Štev. 1. V Kamniku, dne 20. julija 193$ KAMNIČAN Kamnik vabi... Svetovna vojna je z brutalno roko prerezala življenje naših ljudi, ki se je tekom zadnjih desetletij pred vojno že ekoro ustalilo v nekem trdnem in na videz zadovoljivem pravcu, ki si ga je naše ljudstvo že popolnoma usvojilo in ni preko tega pravca stremelo nikamor više, ker je bilo zadovoljno z življe-njem, ki ga je živelo v danih razme-rah, a se je tem razmeram kolikor to-liko prilagodilo in je bilo zadovoljno z njimi. Po vojni so postale razmere vse dru-gačne, zlasti še, ko je zajela v zadnjih letih ves svet splošna gospodarska kri-za. Našega človeka je zadela ta rezka in nepričakovana situacija s trdo roko, "iker ni bil čieto nič pripravljen nanjo in se je moral hipoma odpovedati svo-jemu lagodnemu življenju in se naen-krat preorijentirati, če je hotel, da ob-stane in se ne potopi v povodnji go-spodarske krize. Za usmerjeno življe-nje je jelo primanjkovati sredstev; do-hodki so postajali vedno piclejši, a splošne človeške zahteve vedno večje. Posamezni •fcraji so prišli v zadrego, posebno še oni kraji, ki se ne morejo ponašati z veliko industrijo ali pa z obširnim poljem. Ti kraji so morali najti novih virov, ki bi krili njihove življenjske potrebščine in jim zagoto-vili eksistenco tudi za bodoče čase. Te vire jim je odprl tujski promet, ki si je pričel po vojni v živahni meri zla-sti po našib krajih, ki ge morejo odli-kovati po svoji planinski prirodi in na-ravni privlačnosti. Tujski promet je v današnjih časih činitelj, ki ga mora naše ljudstvo prav posebno nvaževati in se mu kolikor mogoče prilagoditi. Kajti tujski pro-mer ni samo sila, ki operira z material-nim bogastvom, temveč je tudi vzgon k splošnemu napredku posameznega kraja. Postojanke, ki jih je že narava sama izbrala, da se pod silo razmer po-svetijo tujskemu prometu, morejo za-staviti vse moči, da ga usmerijo v svoje področje, a ko ga usmerijo, morajo gle- dati, da ga z vsemi silami pojačajo, ker samo na ta način bodo uživali vse ogromne koristi, ki jih prinaša sodob-ni tujski promet v deželo. Razvoj in napredek tujskega prome-ta sta v glavnem odvisna od propagan-de. A ta ne obstoja v vsiljivi, ali morda kričeči in pretirani reklami, temveč v precizni in preprosti obliki, ki učinku- je tem bolj, čim bolj je iskrena in pri-prosta. Naš starodavni Kamnik je ziuui po ožjem in širšem svetu kot kraj, ki ga je s prirodno lepoto Bog posebno blagoslovil in bi radi svojega elitnega položaja lahko zavzemal častno mesto med na.šimi najboljšimi planinskimi zdravilišči in letovišči, ker ima vse predpogoje za najsijajnejši obstanek. To prirodno bogastvo bi moralo v skladnem razmerju prinašati tudi ma-terialno bogastvo, če ne stoodstotno, pa vsaj v visokih procentih, ki bi bili last ljudstva in bi bili trdna podlaga za njegovo eksistenco. A kakor vidimo, ta naravni kapital ne prinaša tistih visokih obresti, ki jili Kamnik po pravici zasluži. Tujski pro-met se ne stopnjuje v oni meri, kakor v krajih, ki so glede naravnega obelež-ja še daleč za Kamnikom. Tega dejstva smo pa mi sami krivi, ker ne posveča-mo propagandi one pozornosti, ki jo zasluži. Preveč se zavedamo lepote svo-jega kraja in si domišljujemo, da se tudi vnanji svet tega zaveda prav tako kot mi. A ne pomislimo, da je svet da-leč od nas in da se zanima samo za ti-sto, o čemur sliši največ govoriti. Nam je v prvi vrsti potrebna samo prava in resna propaganda, ki sama po sebi govori bolj uspešno nego tisoč je-zikov. Za tako propagando pa moramo žrtvovati marsikaj, če hočemo da bo imela zaželjeni uspeh, ne samo v korist posameznika, temveč vsega