štev. 6) po tem iz vseh treh cenilnih vsot najde posrednjo vsoto, pri čemer se 50 novih krajcarjev vsote in čez šteje za poln goldinar, kar je pa pod 50 krajcarjev, to se izpušča.
Proti cenilni ceni nema lastnik ali njegov pooblaščenec nikake pravice ugovora.
Pri odbiranji cenjenih kônj postopati je po razmeri potrebe tako, da se vrsta prične od najcenejših kônj ter se po cenilni vrednosti više gré.
Ako ne pridejo vsi konji ene in iste cenilne vrste v stavo, naj žrebovanje razsodi, kateri teh konj naj pridejo v stavo.
Pri odbiranji cenjenih konj naj velja to načelo, da se, ako število sposobnih kônj presega kontingent, kateri je po razdelitvi prišel na tist odbiralni okraj, noben gospodar, kateri ima po več kônj, ne srne siliti, da bi dal čez polovico vseh svojih konj.
Kadar število sposobnih nij toliko, da bi se moglo rabiti to načelo, naj se vsaj, kolikor mogoče, po enaki meri gleda na vsaeega lastnika (§. 9 postave od 15. aprila 1873, Drž. zak. štev. 77).
Konji odbrani po zvršeni cenitvi naj se enako zapišejo v odbiralni zapisnik, in njih lastniki dobe od prvosednika listek (Formular, priloga štev. 5) v katerem je zaznamovana odbiralna številka in cenilna cena.
Ako hi bili med konji za remontno ceno ponujenimi ali enoliko cenjenimi tudi taki, o katerih sposobnosti je razsodila komisija po večini glasov (§. 3) naj taki konji pridejo še le po tem v odbiro, ko so bili odbrani iste vrste konji, katere je odbirajoči oficir za sposobne spoznal.
§. 8.
Odbrane (vzete) konje naj oddado lastniki z uzdo in
uzdno vrvjo, in, ako so podkovani, s podkovilom, s katerim so bili predstavljeni.
§. 9.
Konjem v odbiralni zapisnik zapisanim vžgč se znamenje.
Zaznamuje se na levi strani vratu s številko v odhiralnem zapisniku zaznamovano, in na levi rami s številko odbiralne komisije in začetno črko dotične dežele.
(Sloreniseh.)	i,w.
Formulai*, prilog* a štev. 6.
Formular, priloga atev. L.
Formulai', Priloga »lev. Î.
Z žganjem preide konj v last vojaškega erarja.
Lastnike je torej opozoriti, da, ako hi hotel kedo namesto konja, katerega mu je postaviti, druzega na mesti stoječega že za sposobnega spoznanega iste vrste postaviti, mora to takoj storiti.
§• 10.
Takoj, ko je odbiranje končano, izplača lastnikom kdaj ali njihovim dokazanim pooblaščencem odbirajoči oficir v pričo prvosednika in oficirja za pisarenje namenjenega remontno, oziroma cenilno ceno v gotovini proti neštempljanemu prejemnemu potrdilu (Formular, priloga štev. 7) v za to odmenjeni konsignaciji.
§. 11.
Odbiralni zapisnik, ki ga je vsak dan skleniti, in ki ga podpiše odhiralna komisija, naj se vodi in duplo.
En enakopis ostane zaradi ravnanja o številu pri odbiralni komisiji, drugi enakopis prevzame prvosednik, ter ga pošlje političnemu deželnemu olilastvu.
§. 12.
Odbrane (vzete), po odbiralnem zapisniku v število dejane konje je tisti dan, ko so hib odbrani, na podlogi odbiralnih zapisnikov, ki veljajo za prodajalno pismo, odvesti k tistemu vojnemu krdelu, kateremu jih je oddati, ter izbrisati jih iz števila pri odbiralni komisiji.
§• 13.
Pri razdeljevanji krdelom in zavodom, naj se, kolikor moči, z ozirom na potrebne lastnosti kônj, gleda na neko razmero visočinske mere.
§• H.
Dneve, o katerih je oddelkom, ki pridejo po konje, poslanim od krdel in zavodov, doiti na odbirališča, ustanavljajo glavna (vojna) poveljstva, oziroma ministerstvo za deželno bran.
Koliki bodo oddelki, ki hodijo po konje, določiti je že za časa miru.
§• 18-
Odbrani konji pridejo tist dan, ko so odbrani, v pično pristojbino, katera jim gré po pravilniku.
