Pogled na police knjig, ki sodobnemu èloveku pomagajo iz zagat vsakodnevnega `iv- ljenja in stisk, je pester. Število pristopov in šol, ki v obliki priroènikov in svetovalnih teh- nik ponujajo izboljšanje in ozdravitve v sti- skah, v zadnjih letih skokovito narašèa. Po- nudbe, ki obljubljajo shujševalne kure in hi- tro izboljšanje vsakovrstnih telesnih nadlog, nas zasipavajo z mno`iènostjo in izborom. Pri tem ni moè spregledati spretnosti razliènih zdravilcev, terapevtov in tudi nespretnih ma- zaèev, ki so v nenadni modni potrebi po me- dijsko favoriziranemu zdravju, »lepem« in zdravem izgledu, našli nišo dobrega zaslu`ka. Pozornejši pogled izvora pristopov in filozofij, ki stojijo za temi šolami, nam odkriva pisano paleto ozadij, ki segajo od indijskih, kitajskih, novodobnih, pa vse do sodobnih psihotera- pevtskih pristopov in tehnik. Med razliènimi dietami je pogosto pripo- roèeno oz. zapovedano tudi odtegovanje od doloèene hrane in post. Tako med drugim preberemo, da hujšanje daje »velièasten ob- èutek svojih sposobnosti«, kjer do`iviš »os- voboditev od prehranjevanja«, ko »razstrupiš telo«. Še veè, nekatere tehnike gredo še na- prej: da bi dosegli èimprejšnjo »èistost«, se poslu`ujejo »toalete èrevesja«, kjer si poma- gajo s klistirom in magnezijevim sulfatom. Post, da je »èrpanje energije iz zalog organiz- ma«, ki te pripelje do »samospoznanja«. Pri- poroèa se tudi avtogeni trening, ker ti daje zaupanje in pogum, zlasti so koristne joga- vaje za dihanje. S takim dihanjem se pove`eš z »vseprisotno kozmièno energijo«. Uèinki postenja so »zdravilni«, prihaja do »samooz- dravljenja«. Pogum za tak naèin odpovedi omogoèa, da se »obraz postnika med poste-      njem polepša«. Celo Janez Zlatousti naj bi nekje pisal o ugodnem vplivu posta na telo. Ob vsem povedanem je seveda potrebno reèi, da je vsaka zdrava skrb za telesno in du- ševno ravnote`je dobra in koristna. Tudi ni moè spregledati v današnjem porabniškem èasu potrebe po osebni askezi, pa èeprav je ta še tako razvidno somatocentrièno uteme- ljena. Celo veè: vsaka praktika nosi sporoèilo, da je èlovek prese`no bitje, ki si z lastnim iz- borom dejavnosti doloèi cilj, ki ga je moè do- seèi. Vendar je potrebno biti pri tem ob vsej mno`ici idej in tujih izkušenj, provizornih postopkov in naši kulturi nenaravnih kom- pilacij, modro izbirèen in previden. Post najde svoje mesto tudi v kršèanski askezi in v praksi sodobnih duhovnih vaj, v molitvenih in meditativnih poglabljanjih. Tako nastane vprašanje, koliko pôstenje v tem okvirju izra`a pristno biblièno razume- vanje odrekanja in pokore, oz. koliko se po- vršno spogleduje z evangeliju tujimi razu- mevanji. Vprašanje torej, ali ima svetopisem- sko sporoèilo o postu dovolj jasno utemelji- tev samo v sebi, ali pa potrebuje pomoè tujih gurujev, joge in drugih praks in utemeljitev. Ponavljam: vse te tehnike so v svojem redu dobre in za nekatere koristne, èe so izbrane in izvajane pošteno. Ni jih pa moè zamenje- vati z duhovnostjo, ki ima svojo utemeljitev in navdih v Svetem pismu. Tako je npr. ob svetopisemskem pôstenju vprašljiva mani- hejska »toaleta èrevesja«, ki zamenjuje zem- ljo za duha. V razmišljanju se najprej spomnimo po- mena hrane, ki je ob pôstenju predmet odre- kanja, nato pa preko starozaveznih poudar- kov o postu in novozaveznega sporoèila sku- # šajmo razumeti pomen posta za današnjega kristjana.  »Post je splošna verska vaja, pri kateri se èlo- vek ob doloèenih èasih zdr`i od hrane in pi- jaèe.«1 Novozavezni teksti posta ne zaukazu- jejo. Za duhovno izpopolnjevanje je post bolj priporoèena vaja. V stari zavezi (SZ) je bila za- povedana, pomenila je posebno obliko èašèe- nja Boga. Izhaja iz mnogih še starejših praks pôstenja, ki imajo razliène utemeljitve in na- mene. Tudi Jezus je uresnièeval to starozavez- no postavo (prim. Mt 4,2), vendar jo je dopol- nil z novimi poudarki (prim. Mt 9,14 in Mr 2,18). Zato je potrebno ugotoviti, kakšno vred- nost ima tisto, èesar naj bi se èlovek vzdr`al? Kakšen je pomen hrane v SP in kakšno mesto ima hrana za èloveka v 21. stoletju? Hrana je bo`ji dar, Bog jo podarja èlove- ku zato, ker `eli njegovo `ivljenje in ne smrti. Bog se zaveda pomena hrane za èloveka. Do- godki v SZ se v mnogih primerih dotikajo dogodkov s hrano in pijaèo, Bog sam vstopa v omogoèanje pre`ivetja (prim.: mana v puš- èavi, Aron, Kana Galilejska, nasièenje mno- `ice). Èe bi hrana ne imela tolikšne vrednosti, bi verjetno sploh ne mogla postati tolikšen dar. Dar zato, ker sploh ni (samo) od njega odvisno, ob kako oblo`eni mizi v `ivljenju bo `ivel. Z njim je treba ravnati spoštljivo, zmer- no, saj sicer lahko pride do zlorab, ki telesu povzroèijo bolezen. Hrana èloveka priklepa na zemljo, povezuje ga z `ivim in ne`ivim sve- tom zemlje. Hrana prihaja iz zemlje in se iz- loèa na zemljo. Èlovek jo preceja, izloèi iz nje energijo, brez katere ne pre`ivi. Je conditio sine qua non za `ivljenje. Duhovna bitja hra- ne ne potrebujejo, tudi kamen hrane ne po- trebuje. Hrana opominja èloveka, da ne more poleteti v stratosfero brez škode. Zanjo so se in se še vedno odvijajo vojne, trgovina s hrano na zemlji je silno nepravièna; na planetu je veè laènih kot sitih. Hrana postane tudi sredstvo za uveljavljanje moèi in oblasti. Na mnogotere naèine in v mnogoterih pomenih vstopa hrana v medèloveške odnose in rituale.      Hrana ima v razvoju osebnosti velik po- men. Oralno podroèje je tisto, s katerim no- vorojenec prviè stopi po rojstvu v stik z zu- nanjim svetom. Ta zunanji svet mu predstav- lja mati, ki ga hrani in mu preko hrane spo- roèa odnos fiziènega sveta do njega. Hrano kasneje dopolnijo drugi objekti sveta, ki nam omogoèajo pridobivanje in zadr`evanje. S po- tešitvijo lakote so povezane naši prvi vtisi o prijaznem in neprijaznem, pozornem in za- vraèajoèem, ljubeèem in hladnem svetu. Motnje, ki se razvijejo v tem obdobju, so lah- ko globoke in usodne: preko hrane si otrok utrdi zaupljiv odnos do sveta. Èe se je otrok moral za hrano boriti, bo ta vzgib za agira- njem ohranil v starosti. Èe se nikoli ni nasitil, bo tudi kot odrasel hlastal zanjo ali pa si delal zaloge. Èe se mu za hrano, za pozornost zu- nanjega sveta, ni bilo potrebno prizadevati, mu bo vedno ostalo prièakovanje, da mu hra- na v vsakem primeru »pripada«. Hrana mu tako