ljudstva. Propaganda mora imeti svoj precizni smoter in mora biti zgrajena na realni podlagi, pri kateri mora delati sploš-nost, če hočemo, da bodo tudi koristi splošne. Na ta način lahko zainteresi-ramo svet zase, kakor hitro pa znamo pošteno izrabiti to zainteresiranost, jo bomo v najkrajšem času stopnjevali Ao one mere, ki nam zajamči lepo in mo-goče sijajno bodočnost. Li§t »Kamničan«, ki bo izhajal v ča-su Obrtne razstave, združene s Kamni-škim tednoni, nuni mora služiti kot naj-iispešnejše sredstvo za smotrno propa-gando našega kraja. Tisk je sila, ki prepričuje, navdušuje in privablja s svojimi tehtnimi besedami tisoče in ti-soče. Te dni, ko brez izjeme skoro ce-lotni Kamnik praznuje najlepše praz-nike, se moramo mi vsi posvetiti pro-pagandi za naš košček domovine, da ga bo svet spoznal, vzljubil in prišel k njemu, da ga bo vzljubil tako, kot zasluži po volji Boga, ki ga je obdaro-val s svojo izrecno lepoto. Glas te splošne in iskrene propagan-de pa naj bo te tedne nqp »Kamničan«! Uredništvo. Obrtna razstava v Kamniku 1935 Kamniku Kakor je razvidno iz drugih člankov, je v prejšnjili časih in zlasti v sred-njem veku bujno cvetela v Kamiiiku obrt in je donesla mestu in meščanom izrednega blagostanja. To je bilo v ča-sih, ko je še v polni meri veljal rek, da ima obrt zlato dno. Razmere so se kasneje, ne toliko po krivdi Kamniča-nov, kakor pod težo •nemimih časov in razrvanih gospodarskih razmer poslab-šale, tako, da se je nekdanje blagosta-nje izpremenilo v težek boj za obsta-nek, ki ga je treba še vedno biti. V teh časih propadanja so morali Kamničani pogoltniti marsikateri oči-tek zaradi »zaspanosti«, »neodločnosti«, »nepodjetnosti« in »zaostalosti«, ker se ni nvaževalo, da so bile razmere često hujše in močnejše nego volja posamez-nikov. Da bi videla široka javnost, da živi v Kamničanih še stara energija, pod-jetnost, sposobnost in vne.to prizadeva-nje, in da se pokažejo javnosti sadovi marljivega dela, je sklenilo Kamniško obrtništvo na pobudo Obrtnega društva prirediti od 4. do 18. avgusta 1.1. v vseh prostorili narodne šole v Kamniku veliko obrtno razstavo pod pokrovitelj-stvom predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina. Razstava naj bi podala predvsem ja-sno sliko, kaj morejo nuditi obrtniki 8 svojim delom. Zasnovana na široki podlagi, naj dvigne razstava ugled na-šili obrtnikov in okrepi njihovo zaupa-nje v gamega sebe, ter naj pokaže ob- činstvu, zlasti gospodarskim krogom, kaj zmore naše domače obrtništvo, ko-liko se morejo iijegovi izdelki kosati z izdelki iz tujine; zlasti pa naj nudi sposobnim priliko, da pokažejo svojo zmožnost in uveljavijo ugled domače proizvodnje do zasluženega priznanja. IVAN JELAČIN, predsednik Zhomice TOI Zato naj bi občinstvo posvetilo svoje zanimanje- prireditvi našega obrtništva in v obilnem številu posečalo to raz-stavo ter s tem izkazalo zaupanje in priznanje domačemu delu in domače-mu obrtništvu, ter ga s tem podprlo v njegovem težkem boju za obstanek. Spored prireditev v okviru »Kamniškega tedna" od 3. VIII. do 18. VIII. 1935: 3. VIII.: Ob 19.30 na predvečer otvo- ritve obrtne razstave, razstave na-rodiiih noš in raznih starinskih zanimivosti, bakljada po mestu, pri kateri sodeluje znana Kamni-ška mestna godba. — Ob 20.30 slavnostna predstava v kopališkem parku: »Rokovnjači«, priredi Na-rodna Čitalnica v Kamniku s sode-lovanjem KamniŠkega salonskega orkestra. 4. VIII.: Ob 10. slavnostna otvoritev obrtne razstave v šoli. — Ob 11.30 otvoritev razstave narodnili noš in starinskih zanimivosti v Čitalnici. Ob 15. plavalne tekme S. K. Kam-nika na mestnem kopališču zdni-žene s koncertom Mestne godbe. 