Odvažajo se konji po posebnih nakazili glavnih (vojnih) poveljstev, oziroma minister-stva za deželno bran, po železnici (paroplovnici) ali postajno (stationatim).
§, 16.
Med odbiranjem pošiljajo odbiralne komisije dnevno izvestje neposredstveno in brez spremnega poročila v enem enakopisu dotičnemu g’avnemii (vojnemu) poveljstvu in v drugem enakopisu političnemu deželnemu oblast vu.
§• 17.
Vsaki odbiralni komisiji dodava glavno (vojno) poveljstvo že za časa miru potrebne blankete za odbiralne in cenilne zapisnike, odbiralne zapiske, dnevna izvestja in druge v zvršilnih določilih zaznamovane tiskovine, vžigalna znamenja in poverjene trakovne mere, slednjič uradne pečate in odbiralne številke (plošice).
§. 18.
Konje, kateri se nabavljajo ob trosku prevdarka ministerslva za deželno bran, naj izbirata prvosednik in odbirajoči oficir po različnih cenilnih vrstah v razmeri, v kateri stoji potreba za deželno hrambo z vkupno potrebo kônj, kar jih je odbrali v odbiralnem okraji.
Ako nij mogoče ravnati se natanko po tej razmeri, delati je, da se sploh, kolikor moči, doseže enakost.
§• 19.
Konji v predstoječim paragrafu naznačeni, naj se posebej zaznamovajo v opombni rubriki odbiral n ega zapisnika.
O odbiti teh kônj dajo naj se posebna dnevna izvestja (poročila).
Troski, ki so se nabrali za té konje, naj se posebej zaračunijo.
§• 20.
O tem, kako dajati račune, merodajna so vojaškim udom odbiralnih komisij določila, ki jih obsegajo poduki upravnim komisijam za časa miru, oziroma vojnim zavodom.
§. 21.
Pri pomislekih (ovirah), ki se kažejo pri stavi konj, a se ne tičejo odbiranja samega, naj store, kar potrebno, politična oblastva.
§• 22.
Določila, kijih obsega ta poduk, o odbiranji kônj, veljajo naj tudi o odbiranji nosnih živali.
Prilog» štev. 1.
Prisega
za
cenilce odUbir »Inih. komisij.
Jaz (krstno imé in pvimek) prisegam pri Bogu vsemogočnem in vsevednem, da bodem, ker sem postavljen za cenilca,[da cenim konje (nosne živali), ki se odbirajo v vojno pripravo oborožene moč/, cenil n» tanko po določilih v 9, odstavku 3, postave od 16. aprila 1873 (Drž. zak. štev. 77) propisanih, torej brez ozira na remontno ali po mobilizaciji povišano ceno vestno in nepristransko.
Tako gotovo mi Bog pomagaj !
Formular, priloga št. 2.
O)
«
I
cc
C
-Q
"C
O
c« 5», -iC
o
-O
"O
O
fc£
ofuZOA 03JZ9J
M n
C
-O
L
<c
O
O
S3
o
CL
v» _
EN«
			to	-	Odbiralna štev.		
			Vranec-rezanec brez znamenja	Rijavka-kobila brez znamenja	Barva, spol in znamenje		
			03	03	Let star(a)		
		•	ÜC	or	pesti		3
			to	60	palcev		
					črt		
					5* ro O N .3 L. 'S’ 3 y tv 09	konjištvo	Bil je odbran za:
			•	M.		topništvo	
			M.	*	težko vožnjo		
					nosne živali		
			to yt o	to o	Remontna cena v goldinarjih		
			•		s številkami	Posrednja cenilna cena goldinarjev	
					s črkami		
			M.	H.	povodec		Opravne reči
			M.	M.	uzdna vrv		
			M.	M.	tornister za krmo		
			•	*	brez podkova s pavšalom za podko-vanje		
					Opomba		
O
p*
cr
o
7T
"i
.Û3
O
L O
Is ^
^ czr*
** g* —• r-d
5 ^
s y
o
A«
ev
BS
O
o-
»
os
7?
O
5.
