196
O pridelovanji cikorijne korenine.
(Po Ciukelnovem ,,navodu".)
Vsak kmetovalec mora na to gledati, da na svojem zemljišči kolikor mogoče več pridela. Da pa se to zgodi, ne zadostuje še, da polje dobro obdeluje in gnoji, ampak je dobri pridelek odvisen prav posebno od tega, da se pravo seme izbere, ki stori na njegovi zemlji.
Od nobenega sadeža pa kmetovalec ne more imeti veče koristi, kakor če sadi cikorijo.
O velikem dobičku tega gospodarstvenega članka se izrekuje najugodnejše dr. Kari Šprengel, kr. pruski ekonomijski svetovalec, v svoji izvrstni knjigi: ,,Meine Erfahrungen im Gebiete der aligemeinen und speciellen Pflanzenkultur." Najjasnejši dokaz za to je pa ta, da se cikorijine korenine na Nemškem v nezmerni množici pridelujejo, in da vsak umni gospodar trdi, da se to prav dobro izplačuje.
Podnebne in zemeljske razmere na Kranjskem so pridelovanji cikorijine korenine posebno ugodne. Mi sami smo   na enem  oralu   že  300  centov pridelali,   in
197
akoravno se že več let 8 tem pečamo , nismo doživeli še nikdar slabe letine.
Ker zdaj povrh tega zamoremo za cent cikorijinih korenin 1 gold. 20 kr. plačati in smo pripravljeni onim kmetom , ki bi cikorijo zato sadili, da bi jo nam prodali, dati zastonj potrebno seme, ki nas funt na 1 gld. 30 kr. pride stati , ne dvomimo , da bi več Kranjskih gospodarjev poskusilo cikorijine korenine pridelovati, in dobri pridelki jih bodo gotovo pripravili, da se bodo se zanaprej  s cikorijo pečaii.
Naslednji odstavki pa imajo namen, da dobi kmetovalec primerno podučenje, kako se ima ravnati s cikorijo.
Zemlja.
Cikorija (cikorijina korenina) tirja globoko obdelano zemljo, ako se hoče, da bi imela debele in dolge korenine, aH z drugimi besedami, ako se hoče, da bi dala dosti dobička. Posebno dobro raste tam, kjer se poprejšnjo jesen zemlja dobro pognoji in kolikor mogoče globoko zorje. Posebno dobro stori na ilovnato-peščeni ali na peščeno-ilovnati zemlji, pa tudi na lahkih peščenih tleh se obnese , ako se dobro pognoje. Kar zemlji, posebno okoli Ljubljane, na globokosti manjka, to nadomestuje gorko in vlažno podnebje. Korenine tam sicer ne zrastejo tako dolge, toda debelejše; mi smo, kakor je bilo že omenjeno, na enem oralu pridelali 300 centov, in sicer na plitvi zemlji.
v
C as in način sejanja.
Najboljši čas za sejanje cikorije je druga polovica aprila. Poprej sejati jo ni svetovati, ker pride lahko slana, in korenine potem zdivjajo.
Seje se takole:
Ako se je polje že jeseni zoralo in pognojilo, zorje se spomladi ravno pred setvijo še enkrat prav plitvo, se dobro povleče in se po vrhu seme vseje. To se na ta način seje, kakor detelja, le tako gosto ne; na en oral se računi le 6 funtov semena.
Kedar je seme vsejano, se z grabljami zasiplje, potem se pohodi ali zavalj?.
Ker marsikateremu kmetu ni mogoče , polje za cikorijo že jeseni pripraviti, opominjamo tukaj na to, da je spomladi boljše, da se ne orje pregloboko, da se ne naorje mrtve zemlje, v kateri seme težko kali.
Okopavanje in prepuljenje.
Prvič se mora cikorija že čez teden potlej , ko je ozelenela, okopati, k večemu pa v štirnajstih dneh.
Prvič se okopava prav plitvo in se trebi, dokler je še majhina, precej pri prvem okopavanji, tako da so rastline za 6 do 8 palcev druga od druge.
Drugič se mora globoko okopati. Z motiko se gre okoli rastline, in ako so te še pregoste, prepuli jih še enkrat.
Kolikrat se cikorija mora okopati, se ne da določiti; okopije se, kedar je plevelna. Plevel je ne sme nikdar prerasti, ker se je potlej manj pridela.
Ruvanje cikorije.
Cas ruvanja je druga polovica septembra meseca. Korenine se kolikor mogoče globoko rujejo, in sicer z lopato, kar se mora, ker so ze!6 krhke, le z veliko previdnostjo zgoditi. Ako se korenine odlomijo, ni to ma-terijelna Škoda za gospodarja , ampak onesnaži se tudi polje, ako tu pa tam kaka korenina v tleh ostane. Korenine ne poginejo od mraza, ampak spomladi spet ozelene. Mi smo poskušali korenine izoravati in smo prav dober vspeh imeli. To stane manj, kakor če delavci rujejo  cikorijo,   in   se -sadež   tudi  bolj   s pridom
vzame iz zemlje. Morajo se pa izoravati, kolikor mogoče globoko, in sicer vsaj 14 palcev globoko. Brazda se mora dobro razsekati.
Perje se od korenin ne odreže, ampak odsuče, ker se preveč cikorije vzame, ako se perje reže. Posušeno perje je prav dobra krma, katero goveja živina, pa tudi svinje, prav rade žro.
K sklepu.
Pri cikoriji se seje večidel sladkorna pesa, pa za to ni treba polja gnojiti. Pesa da na taki njivi dober pridelek, pa je tudi manj dela z njo, ker je njiva že zaradi tega, ker je cikorija na njej rastla, brez plevela.
K sklepu ponavljamo, da damo onim gospodarjem, ki hočejo cikorijo sejati, pa jo nam po omenjeni ceni prodajati, zastonj seme. To je gotovo obzira vredno in bode izpodbujalo k poskušnjam,