6. VIII.: Ob 18. velika gasilska vaja vseh okoliških gasilskili čet. 7. VIII.: Ob 20. promenadni koncert Mestne godbe. 8. VIII.: Ob 20. težko-atletski nastop S. K. Kamiiika. 9. VIII.: celodnevni avtobusni izlet vseb gostov v Kamniško Bistrico. 10. VIII.: Ob 20.30 koncert ,1. Slov. I pevskega društva »Lire« s sodelo- vanjeni Kamniškega sal. orkestra. 11. VIII.: Ob 9. tenis-tekme S. K. Kam- nika. — Ob 16. nogometna tekma S. K. Kamnika. — 6b 20. slavnost-na kino-predstava. 12. VIII.: Ob 19. koncert Kamniškega salonskega orkestra. 14. VIII.: Ob 20. Sokobki telovadni na- stop na letnem telovadišču. 15. VIII.: Ob 20.30 koncert del. pev-skega dništva »Solidarnost«. 16. VIII.: Popoldanski izlet v Kamni-ško Bistrico. 17. VIII.: Ob 20. Vombergarjeva na-rodna igra »Voda«, priredi Cecili-jansko društvo v Kamniku. 18. VIII.: Ob 10. slavnostni občni zbor Obrtnega društva ob priliki pro-slave 15-letnice, po občnem zboru obrtno zborovanje vseh obrtnikov sreza Kamnika. — Ob 15. zaključ-na velika vrtna veselica. Podrobni sporedi bodo priobčeni v slavnostni številki »Kamničana«, ki izi-de ob otvoritvi Obrtne razstave zdru-žene s »Kamniikim tednom«. Velikbkrat, ko hodil sem po stepi široki matuške Rusije svete, uprle v dalj so se oči zavzete ' in gledal v duhu sem Te, K.amnik le.pi. V planin sneženih pisanem zavetjy. se stiskala je srečna hiš družina in cerkvica nad njimi troedina in Žale v tugi in v Ijubezni cvetju. In videl sem prijatelje in znanke v veselju, v bolU v bedi in v garanju, ¦¦ in videl snivajoče v večnem spanju predrage in preljube svoje ranjke. Zdaj zopet sem doma in zopet blodi po potih kamniških že vajena stopinja in, ko da nekdo me za roko vodi, se duša vseh nekdanjih dni spominja. O, Kamnik Ijubljeni, pozdravljen bodi! Rad. Pelerlin-Petriiška • * .* ¦* Obrtniki v skupne vrste! . Obrtno drušlvo za srež Kamnik v Kamniku praznuje letos v dneh od 4. do 18. avgusta 15-letnico svojega obsto-ja. S to proslavo bo kar najtesneje zve-zana tudi vzorno organizirana obrtna razsiava, ki bo vsebovala v okusno do-jemljivem vrstnem redu razvoj, napre-dek in najdovršenejše izdelke pridnih ler res mojstrsko izvežbanih rok naših zavednih obrtnikov. Posebnega pou-darka pa je polrebno dejstvo, da bo imel obiskovalec na tej razstavi prilož-nost ogledati si originalne obrtniške izdelke iz posameznih krajev celolnega . kamniškega okraja, ki le ddnes zvesto sle.de stoletni tradiciji svojih predni-kov, katerih veščine in umetnost so jih proslavile po vsej domnvini in daleč -izven njenih ožjih mej. V zvezi s to, za celotno gospodarstvo vse.ga našega okraja prepomembno pri-reditvijo, pa so se odločile tudi vse go-spodarske in kulturne organizacije v Kamniku prirediti širokopotezno za-snovan »K am niš k i t e d e n«, ki naj da obrtni razstavi še pestrejšo, ži-vahnejšo sliko in ki naj nudi obisko-vatcem ¦ tudi izdatno mero iskrenega, zdravega in razmeram ter času čim primernejšega razvedrila. Vsi obrtniki, ki bodo na razstavi so~ delovali s svojimi izdelki, se pozivajo, da nujno pohite z delom, ki naj bo čim ličnejše in čim boljše, da bo res v ponos vsemu obrtniškemu stanu in vsemu kamniškemu okraju. Kdor se pa zaenkrat še ni odločil in stoji le kot ' opazovalec ob strani, naj ne okleva več in naj se strumno pridruži svojim za-vednim, odločnim in za napredkom stremečim tovarišem. Razstavni predmeti naj bodo do 2. avgusta na razstavnem prostoru. KUPUJ LE DOMAČE BLAGO! SVOJI K SVOJIM! Kamnik — 700-letno mesto Slovenski svet, ki ga je božje stvar-stvo bogato obdarovalo z neštetimi in na jraznovrstnejšimi