'S*
73<
f-f
ev
<
O
*1
S
8»
'*73
j ©* jcfQ
OB« \ M
S
>
v
«
o
«j
c
Z/l
<x>
.3
CD
Fl
A
E
o
>C3 O Fh
o
B
CD "C
O
fr-
ee
fr*
e
/—s
e =
o
JJRAIZ IJIUSOU
pC
b =
||BAIZ IJJÙSOU
JJBAIZ IJIUSOU
co
a:
o
-c
O
IJBAjZ IJIUSOU
-C
c
IJBAJZ IJIUSOU
8-5
.2 00 a
A JH
o
o
ao
O
M
O
05
O
eo
o
(M
Odbirajoči štabni ali višji oficir. Prvosednik odbiralne komisije. Oficir za računstvo.
Za enakopis, ki naj se pošl je glavnemu (vojnemu) poveljstvu : Izmed odbranih kônj (nosnih živali) bili so razdeljeni, in sicer:
(za izgled)
K dopolnilnemu skadronu dragonskega polka štev. 3 . . . . k poljnemu topniškemu polku štev. 10	. . ,	.	.	.
. . 40 jezdnih kônj, . . 90 voznih kônj.
(Sloveniich.)
starost
pesti
palcev
črt
< 5.
o
?T
n
.e-
77-
©
3.
ss
X<
<
e
o
V)
S'
S5
a-
65«
*1
B
vs
■1
, c
iow
Kns XLIX. — 13ÎÎ. Ukaz ininisterslva notranjih reči itd. od I. avgusta 1873.	5	8	3
Odbiralna komisija štev. . .	Formulai',	priloga	št.	7.
alni okraj I. I.
Zapisek
o vsotali izplačanih za odbrane remonte.
Krstno ime in priimek oddajale«
Občina, dom, hišna štev.
Število in vrsta odbranih remont
konji
Za
gold.
Skupaj plačana vsota v goldinarjih
v številkah
heri :
Sc svojo roko potrjuje, da je vsoto prejel oddajalec
Opomba
Janez Košir
Nova vas, Brinovo hišna štev. 2
S k u p a j
2Ö0
2Ö0
270
740
Sedemsto
štirideset
Janez Košir
Skupaj sc plača..........................gld.,	Beri...............
Za jasno spoznano ter naj se izplača.
Na Bregu dne . . aprila 1873.
goldinarjev.
I. !..
oficir za ravnosti o
prvosednik odhiralne komisije.
I. !..
odbirajoči slatini ali višji oficir.
Izkaz
o koujih (nosnih živalih), za vojno slnžbo sposobnih, kar jih je čez število.
H 8 S
Ukaz ministerstva notranjih revi. poljedeljskega minister-stva in ministerstva za deželno hran od 1. avgusta 1873,
o tem, kakö vsako leto izkazovati in v razvidnost staviti število in lastnosti kônj (nosnih živali),
da se v slučajih pripravljanja na vojsko (mobilizacije) porazdeli potrebni kontingent.
§• 1.
Da se najde zmožnost, po kalere razmeri je v slučajih, ko se oborožena moč pripravl ja na vojsko, po kronovinali in deželah v državnem zboru zastopanih, potrebni kontingent konj (nosnih živali) porazdeliti na tč kronovine in dežele ter na posamezne odbiralne okraje, naj politična ohlastva s pripomočjo občinskih predstojnikov, oziroma predstojnikov graščin iz občinske zveze izločenih, dajo od leta do leta razkaze o številu in lastnosti konj (nosnih živali), bivajočih v njih okrajih, s posebnim ozirom na njih sposobnost za vojno službo (§. 4, postave od 16. aprila 1873, Drž. zak. štev. 1 7).
§• 2.
V ta namen imajo lastniki konj dolžnost, število konj, katere imajo, vsako leto občinskemu predstojniku (predstojniku graščine) naznaniti, ter jih pripeljati, da jih komisija ogleda in razredi.
Isto dolžnost imajo lastniki nosnih živali, in kar je v naslednjih določilih ukazanega o tem, kako razkazovati, predstavljali in v razvidnosti imeli konje, isto velja tudi o nosnih živalih.
§. 3.
Oproščeni letnega razkaza in letne predstave so konji v §. 8 postave od 16. aprila 1873 (Drž. zak. štev. 77), pod a) in e) zaznamovani.
Na istem mestu pod b), c), d) zaznamovane konje je sicer naznaniti, a predstavljati jih ne treba.
§. 4.
Naznanja naj se število konj vsako leto v dobi od 20, do zadnjega septembra.
§. 8.
