Za našo družino (Konec) Radi kričeče nizkih plač pada kupna moč javnih nameščencev z leta v leto čedalje bolj, kar ustvarja zastoj v prodaji, vodi v brezposelnost, bolezen, socialno nezadovoljstvo in vse gorje, ki more izhajati iz tega. Zvišanje plač pa pomeni tudi zvišati kupno moč širokih ljudskih množic. Poleg prenizkih plač obstoja v vrstah železniških in drugih uslužbencev še težak problem, ki ni nič manj važen kot povečanje prejemkov, to je problem razbremenitve osebja v službi. Pri delavcih v skladiščni službi niso redki primeri, da ima uslužbenec do 17 ur zaporedne službe na dan. Zgodaj zjutraj začne z delom in konča pozno v noč, zato ni težak zaključek, da gre prenapornost v službi na račun njegovega zdravja. Ako bi se v tem primeru postopalo socialnejše, bi bilo pomagano tudi mnogim brezposelnim, ki bi dobili službo zaradi razbremenitve preobloženih. Nad vse kritičen je tudi položaj upokojencev. Pri zadnjem zvišanju v novembru 1. 1937. niso prejeli ničesar, dasi imajo mnogi otroke v višjih šolah, ali pa po končanih študijah čakajo kot brezposelni na nameščenje. V odrekanju in zagrenjenosti čakajo zboljšanja svojega položaja, zakaj dosedanji prejemki niti zdaleka ne zadostujejo za kritje najnujnejših stvari in vendar so najlepša Icta svojega življenja posvetili trdeBiu, odgovornemu delu za narod in državo. In kaj naj rečem o naši mladini, ki je stoPila na mesto upokojencev? Mesečni prejemki onih s srednješolsko izobrazbo ne znašajo niti 1000 din, onih z višješolsko pa nekaj več. Kdaj si bodp mogli ti ustvariti družino? Ako si ne poiščejo družice, ki bi tudi sama s svojim zaslužkom pripomogla k ustvaritvi doma, jim bo treba čakati še nekaj let, zakaj neveste z dotami So dandanes kaj redke. In ako se poroče z javno nameščenko? Tudi v tem primeru jima je malo pomagano, ker visi nad njima težka krivica — odlegnitev ženinih doklad, tako da skupna plača obeh ne doseže niti življenjskega minima. In tako si dandanes vsak, ki si ustvarja družino na ta način, življenje silno poslabša. Mnogi zapadejo popolnoma brez lastne krivde celo v bcdo, ki je prej niso nikdar poznali in jo zato tcm težje prenašajo. Toda ne samo javni nameščenci, tudi družina našega kmeta, delavca in malega obrtnika preživlja težkedneve. Te dni čitamo v nekem našem dnevniku sledeče: »Vzemimo primer nekoč trdne kmečke družine iz Slovenskih goric. Starši so imeli 7 otrok. Otroci so se rodili v medvojnem in povojnem času, ko je kazalo, da se bo dalo živeti. Takrat, ko so se otroci rodili, je bil njihov oče prepričan, da bo lahko spravil za otroke doto, vsaj nekaj — kakor je prigospodaril to doto za njegove sestre njegov oče. Prišla pa je kriza, ki je zajela tudi kmeta in ki je ni nikakor predvideval. O doti ni bilo več govora, trdna kmetija se je celo zadolžila. V tem času so začeli doraščati otroci, ki so prav tako jeli misliti o svojem domu. Kmet je oddal prvo hčer, a ker ni imel denarja, si je najel posojilo, kar pa ni bilo dovolj. Prodal je tudi njivo. Medtem sta mu odrasla nadaljnja 2 otroka. Nobeden od njiju se ne more več oženiti, ker ni denarja. Nobeden se ne more poročiti na dom, ker bi moral preveč izplačati, za kar pa zopet ni denarja. V družini so zato na dnevnem redu prepiri in žhijenje med družinskimi člani je pravi pekel.« — žal, da je takih kmetskih domov dandancs prav mnogo. In družine kajžarjev in delavcev? Tam gospoduje in vlada beda iz dneva v dan. Uboga mladina, ki dorašča v takem ozračju! Mnogo jo zaide na stranpota. Glcde takih otrok piše naš Milčinski: »Kaj hasneta šola in šoloobveznost otroku, kateri te šole ne more obiskovati, ker nima čevljev, nima obleke? Kaj mu hasne šola, katera ga izključi, ker je tak in niti ne more biti drugačen. šola ga izključi in ga pusti na cesti. In šele, kadar izbacnjen iz človeške družbe ji postane ncprijeten — se ga zopet spomni človcška družba — in ga zapre. Ako marsikateri otrok tiči v blatu, ni se sam tja postavil, odkazan mu je bil prostor. Napak je brez dvoma, da ima otrok blatne madeže, ali logike ni in pravice ni v ravnanju človeške druž*be, ki zato kaznuje otroka, ker je takšen, kakršen je moral postati — in ki pobija simptom, korenine zla se pa ne dotika ...« Za naš irarod usodnega pomena je tudi dejstvo, da živi mnogo bednih družin na naši meji, ki spričo skrbi za golo življenje ne more imeti pravega razumevanja za nacionalna vprašanja ter ne more prožiti trdne hrbtenice mogočnim sosedom. V ozki povezanosti živimo vsi sloji med seboj. Nenavadno težak gmotni položaj javnih nameščencev vpliva na raven vsega naroda. Prizadeti so radi tega prav vsi stanovi: trgovci, kmetje, obrtniki in drugi, zakaj ravno javni nameščenec je tisti, ki mesečno izda prav vse svoje dohodke in ako on nima dovoljnih sredstev, ne more podpreti s svojimi dajatvami drugih stanov. Zato je nujno potrebno, da država takoj izboljša prejemke svojim nameščencem in upokojencem vseh strok in položajev, kakor so nekateri od teh v zadnjem času v svojih spomenicah že zahtevali. To izboljšanje pričakujemo zlasti sedaj, ko se je po oficielnih izjavah gospodarsko stanje države izredno okrepilo in so državni dohodki močno prekoračili v državnem proračunu predvidene postavke. Poleg tega so nam merodajni faktorji v začetku decembra minulega leta to zvišanje že obljubili. Trdno upamo, da bo država ugodila tem našim upravičenim zahtevam ter dala s tem dober zgled privatnim delodajalcem, ki bodo radi tega primorani zvišati prejemke tudi svojim nastavljencem. Iskreno namreč želimo, da bi bile zadovoljne in srečne vse naše družine, zakaj ustaljene razmere bi pripomogle do lepšega življenja vsega našega naroda.