naraviiimi krasota-mi, ima malo takih biserov, kakor je naš starodavni Kamnik. Malokatero mesto se more ponasati s prirodno tako lepim položajem, s ta-ko divno, s tako očarljivo gorsko patio-ramo in s tolikimi naravnimi in zgodo-vinskimi zanimivostmi kakor naše. Stisnjeno v naravno gorsko kotlino, ki jo je v pradavnih časih brezdvomno napolnjevalo jezero tja do Stranj in do Nevelj, dokler si nista Bistrica in Nev-Ijica združeni izsilili svobodno pot med Starim in Malim gradom, ščiti mesto na jugu Mali grad in dalje Žalski breg, ter bregovje, ki se vleee v severozapad-ni smeri; na severu pa stojijo na straži gorski velikani Kamniškib alp. Središče tvori pravo mesto, nekaka »City«; za vstop mu služi predinestje Šutna, ob katere začetku stoji na višini starinski grad Zaprice in ki se vije v ljubeznivi vijugi mimo župne cerkve s svojimi prijaznimi hišicami, ki ima-jo skoro izključno triokenska pročelja, v ozadju pa lepe, prostrane vrtove, do Klanca; na severu prehaja trg v pred-mestje Graben, za katerim se odpira izhod v ravnico proti Stranjam in po-gled na gorsko panoramo. Na levem bregu Bistrice se stiskata predmestji Podgora ob vznožju Bergantova gore (Stari grad) in dalje proti jugu Novi trg. Staro mesto je bilo v srednjem veku obdano z mestnim obzidjem, ki je tek- lo od Malega grada čez gradič Turn, za Frančiskanskim samostanom do konca trga, čez poeestvo usmiljenih sester proti mostu čez Bistrico in dalje ob Mlinščici do Malega grada. V tem ob-zidju je bilo četvero vrat: »Šutenska vrata« na klanču, nad katerimi je bil najbrže stari grb, ki je danes vzidan v korporacijski hiši štev. 21, »biri-čevska« vrata pod Malim gradom ob Mlinščici, »grabenska« vrata na gor-njem koncu trga in »mostna« vrata na koncu Velike, sedaj preimenovane Mai-strove ulice. Kamnik pa nima samo prirodnih krasot, temveč je sam na sebi zanimivo zgodovinsko mesto s srednjeveškim značajem, ki bo vse Ijubitelje starin vedno privlačevalo k sebi in jim nu-dilo obilo užitka. Kdaj je naetala naselbina Kamniska, te.ga ne pojasnjuje nobena listina in nikak drug Spomin. Znano pa je, da je bil Kaninik leta 1229. že m e s t o, ker se v listini iz tega leta, v kateri je Oton, vojvoda Meranski, potrdil ustanovitev bolnice sy. Antona na Kozjaku, seda-njemu Špitaliču (odtod ime), ki jo je ustanovil njegov brat Henrik, mejni grof Istrski, Kamničani imenujejo pr-vikrat meščani — »Cives Steinen-ses«. Od leta 1229. je torej Kamnik me-sto in leta 1929. bi bili mogli Kamniča-ni povsem upravičeno slaviti 700-letni-co svojega mesta. Plašen poskus za ta-ko slavlje je zamrl zaradi nerazumeva-nja tako važnega dogodka, zadušila pa ga je tudi nastopajoča gospodarska de- presija, ki je opominjala, naj se poča-ka s slavljem na boljie čase. Mestne pravice in privilegije so po-trjevali vladarji drug za drugim, ker so Kamničani budno pazili na svoje pravice in od vsakega novega vladarja zabtevali njih potrditev. V posesti me-ščanskih pravic in privilegijev, ki so se tikali trgovine, prometa, davkov in sodstva, tako, da kamniškega meščana ni smel soditi nikdo drug, nego mestni sodnik, se je Kamnik lepo razvijal in dosegel tekom prvih stoletij največji razcvit koncem srednjega veka, do 30-letne vojne. Do tega časa je cvetela obrfin trgovina, meščani so bogateli in živeli v dobrih materijelnih razmerali. Sloveli so zlasti kamniški žebljarji, krznarji in strojarji, ter celo zlatarji, ki morejo uspevati samo v večjih ali premožnejših krajih. Ali so se v Kam-niku res kovali novci, doslej ni dogna-no. V mestu so imeli svoje postojanke, oziroma dvorce razni samostani in pfe-menitaši, ki so