Konjskim lastnikom v večjih mestih rabiti je, ko naznanjajo število kon j, blankete po formulam A predliskane, katere jim občinski predstojnik zastonj daje.
Formular A
§• 6.
V drugih občinah naj konjski lastniki stan svojih konj občinskemu predstojniku (predstojniku graščine) v teku časa v § 4 zaznamovanega ustno naznanijo, podavši mu podatke v formulam A zaznamovane.
§• 7.
Na podlogi naznanil po določilih §§.foï 4—6 oddanih, naj občinski predstojnik (predstojnik graščine) zapiše posamezne lastnike in število njih kônj po vrsti krajnim razmeram primerni, kakor po mestnih okrajih, vaseh, hišnih številkah i. I. d. v izkaz, ki se sestavlja po formulai u U, ter razkazuje konje vse občine.	Formular	n.
Ta razkaz je, kakor treba, skleniti, zaradi sledečega komisijskega ogleda in razredu-vanja konj (•§§ 9 in 10) in duplo napraviti, ter pri tem poslu v podlogo jemati.
f 8.
Komisijsko ogledovanje in razredovanje konj naj se ima za zdaj in sicer do časa, ko bode po dobljenem natančnem pregledu o zmožnosti posameznih dežel in okrajev mogoče, ponavljati jih v daljših rokih, vsako leto. Kolikor moči, naj se ta posel drži roka v §. 4 ustanovljenega in z vrši se pred koncem meseca oktobra.
Vršiti je ta posel v pričo komisije, katera bodi sestavljena iz občinskega predstojnika, ali namestnika, ki ga on pošlje, iz strokovnjaka v konjstvu zvedenega in dveh udov občinskega zastopstva, ki naj bosta, ako mogoče, med konjskimi lastniki.
1’ri komisijskem ogledu konj, bivajočih v izločenem graščinskem okraji, naj posreduje razen predstojnika graščinskega in strokovnjaka (zvedenca) predstojnik dotične občine, ali njegov namestnik.
i $>.
Zvedenca naj komisiji prida politično okrajno oblastvo, ter izbrati ga je iz za to sposobnih v komisijskem kraji, ali bi zo njega, stanujočih oseb, ki prevzem6 brezplačno to opravilo.
Ako bi ne bilo ta ci h oseb, obrne naj se politično okrajno oblastvo, da se mu pošljejo v konjstvu zvedeni oficirji stoječe armade ali deželne bramhe iz dejanjskega ali počitnega stanu, živinozdravniki ali sposobni živinozdravni kovači, o pravem časi do vojnega oblastva.
S to prošnjo se je obrniti do vojnega oblastva, in sicer ne zahtevajo drugih oseb, tu I i tedaj, kader bivajo vojaški zvedenei, kakoršni so gori imenovani, v kraji samem, ali blizo njega.
§• 10.
Dan in kraj komisijskega ogleda določuje politično okrajno oblastvo zaslišavši občinske (graščinske) predstojnike.
Kjer je manjše število konj, sme biti komisijski ogled tudi v sosedni občini in politično okrajno oblastvo naj napravi dotično razdelitev zlasti z ozirom na zvedence, ki jih ima-pri rokah.
V jako obširnih občinah, z velikim številom konj, določati je mesta, kamor naj se prižem» konji, in ako treba, tudi komisije v številu krajnim okolnostim primernem.
Politično okrajno oblastvo naj sploh gleda na to, da imajo gospodarji s predstavljanjem konj, kar najmenj mogoče nadlege ; za to naj določa take dneve in kraje za komisijski ogled, ki so koristi konjskih lastnikov najbolj priložili.
§• H-
Komisija naj porazreduje predstavljene konje (nosne živali) v naslednje vrste:
1.	V postavno o p r o š č e n e.
V tem oziru naj pozvé komisija vkupno število vsakemu gospodarju lastnih konj (nosnih živali), za katere govori' eden izmed oprostilnih razlogov, navedenih v 8 postave od 1(5. aprila 1873 pod b), c), d), /) in //).
2. V n es po s o bn o.
Kakor nesposobni za vojno službo naj se razredujejo oni konji (one nosne živali ), ki
a) imajo	znatne (očividne) napake, zaradi katerih	nijso	čisto	za	rabo ;
b) ki so	v taki starosti, da prihodnjega prvega	jainivarja ali	nijso izpolnili četrtega leta, ali
pa so	prestopili dvanajsto leto;
c) jezdni konji za konjištvo, pod 14 pesti, 3 palce visoki ;
d) vozni	konji pod 15 pesti, 2 palca visoki ;
e) nosni	konji in mule pod 13 pesti visoki in
f) mezgi	pod 13 pesti visoki.