preko generalizacije izkušenj kasneje po- stane reprezentant za okolje, predvsem za druge, za ljudi. Od majhnega laèen èlovek bo pogosto v `ivljenju grabil zase. Ne bo znal na pravi naèin pridobivati in ne bo znal na pravi naèin zadr`evati, ohranjati èesar koli, kar mu bo po notranjem nareku predstavljalo sitost in osebno varnost pre`ivetja. Mehani- zem prenosa je obèutek, ki se odvija na kon- tinuumu ugodje – neugodje. V tem odnosu do sveta pa si bo oblikoval v sebi tudi lastno vrednost, svojo podobo. Ravno zaradi tega ontogenetsko pomem- bnega dogajanja èlovek kasneje v stiskah pro- jicira številne probleme, ki jih ne zmore sam rešiti, v to zgodnje obdobje, ko je bilo zado- voljevanje oralne potrebe tako va`no. Pobegne v obdobje dojenèka z znanimi prièakovanji,    da bo ponovno dobil steklenièko, predvsem od tistega, ki bi ga moral imeti rad. V zad- njem èasu narašèa število motenj hranjenja (anoreksija, bulimija)2, kjer se naravni potrebi po hrani pridru`ijo nerazrešeni problemi s pomembnimi bli`njimi in s svojo podobo. Vezani so najveèkrat na osamosvajanje, ko je treba zaèeti samostojno odloèati in se postav- ljati na lastne noge. Zato se mnogi mladi, ki se zaradi razvajajoèih vzgojnih prijemov nji- hovih staršev, zaradi zamenjave ljubezni za steklenièko, ali pa nedoslednih in kaotiènih ravnanj, `elijo vrniti v èas nazaj. Regresija je univerzalen mehanizem ljudi, ki si niso privz- gojili ustreznih `ivljenjskih slogov.  Zaradi univerzalnosti pomenov, zaradi po- membne eksistencialne vloge, zaradi tolikih ugodij, ki jih hrana nudi, se jo je v vseh ci- vilizacijah privzdigovalo na pomembno kul- turno in tudi duhovno raven. Tako hrana ne ohranja veè samo funkcije zadovoljevanja po- trebe po hrani in s tem prispeva k sitosti, ampak postane prese`no opravilo. Obèutek sitosti je pravzaprav le kibernetski signal za samoohranitev. Hrana vstopa predvsem v funkcijo podpiranja in vzpodbujanja dru`ab- nosti. Ni dobro èloveku samemu jesti! Èlo- vek ob sebi potrebuje dobre ljudi, s katerimi deli `ivljenjske radosti. Ljudje se zbiramo ob mizi. Miza je središèni element, stièišèe sre- èevanj v dru`ini in v gostovanju. Gost je de- le`en najizbranejše hrane. Gostitelj `eli po- noviti vlogo odgovornega starša. Gost postane drugi otrok, ki mora biti hvale`en in po bon- tonu neizbirèen. Vse pomembne reèi v `iv- ljenju se pove`ejo z dru`enjem ob hrani: od  Salvador Dali: Galin Kristus, 1978, olje na platnu, privatna zbirka.  # rojstva, pomembnih dogodkov v `ivljenju, do smrti. S hrano se `eli pridobiti naklonjenost drugih, potrditi privr`enost. Hrano pove`e s kulinarièno umetnostjo, ki je daleè od samo »najesti se«. Prav tako je pijaèa simbol praz- novanja, brez kozarèka in nazdravljanja ni no- bene sveèanosti. Zaradi opušèanja simboliène vrednosti na- èina hranjenja v sodobnem svetu je nastala v medèloveških odnosih praznina. Èlani dru`ine se hranijo v gostilnah, menzah, vrtcih in šolah. Ljudje so se prièeli hraniti in ne veè jesti. Hra- njenje je postalo tehnika, naglica in metanje »goriva« vase. V to tehniko sodi tudi manjka- lorièna hrana, polmastno mleko, izogibanje mesnim pripravam