sicer živeli po okoliških gradovih, dasi odnošaji med meščani in plemenitaši niso bili vedno najbolj-ši, ker so plemenitaši zavidali mešča-nom njihove svoboščine in privilegije. Tako je prišlo med njimi večkrat do neljubih sporov. Pod vplivom nemirnih vojnih časov iii poznejših pogostih nesreč, potresov irt požarov, ki so večkrat prišle nad mesto, pa je začel Kamnik pešati, tako da je sčasoma popolnoma obubožal. Bili so časi, ko je bila skoro polovica liiš praznih ali propadlih in so se hiše prodajale ali dajale v najein za sramot-ne cene. Vendar kljub takim žalostnim razmeram niso izginile iz mesta vse Krištofov Pepe: Idilični Kamnik — nekdaj Če zrem danes z duliovnim očesom v preteklost svojih mladih dni, se ne morem ubraniti — mijotožnosti. Naj mi sedanji kamniški rod ne zameri, če mu ne morem peti slavospeva v trenot-kn, ko se poglabljam v pretekle dni, v dobo njegovih prednikov. Kamnik onih dni je bil ena sama samcata idila, tako v okvirju prelestne okolice, kot v medsebojni povezanosti tačasnih purgarjev in v izvirnosti neka-terib izrazitih tipov. Kako vse drugače so tačas zvenele označbe izvestnili kamniških izletniš-kih točk! »Frtalca« je bila kot nekaka »Seufzerallee« posvečena zal jubljencem tistih dni. Saj ni čuda! Sredi visokih smtek v rondoju na klopeh v svitu Iu-ne! In so bili tam varni parčki pred zavistneži, ker je pač vsak po sebi me-ril čevlje: danes ti, jutri jaz! Veliko zakonskih zvez se je tu gori zasnovalo in nič koliko poljubov, vročih in žgo-čih je odmevalo v tiho, bajno, temno gluho noč! Davno so se že zacelile vre-ze začetnic v smrekah, če sploh' še stoje. Imeli smo takrat svojo »prajarijo« (Braubaus), kjer so naši očetje in ma-mice pile vse drugače pivo kot danda-nes. Vzdolž Bistrice, pod košatimi ko-stanji, so posedevali vsako nedeljo do pozne noči. Politiziralo se je in kovar-stvo je tii cvetelo, zakaj rod tistili dni je bil — temperamenten. Na drugi strani Bistrice je stal stari Praschiiikarjev mlin — v razsežnem parku — poznejši »Kurbaus« z depan-dansami, skritiini kotički, žuborečimi studenčki, z maliin jezerom itd. Vojni čas nam je pokvaril ves ta prelestni čar, kateremu na ljubo se je zval Kam-nik tistih dni »Bad Stein in Krain«. Še dve izletni točki sta vabili tačas-ne purgarje v svoje okrilje: dva »Korl-na«, eden v Stranjah, drugi na »Verpa-lah«. Da ne govorini še o Starem gra-du, kjer smo pili kislo mleko in se zdravili z rožami. In če se je kdo upal k izviru Bistri-ce, smo to storili en masse: šolarčki z učitelji. Frančiškani p. Rajnerij, o. Fortunat, o. Ebrenfried in o. Viljem Burnik so nam bili častno spremstvo, ki so jib pozneje zamenjali učitelji Tramte, Stiasny in Štefančič. Tudi k sv. Primožu smo katerikrat poromali. Višji vrhovi so pa za tačasni rod bili — previsoki. Saj! Kdo se bo klatil po hribib, če imaš doma vsega v izobilju! Na Malem gradu je bila postojanka tačasnih kamniškib dečkov, ki so se tod bili in pretepali v čast poznejsemu rodu. Pa saj ste o tem že kje brali. Kamničani v tistih časih niso bili no-beni zapečnjaki in filistri, kot so dan-danes. »Šli« so vedno z modo, čeprav so bili sicer sila ortodoksni. Empire modo je izpodrinil Biederniayer stil in za njim se je pojavila krinolina. To je bilo tako okrog šestdesetih let. Kamniške purgarske mamice so bile lakrat več ali manj skoraj vse čokate in okrogličaste. Zdaj si pa mislite tako mamioo v krinolini! Kakor balončki so stopicale po kamniških tleli. Krinolina je bila prav za prav krilo v nagubih, ki ao se spuščali nizdol lesenega ali tti-di kovanega ogrodja. »Fušpan« in »Šta-berl« so bili posebno zaželjeni deli