3. V sposobne in sicer :
a) za jezdne konje,
b) za vozne konje,
c) za nosne živali.
§. 12.
Razreditev naj se postavi po za to odločenih rubrikah v razkaze B (§. 7) katere je predrugačiti po potrebi.
En enakopis tega razkaza, katerega naj podpišejo vsi komisij»! udje, ostane pri občinskem (graščinskem) predstojniku, drugi enakopis naj predloži predstojnik do I 0. novembra političnemu oblastvu.
§. 13.
Ako predstaviti konja nij mogoče, dokazati je dotični razlog občinskemu (graščinskemu) predstojniku ali komisiji o pravem časi.
Posamezni taki slučaji naj se v komisijskem razkazu \kupno (sumarno)	naznačijo.
Ako je več takih slučajev, naj se stori, da se konji pozneje privedo.
Ako pridejo okolnosti, katere zahtevajo posebne uaredbe, naj jih oskrbi politično okrajno oblastvo, ali pa, če nijso v njenem področji, naj jih nasvetuje pri političnem deželnem oblastvu.
f 14.
Politično okrajno oblastvo naj sestavi na podlogi izkazov, ki so se ji za posamezne občine (graščine) predložili, izkaz po formulam C za vsak posamezni	odbiral ni	okraj,	ter Formular c.
n a j pošlje ta izkaz do konca novembra političnemu deželnemu oblastvu.
f is.
Politično deželno oblastvo naj sestavi, na podlogi njej predloženih izkazov o posameznih odbiralnih okrajih, vkupni izkaz za upravno ozemlje, kije pod njim, po formul aru D, Formular», ter naj ga predloži do konca decembra ministerstvu za deželno bran in poljedelskemu mi-nisterstvu.
§- 16.
Političnim oblastvom je čuti nad tem, da se uradovanja, ki jih prepisuje ta ukaz, vrše s potrebno zanesljivostjo.
Ona naj dajo svojim organom primerne navode, 1er naj zdaj pa zdaj, da se bode vse, kakor treba, vršilo, posredujejo pri komisijskem ogledu konj.
§. 17.
Občinski (graščinski) predstojniki imajo zlasti dolžnost, opominjati o primernem časi konjske gospodarje dolžnosti, da naznanjajo število svojih konj (§. 4). ter dneve in kraje v komisijski razgled postavljene, za časa razglašati.
18.
Konjske lastnike, kateri o pravem časi ne naznanijo števila svojih konj, ali jih ne predstavijo, ne opravičivši se zadostno, kaznovati je po ministerskem ukazu od 30. septembra 1857 (Drž. zak. štev. 198).
i 19.
V mestih, katera imajo svoje občinske štatute, naj opravlja občinsko ohlastvo, kateremu so izročeni posli političnega okra njega oblastva, tudi uradovanja, katera so v tem ukazu političnemu okrajnemu oblastvu naročena.
§ 20.
Tiskovine potrebne izkazom A in B pripravlja političnim okrajnim oblastvom in občinam (graščinam) državno vojno ministerstvo.
§. 21.
Doba, kedaj je letos izkazovati, ogledovati in razredovati število konj na Dunaji, določi se z ozirom na izimne razmere, po posebnem ukazu.
tz- 22.
Ta ukaz zadobi svojo moč dne, katerega se razglasi.
Auersperg' ». r IBnnlinns s.	Horst	s.
(SloTeuieeli.)
OPOMBA. Rubrike 1, 2, 3 naj izpolni občinsko predstojništvo, a druge razredilna komisija.
O:
CT5
>
P"
e
cr
tc	w
■5 ' Î g-»
» =-: = «2. = °-<	» *5	. =3
A -	*	r&
JTpg
g- J o’ 5* » S g-(jo «n«
« * ® J--!?
/t - ,. 5
L. O"
» »Ot
6» I
CJÇ t»
Izkaz
o konjih (nosnih živalih) v občini I. I. (Dnnajski) leta . . . napovedanih in razredjenih.
O
-o
-o
FT
ev
s<
Izkaz
« konjih (nosnih živalih) v deželi (upravnem ozemlji) I. I. leta . . . napovedanih in razredjenih.