66
Kažipot županom ali drugim pooblastencem,
kedar pridejo v pisarnico okrajne cenilne komisije pozvedovat, česar potrebujejo za reklamacije
ali pritožbe.
„Novieeu so bile od več strani naprošene, naj vrh tolikih koristnih podukov, ki so jih kmetom že dale o zadevah novega zemljiškega davka, jim prav domače se tudi to poved6: kako naj župan ali tisti, komur on ali soseska to reč izroči, postopa, da pride do tistih podlag, na katere se morajo pritožbe (reklamacije) zoper tarife okrajnim cenilnim komisijam do konca tega meseca
vložiti.
Po posvetovanji z g. Fr. Solmajer-om, ki je po-polnomo izveden in dejansko skušen v postavi od 24. maja 1869. leta, *) damo tedaj županom ali drugim, katerim soseska to reč izroči,   sledeči kažipot:
Že v prejšnjih listih so „Novice" povedale, da prva pot, ki naj jo v tej zadevi župan ali kak drug poobla-stenec namesti njega stori, je v kancelijo okrajne cenilne komisije. Tukaj mora zvedeti na drobno, kako je taksirana njegova občina ali soseska; tu dobi podlago za pritožbo.
*) Kdor želi celo to postavo v slovenskem jeziku od političnega društva „Slovenija" izdano imeti, naj se obrne do vredništva „Novicu, dobi jo brez plačila.                   Vred.
67
Al žalibog! vse v tej kanceliji je nemško pisano. Župan ali kdo drug, kdor tedaj dobro, in to še prav dobro nemško ne zna, stoji kakor zajec pri bobnu! Ne more si pomagati. Tu se jasno ko beli dan vidi velika krivica, da ni nas deželni, to je, slovenski jezik v kancelijska pisma vpeljan. Slovenski davek se tirja od naših ljudi pri davkariji, slovenski jezik pa ne velja v tej kanceliji! C. kr. deželna vlada je sama pripoznala to napako, in ko je unidan razglasila tarife deželne cenilne komisije, razglasila jih je nemško in slovensko.
Al zdaj je stvar taka, vsa pisma so nemška, tedaj mora si soseska poiskati človeka, ki nemško zna, pa vrh tega je tudi v kmetijskih zadevah izveden (če ni drugače gosp. duhovnika svoje fare); vsak pisač ni za to važno delo.
No, kaj pa naj ta, ki v kan celijo gre, ondi od gospoda referenta zahteva?
To-le naj zahteva, da se mu pokaže :
1. V kateri cenitui okraj (Classificationsdi-strikt) spada naša soseska?
Referent mu mora to povedati po §. 17. dotične postave.
2. Po kakošnih v njihovem okraji navadnih cenah (Korraalpreis) je okrajna cenilna komisija rajtala pri tarifovanji surove doneske (Bruttoertrag) zemljišča in pa stroške pri obdelovanji?
To mora referent povedati po §§. 22. in 24.
3.     Katere vrste po dobroti zemlje (Bonitats-classen) so se v naši občini naredile za njive, katere so za travnike, vrte, nograde, pašnike, gozde, planine, baj ar j e?
4.    V katero dobrotno vrsto spada v naši soseski največ zemljišč (Hauptflachen)? in koliko oralov na priliko znaša vsak tak part?
Po §. 19. mora to povedati.
5.    Katera zemljišča je za izgledna zemljišča (Mustergninde) v naših vrstah in v tistih zemljiščih, ki jih je pri nas največ, popotna komisija postavila?
To mora povedati po §. 28.
6.    Dajte si pokazati, kako so raj tali razglašene tarife za vse sorte posestev in za vse vrste? (§§. 25. 26. postave, in §. 31. „navoda"). Od tega si vzemite natančen prepis, cel6 z imeni, ki so podpisana, in dnevom, ko je bil ta račun narejen.
7.   Daite si pokazati, s čem so se razglašene tarife podpirale? (§§. 26., 27., 29.).
Kar je rečeno bilo v točki 1., 3., 4. in 5., to za-znamovajte si prav z besedami referentovimi, — kar je pa rečeno v točki 2., 6., 7., to si prepišite vse. To velja za vse okraje cele naše dežele.
Pritožniki cenilnega okraja okolice Ljubljanske in Kamniške naj pa še prašajo :
8) katero številko in kateri dan kaže zapisnik tiste seje, ko je bil cenilni okraj v tri vrstilne okraje razdeljen, in kateri dan kaže tisti zapisnik, v katerem je bil ta cenilni okraj le v en vrstilni okraj stisnjen? Ce bi bilo prvo obveljalo, imeli bi 24 razredov na razpolaganje, zdaj po drugem imate jih k večemu le 8 za vsak pridelek.
9. Kolikošni stanovitni stroški za obdelovanje enega orala in za eno leto so se zaračunali na Ljubljanskem močvirju (mahu), ki meri 35.000 oralov? — Tukaj si prepišite ne le številke, ampak vse to, s čemur so se zagovarjale številke. —
Gospodarji! če imate vse tukaj imenovane pripomočke, potem še le veste, zoper česa in kako imate reklamirati (pritožiti se), ali namreč so surovi doneski zemljišč previsoko, stroški obdelovanja pa prenizko cenjeni, — ali so domače vaše cene (Normalpreise)
iita, sena, detelje, slame previsoke postavljene za leta 1855 do 1869 (ne pa za današnje), — ali seje premalo gnoja v račun vzelo itd. itd.
Gospodarski tečaj (Wirthschaftskurs) je večidel napačen, doneski pridelkov više cenjeni kakor so bili od leta 1855 do 1869. Tako na priliko v okraji Kamniškem in Ljubljanskem stoji zapisano , da na 1 oralu (johu) njive se pridela 74 centov suhe detelje (detelj-nega sen&).    Menda j« polovica tega prava.