te-ga ogrodja. Nerodno je bilo samo se-deti na klopi ali v kočiji, ki oni čas še dragocenosti in starine, temveč mešča-ni so jih čuvali s tako ljubeznijo in skrbnostjo, da je bilo le težko najti drugje toliko starin, kakor ravno v Kamniku. Ali se je torej čuditi, da so še danes Kamničani marljivi zbiralci starin in da se najde skoro v vsaki hiši manjša ali večja zbirka takih dragoce-nosti, izvedenejši in izkušenejši mešča-ni pa 8o si z veliko marljivostjo zbrali cel muzej. Najstarejši zgodovinski spomenik kamniški je pozno romanska cerkvica na Malem gradu iz konca 12. stoletja, tip dvenadstropne srednjeveške grajske kapele, dasi so sledovi prvotnega sloga skoro docela zabrisani in je ohranjen le romanski portal in dva slavoloka. O Malem gradu nam poroča prva li-stina z dne 6. februarja 1202., g katero je Berthold, vojvoda Meranski, zastavil oba svoja gradova v Kamniku. (Duo castella de Staine), v drugi listini iz leta 1250. pa se inienuje tudi kapela na Malem gradu. Leta 1474. je izročil Ga-špar Kamniški cesarju Frideriku IV. Mali grad v Kamniku. Kdaj je grad propadel, ni znano. V Valvasorjevih časih je bil Mali grad že razvalina. Po-zneje je stala tam hišica za požarnega stražnika, ki se še vidi na sliki v cerkvi za Kalom. Ko je pogorela mežnarija, ki je stala ob vliodu na Mali grad pod sedanjo razvalino, se je dovolilo, da je mežnar stanoval v tej požarni stražnici. Ko pa so hoteli požarno stražnico re-stavrirati, je nastal spor med meščani in tako je propadia tudi ta zgradba in Mali grad kaže samo še razvaline. Da-nes je Mali grad zopet v ospredju zani-manja, ker bo treba edinstveni hrib- niso imele »fedre«, da se je marsikaka krinolina vpognila in ž njo seveda tu-di oblika telesa! Izrazitih tipov je bilo ta čas nič ko-liko! Vsem na čelu je bil preko dva metra dolgi Ožba, veterajnar. Župano-val je čakati Kecelj, mecen. V dolgi ulici (zdaj Maistrovi) je imel svoj ko-nak »nebeški oče« Prašnikar, origina-len v vsaki kretnji in besedi. — Že ta-krat je pri Kendu žuborel tisti vodo-met kraj idiličnega vrtca in na »placu« se je košatil Cenetov Pepe. Na Šutni je bila znana gostilna pri Krištofu, nekaj korakov nasproti pri Femanu in še dalje proti jugu pri Ro-detu. In kdo ni takrat poznal vulgo Kova-ča v Frančiškanski ulici? V vseh pano-gab je bil podktfVan in bil mentor nas kamniških nepridipravov. Na Žalah smo občudovali minljivost vsega v tisti Koželjevi sliki pri vhodu na pokopališče: smrt, ki pometa tiaro, krono in dragulje v — skupno jamo. Naše pobožne mamice so stopicale po strmi poti na Kalvarijo, proseč za nas milosti in blagostanja. Kje so vsi tisti dnevi? Kje so moje rožice??? ček, ki stoji sredi mesta in nudi tako krasen razgled čez celo mesto in pokra-jino, regulirati in vsaj nekoliko olepša-ti ter zasaditi z novim zelenjem. Najstarejše zgradbe v Kamniku so kazale brez dvoma gotski slog. Toda gotska doba je zapustila le malo sledov, prevladala jo je v poznejšem času ba-roka, ki je zabrisala domalega vse got-ske sledove. Pod vplivom z veliko ener-gijo in živahnostjo nastopajoče proti-reformacijske kulture, ki je stremela za tem, da se uničijo vsi sledovi refor-macije, so se prezidale ali popolnoma obnovile skoro vse cerkve, kapele in Ferdinand II. je leta 1627. zopet na-selil frančiškane, šola in špital sta se izselila — župnija že najbrže preje — 6amo8tan in cerkev sta se s pomočjo dobrotnika Jakoba Schella von Schel-lenburga, po katerem je imenovana Še-lenburgova ulica v Ljubljani, temeljito popravila in prezidala, posvetil pa je cerkev šele leta 1730. ljubljanski škof grof Schrattenbach. Še preden se je