hrane. Tako je prièel so- dobni èas z ekspres menzami, fast-food hrano, s sendvièi in konzervirano hrano, ki jo je moè pojesti sam in hitro, opušèati dejstvo prenosa. Vendar je zanimivo, kako pride ta prvinski prenos zopet po drugi strani na dan: snublje- nje ̀ e predšolskih otrok, da praznujejo rojstne dneve v restavracijah s hitro hrano. Zunanja oblika so seveda hamburgerji, škrniclji in pla- stièni kozarci. Vendar je torta prava, sveèka tudi! Ozadje v tem zasuku je seveda le zaslu`ek spretnega trgovca, ki je spoznal opušèeno vred- nost tega prenosa (= simbola; sin-ballo). Dejstvo, da se je v sitem svetu razpolo`- ljivost hrane enormno poveèala, je prispevalo tudi k njeni manipulativnosti. Ta razpolo`- ljivost je povsem izgubila prese`ne pomene, ljudi veè ne zdru`uje in ne poglablja njihove medsebojne pripadnosti. Hrana tudi zaradi svoje cenenosti ne predstavlja marsikje veè niti eksistenènega pogoja `ivljenja. Postala je tr`no blago, vendar je v sebi ohranila davni spomin na prese`nostno funkcijo. Z mani- pulativnostjo je hrana izgubila tudi mero. Najbolj siti predeli sveta so polni pretiranih debeluhov. Z izgubo mere pa se je v ljudeh poveèala negotovost in z njo hlastanje. Tudi temu dejstvu lahko pripišemo te`ave ljudi, ki jih imajo s hrano.  Hrana pridobi s prenosom na religiozno podroèje pravi metafizièni in simbolni po- men. Pogan se je `elel prikupiti neznanemu bogu tako, da mu je ponudil del svojega lova ali pridelka. V dru`enje ga je `elel privabiti s hrano. Boljši del je namenil njemu! Z da- rovanjem hrane je `elel izprièati svojo odvi- snost od njega, zahvaljeval se mu je in prosil ga je za naklonjenost. Hrano pa je pogan pri- deval tudi pokojniku v grob: da bo ta la`je prebrodil reko `ivljenja in se ustalil pri veèni hrani. Saj, tudi tam ne gre brez hrane! V prvi Mojzesovi knjigi je pomen hrane opisan `e v zaèetku: Bog je dal semena in ze- lenje èloveku in `ivalim (prim. 1 Mz 1,29-30). V zaèetku so `ivali na istem nivoju kot èlovek, niso sredstvo za hrano. Ta njihov polo`aj se spremeni šele po Noetu. Bog sam ne rabi hra- ne: on je dajalec `ivljenja, on ima `ivljenje v sebi. Zato je to, kar jemo, od Boga. @ivimo iz Boga. Vse, ker je On podaril, je dobro. Vendar je èlovek grešil. Greh je bil v pohlepu po hrani v tem, da bi tudi on postal dajalec hrane. Kot Bog! Uprl se Mu je preko stvari, ki jih je On dal. Stara zaveza nadalje pripo- veduje, kako so se pomembne stvari bo`jega varstva izvoljenega ljudstva dogajale s hrano: Ezav je prodal prvenstvo za hrano, brat Jakob si ga je kupil s hrano (prim. 1 Mz 25-27). Po- godbe so se sklepale ob obedih. Estera je re- šila svoj narod tako, da je povabila kralja na gostijo (prim.Est 5,5). Z Jezusom je postala hrana obredni sim- bol, ki je s praznovanjem zadnje veèerje zdru- `ila vernike prvih cerkva. To delajte v moj spo- min (Lk 22,19)! Zdru`uje jih tudi danes v Cerkvi. Jezus jim je rekel: »Moja hrana je, da uresnièim voljo tistega, ki me je poslal, in do- konèam njegovo delo« (Jn 4,34). Pomen hrane je primerjal s poslanstvom, ki ga je imel opra- viti kot Bo`ji sin. Vendar je on pogansko hra- no zamenjal z delom za bo`je