URN_NBN_SI_DOC-A040O4PL

155 I. Vodopivec: Nataša Golob (ur.): MANU PROPRIA, 155–160 Knjižnica, 59 (2015) 3 NATAŠA GOLOB (ur.): MANU PROPRIA Ines Vodopivec Recenzija Review Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2014, 269 str., ilustr. V okviru interdisciplinarne revije Ars & Humanitas za umetnost in humanistiko je leta 2014 izšla tematska številka z naslovom Manu propria . 1 Latinska fraza se kot besedna zveza v svojem osnovnem pomenu sicer navezuje predvsem na lastnoročni ali svoje­ ročni [podpis]. 2 S to tematsko številko pa prinaša v slovenski strokovni in znanstveno­ raziskovalni prostor dosti več. Predstavlja prispevke šestih slovenskih in treh tujih avtorjev, ki opisujejo, analizirajo in kontekstualizirajo spregledane drobce naše zgo­ dovine. Posvečajo se razumevanju oblik imaginarne komunikacije in z različnih zornih kotov osvetljujejo vprašanja, povezana z avtorskimi podpisi, lastniškimi vpisi in drugi­ mi oznakami ter tako »v tem ali onem pogledu vzpostavljajo dialog z osebami, katerih lastnoročno potezo razbiramo iz vsebine, podobe [ali] dokumenta«, kot je v uvodnem nagovoru zapisala urednica obravnavane tematske številke, redna profesorica v poko­ ju na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Nataša Golob. Čeprav lahko posamezna dela in knjižne zbirke predstavljajo pomembne potencialne vire, ki prispevajo k poznavanju zgodovinsko-socioloških dejavnikov razvoja slovenske in hkrati evropske literarne in likovne umetnosti ter kulture nasploh, so slovenski razi­ skovalci njihov zgodovinski kulturni pomen v avtorsko-lastniškem smislu do dandanes mnogokrat prezrli. Manu propria opozarja na avtorsko in lastniško perspektivo zgodo­ vinskih knjižničnih gradiv, ki sta pomembni za lažjo identifikacijo in sledenje zgodo­ vinskemu razvoju in uporabi kulturne dediščine, zato je smiselno, da o delu spregovo­ rimo prav v tej tematski številki 59. letnika revije Knjižnica z naslovom Osebne knjižnice: njihovi tvorci in usode. Nepoznavanje in ne prepoznavanje pomena, ki ga posamezna zbirka ali delo nosi kot kulturna dediščina, se kažeta kot neupoštevanje, neraba ter ne nazadnje neprimerna hramba in obravnava v dediščinskih ustanovah, zato je (pre)po­ znavanje avtorskih in lastniških »prstnih odtisov« v posameznih delih in zbirkah toliko 1 Ars & humanitas: revija za umetnost in humanistiko = journal of arts and humanities (ISSN 1854-9632). Od leta 2007 jo izdaja Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Manu propria je izšla v okviru letnika 8, številka 2 (2014). 2 Slovar slovenskega knjižnega jezika. Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014. Spletna izdaja na www.fran.si .