premestilo pokopa-lišče na Žale, se je zgradila žalska cer-kev Sv. Jožefa med 1677. in 1686. le-tom. Prvotni stolp je imel baročno streho, cerkev pa lesen, raven strop, Mestno kopališče v Kamniku druge zgradbe. Najznamenitejii spome-nik gotike je cerkev Sv. Primoža nad Kamnikom z znamenitimi srednjeve-škimi freskami. Skoro istočasno, kakor mesto Kam-nik ge pojavi v zgodovini tudi župna cerkev na Šutni s špitalom, ki je stala nekdaj na mestu, kjer je sedaj kapla-nija, južno od nje pa je bilo nekdaj pokopališče. To pokopališče se je pre-mestilo na Žale šele, preden so začeli zidati na njem sedanjo župno cerkev, to je v prvi polovici 18. stoletja. Izvršil je to delo podjetni, visoko naobraženi in delavni župnik barcm Rast, ki je bil član akademije operosorum v Ljublja-ni in si je pridobil obilo zaslug za svo-jo župnijo in za mesto Kamnik. Lep spomenik v župni cerkvi na Šutni slavi še danes njegov spomin. Mnogo ralajši nego prvotna župna cerkev na Šutni je frančiškanski samo-stan, čigar ustanovitev je dovolil rim-ski cesar Friderik III. leta 1493. Me-ščani so smeli sezidati pri kapeli sv. Jakoba v mestu samostan, ker niso ime-li v mestu službe božje in je bila pot na Šutno v nemirnih časih nevarna. Širjenje luteranstva pa je delalo fran-čiškanom velike preglavice in, ker de-loma niso znali slovenskega jezika, so sklenUi, zapustiti samostan. Ferdinand I. jlaj;u, tlizke cene! Lovro Belec K a m n i k NOVl TR(J 19, konc. voilovudni iuslala-ter iu ključavničac. Avto^enično var*-njc Lap Anton trgovsko vrtnarstvo in drevesnice Kamnik Mehanična (kalnifa Sever in drug Domžale iz d e 1 uje vsakofvrstno frotir blago, frotir bri-sače, platno, b u r e t e, damsko modno blago, flanelaste rjuhe i. t. d. PAVLIIV iu SRAJ opekarna Radomlje Opeka vseh vrst, st a 1 n o n a zalogi Nizke cene Priznana kvalitela testenine WAPETIT" sladna kava Ljudevit Marx, tovama Iakov d. d. Domžale Tovarna vseh vret lakov in oljna-tih barv, specialitete: Virco - ni-troceluloz,ni laki, Bifax • barve, par-ketno voščilo, Wix - Wax, Marx • emajli, laki za kočije, Tessarol-emajl, hitro sušeč, odporen proti udarcem, kislinam in vremenskim vplivom. Martin Mali avto-duco Iičenje avtomobilov in splošno tapetništvo D o m ž a 1 e Anton Miiller gostilna in trgov. z vinom Domžale-Stob Fran Končan splošno kljufavničatstvo Mehanična delavnica v Majstrovi ulici Gustav Slatinšek, Kamnik Sprejema vsa v to strok/j spadaioča dela, posebno pa". precizna dela na stružuic", avto-aeno va^enje in na ognju lakiranje koles p" Tirpernih cpnnh. JOSIP KERN TESARSKI MOJSTER m TRGOVINA Z LESOM KOMENDA PRI KAMNIKU MARIN ANDREJ strojno ključavničastvo, M 0 ST E 46 Popravljam vseh vrst stroje, poljedelske in drugn, avtogenicno varenje vseh vrst kovin, tuili aluminija. Vsakovrstno kovinsko struženjfc 111 vsa v to stroko spadajoča dela. Cene zmerne. Avtopodjetje ,,Peregrin" družba z o. z. bratje Rode, Kamnik Vzdržuje redno avtobusno progo Vransko - Kamnik - Domžale - Ljubljana Ima na razpolago tovorne avtomobile, auto taksi in avtobusp za izletne vožne Najcenejše us-njate suknjiče dobi te le pri Zalokar Franc-u Mengeš 41 Priporoča se Franjo Levec kamnoseštvo Veliki Mengeš št. 5 Izdelujem vsakovrstne nagrobne spo-menike, kakor tudi vse cementne izdelke po zelo konkurenčnih cenah ŠTEBE ANTON TESARSKI MOJSTER MOSTE 82 MOSTE 82 lzvršuje vsa v to stroko spadajora dela. TVORNICA TRAKOV IVAN KANC MENGEŠ MENGEŠ Specijaliteta: Elastični traki — Keklamne vrvice TVORNICA KVASA LOJZEKANC M E N G E Š Kupujte le njen prvovrsten izdelek! KANC ALOJZIJ TOVARNA PARKETOV M E N G E Š Jožef Okorea VALJČNIMLIN IN ŽAGA