PISMO NEPISMENIM Najprej kratko pojasni-lo za one, ki jim pismo ni namerijeno. NaS stanovanjski blok je razdeljen na dva tabo-ra, dva bloka: blok pis-menih in Wofc nepisme nih. Neptsmenim pišem to pitmo. Siafovo delo, fco-ste rekli: kako naj nepi-smeni bero pismo? Vaia priporttba je nadvse umes-tna. Toda nepismeni, ki so v večini, žive med pls-menimi, PomeSani so med nami. Morda se bo zgodilo, da bo kdo od pi-smenih prebral pismo ne-pismenim? Kanec upanja še tli v meni in zato sem se lotil pisanja. •Spoštovani sosedje, ?e niste tako kratkega spo mina kot ste pameti, se ootovo spominjate, kako je izgledal prostor med obema krakoma našega bloka, ko je bil le-ta pred šestimi leti dograjen. Ku-pi gramoza, napol podrta baraka, ostanki cement-nih vreč, lepenke, lesa, sem in tja betonske koc-ke. Vsi smo godrnjo.li (razen tistih, ki so dobili stanovanfe zastonj). Sta- novanja so bila dovolj draga! In tudi ureditev okolice je bila vračunana v ceno! Pa je prilhrumel buldo žer in se aaril v kupe gramoza. Kamioni so oa odvaiali in navoeili zen> Ije. Prišli to arhitekt. geodet, vrtnarji, asfalter-ji, elektrikarji. Odmerili so poti in otroško igri-šče. Odmerili, kje bodo cvetne grede, kje svetil-ke, kje drevesa, kje klo-pi in kje koški za odpad-ke. Vse po načrtu. Jasno! K takemu bloku s toiikimi stanovanji pri-pada tudi park. Drevesa so mbrstela, rože tta gre dah vzcvetele, zelenice ozelenele. Na zeleniee so delavci pastavlli table z napisom: »Ne hodi po travl!« Lepo je bllo! Saj se spominjate? ¦Toda ob Usiih lablab smo se razdelili na dva tabora: nekateri so napi-se razumeli, drugi so bu-ijiU vanje in nikakor jih niso uspeli prebrati. Joj, koliko nepismenih je v našem bloku, smo kmalu ugotavljali. Ko so otroci začeli teptati travo, brca-ti po zelenTcah iogo in se voziti po njih s fcoZe-si, so mamice in atki neprizadeto opazovali, ka-ko naša »zlata bodoč-nost« uničuje komaj oze leneli park. Bilo nas je neka] v bloku, ki smo hoteli ohraviti zelenice zelene. Nekajkrat sem opozoril mlade nogometaše, da ze-lenica ni nogometno igri-šče. Kaj pa spet lajaš? tni je odbrusil najbolj zagrizen uničevalec zele-nic — Igor. Ni rečeno, da imajo ne-pismeni starši tudi nepis-mene otroke. Ko so se otrocl 'v šoli naučili raz-ločevati trke, so zbrisali na tablah prvo besedo in table so vabile: hodi po travi! Toda, kdo je kdaj videl na nogometnem igrišiu table? Mladt no-gometaši so jih kmalu poruvali in zmeiali, kdo ve. kam. • Srečni starši, ki jvm na-pisi na tablah nikakor niso ugajali in še nikoli niso slišali ali brali 0 varstvu okolja, so blaže-ni opazovali, kako njihovi nadetiudneži uničujejo naSo skupno lastnino. Toda naš park se ni spremenil le v nogomet-no igrišče, temveč tudi v smetišče. Da ne bi njiho-oi »srčki« izgubljali časa, ko se med huronskim vpitjem in zrnerjanjem podijo po zelenicati, jim Tnamice metejo z okcn malice, zavite v plastične vreCke ali paplr, ki ga »srčki« potem odmetuva-jo po tleh. Skozi okna pa ne frLe le malice v vrečkah. Tudi očetje ponw#ajo s ikatli-cami od v>&ic in ciga ret, t Hkt in ie s 6im. Saj niste samo nepis-meni, tudi gluhi in slepi ste! O varstvu okolja ne pišejo samo časniki, o tem govori tudi radio tn televlzija. A vi, dragi so-sedje, se ne zganete. Naš park, naša zelenica po-stafa rjava goUčava. De-lavci, ki skrbe za zelene površlne, so ie drugič postdvili table z napisom: »Ne hodi po travi!«, a tu-di te so šle za prvimi. NaS blok nt majhen: kakih stošestdeset dvo-.sobnih stanovan) in se-demdeset garsonjer. Naj-manj osem hišnih nvetov upravlja vso to skupno lastnino, nekaj sto nepis-menih jo uničuje. čigava Utstntna pa prav-zaprav je ta park? Skup-na? Kje pa