DUPLICA PRI KAMNIKU Mušič Franc, Mengeš pohištveno in stav. mizarstvo Pohištvo najnovrjših vzorcev, kaknr tudi vsa stav-bena dela izvršnjeni po uajnižjili dnevnih cenah. Industrija platnenih izdelkov d. d. JARŠE p. DOMŽALE Surovo platno, trdo platno za pod-loge, kanafas, belo domače platno, brisače, brisalke, namizne prte, : platno za letenske obleke, platno za naslonjače, platno za vreče, slamnjafe, impregnirano platno za vozne in konjske plahte in vse v to stroko epadajoče blago. Tone Knaflič usnjarija in tr^ovina z usnjem — proto-kolirana leta 1924 K a m n i k Kavarna in restavracija v Kamniku (poleg vremenske hiši-ce in železniškepostajice) hudi najboljšo kuhinjo in pristno pijačo, ima stalno razstavo originalnih planinskih slik Se priporoča Aibina in Maks Koželj. ,,Jugobarvarna" Karl Biško, Kamnik parna barvarna, apretura, be-lilnica in kemična čistilnica IVAN POLLAK USNJARSTVO K A M N I K LESNA INDUSTRIJA PARIVA Ž A GA DRUŽBA ZO. Z. TOVARNA Z A B O J EV K A M N I K Vsem lujcera in letoviščarjem se priporoča restavraeija ,,GRAJSKI DVOR" na Glavnem trgu (23) senčnat vrt, radio, dobra kuhinja in pristna vina ter zmerne cene. — Gizela Žerovnik ERNEST ŠKOF SODAVIČAR K A M N I K IVAN MOČI\IK, Vcliki Menjješ 156. Izdeluje in liča vozove vseh vrst. V zalogi ima vedno raznovrstne vozove na peresih. Sprejemajo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. Cene konkurenčne! Mestiio kopališče Ob Nevljici na tekoči in topli vodi. Solnčne kopeli, športni bazen dolg 50 m, skakalni stolp, otroški bazen, te-nis, bufet, balin i. t. d. " »^»»-¦»»¦»»-»¦^»»¦»tvtvt^^ T w T V T T V V T V T T T T T T T ^F T BOGATAJ IVAN, KAMNIK manufaktura-galanterija, pletenine, potrebščine za krojače in šivilje Dobro blago! Najnižje cene! Ferdo VODE trgovina z vinom Komenda Bratje Hočevar, d. z o. z. tvornica gospodarskega orodja Mekinje — Kamnik Mehanična tkalnica ,,Jugopamnku družba z o. z. K a m n i k Frottč in Chenilla Hotel Hotel KENDA KAMNIK Prvovrstna oskrba, tujske sobe, lep senčnat vrt Vodilna trgovina -v inanufakturi in galanteriji M. KRAMAR v Kamniku Velika izbira volnenega blaga za moške in žen-ske obleke. Nizke cene Prva slovenska izdelovalnica gumbov MBIS E R" - K \>1 MK -j MI.KIi\Ji; Cenj. oličinstvu in letoviščarjem se priporoča R e s t a v racija Antoo Cerer Kamnik, Majstrovn št. 17 Sobe za tujce, prvovrstna kuhinja in izborna vina. Cene nizke. Avtogaraža. Hlev za konje. Senčnat vrt. Restav-racijska veranda, avtobusna postaja oddaljena od kopališča 2 minuti. Kregar & Fajdiga koncesionirano elektro podjetje Avto - taksi, me- hanična delavnica Avto-garaža Priporoča se Karol Dolinšek splošno modno kro-jaštvo in zaloga vseh vrst izgotovljenih oblek last. izdelka Kamisik, Hlajslrova št. 5 Anton Stergar ti*go>ina z mešanim blagom in semeni Glavna zaloga ce-menta in umetnih gnojil Vsa tu in inozemska zdravila, specialitete, obvezila in higi- jenske potrebščine v najboljši kakovosti nudi Lckarna Pri sv. Trojici, Kamnik DB. K. KARBA Žepne ure 2 leti garancije . Din 34'--Moderne ročne ure iz kromnikla 3 leta garancije.....Din 95* Zelo dobre budilke 3 leta garan- cije.........Diai 40*— Poročne prstane, verižice, obeske, uhane, očala tudi po zdravniških predpisih kupite najceneje le pri Josip Janko, Kamnik lirar, ilraguljar in optik — nasproti farne cerkve! Kamnik nudi svojim letoviščarjem obilo Urajevne lepote. Da se bo uveljavil kot letoviščarsko mesto jim pa mora nuditi čim več udobnosti. To jim pripravite s stoli, sklopnimi fofelji in ležal-nimi stoli tovarne Remec-Co. ki je v Vaši neposredni bližini ter Vam zato nudi najcenejši nakup.