kraljestvo. Še bolj preprièljivo in direktno: Jezus sam se je    polo`il v jasli nam vsem za hrano (prim. Lk 2,7). In še: Moèna hrana je za odrasle, za take, ki imajo zaradi svoje trajne dr`e izurjena èutila, da razlikujejo med dobrim in zlim (Heb 5,14). Prizadevanje za bo`je kraljestvo je pravzaprav moèna hrana, ki nasiti odrasle. Otrok ne! In èutila niso izgubila mere, da bi se na`irali, ampak so izurjena, taka, da razlikujejo med dobrim in zlim. Èutila merijo na razlikovanje duhov, na tehtanje med bo`jim in zlim, med pretirano skrbjo zase in skrbjo za brata, med pohlepom in karitasom. Vsekakor je pomen hrane v novi zavezi (NZ) pozitiven, saj upošteva izroèilo razume- vanja hrane tudi iz stare zaveze. Jezus je srèno sodeloval pri obredih, ki so povezani s hra- njenjem in pitjem, èutil je pomen hrane za ljudi, hrano je povzdignil v obred, ki v èasu Cerkve ponavzoèuje njega samega. V NZ ni sreèati zlorabe hrane. Pomanjkanje je pome- nilo `alost, siromaštvo, ki ga je potrebno od- pravljati. Hrana nikoli nima zaradi svoje upo- rabne vloge pomena manjvrednega instru- menta za èloveka. Odnos je spoštljiv. Pouda- rek je izrecno postavljen na to, da to, kar pri- de iz ust (= srca), èloveka uma`e, in ne tisto, kar gre vanj (= kar poje) (prim. Mt 15,11 in Mt 15,18). Kristjana torej vsaka hrana opozarja na duhovno hrano, ki pa je od Jezusa naprej prizadevanje za bo`jim kraljestvom. In s tem simbolom je potrebno ravnati spoštljivo: kruh je v zanj pripravljenem mestu, vino mora biti v kleti, hostija ima svoj tabernakelj. Kruh na cesti se pobere in poljubi!  Èe odmislimo vse ostale koristi posta, ki jim je treba priznati pozitivno vlogo, je pravi post v najelementarnejšem pomenu za veru- joèega to, da mora »izra`ati èlovekovo priz- nanje, da ni vreden veè `iveti ..., in s tem ra- dikalno naravo njegove spreobrnitve« (K. Barth)3. Ko polo`iš pred Stvarnika tisto, kar si od njega dobil kot najvrednejše, svoje `ivljenje. Naj On razpolaga z njim! Ta gesta mora biti spoštljiva do Njega. Narobe bi bilo, èe bi prenehal jesti do umrtja. V starozaveznem pomenu je odtegnitev hrane religiozni dogodek. Èlovek se je v SZ postil, ko se je znašel v stiski, ko je prišla ne- sreèa, ko je prihajalo do sporov. Starozavezno obnebje razumevanja Boga je bilo, da je vsaka nesreèa povezana s èlovekovo krivdo. Najbolj presunljivo se je s tem boril Job. Starozavezni èlovek je èutil, da se mora postiti takrat, kadar je imel `iv odnos z Bogom, v prošnji molitvi: David je zaradi deèka prosil Boga; strogo se je postil, in kadar je vstopil, da bi prenoèil, je spal na tleh (2 Sam 12,16). Postil se je takrat, ko je bil skrušen pred Bogom, ko je bil v stiski in `alosten. Postil se je ob kesanju: Ko je Aháb slišal te besede, si je pretrgal oblaèila, si nadel raševino na golo telo in se postil, spal v raševini in hodil potrt (1 Kr 21, 27). V preizkušnjah: Ko sem slišal te besede, sem se usedel, jokal in `aloval dneve in dneve; postil sem se in molil pred nebeškim Bogom (Neh 1,4). Post pa je povezan s spreobrnjenjem. Izaija (58, 1-12) je poudaril, da se treba postiti, da odpneš kri- viène spone in razve`eš vezi jarma, da odpustiš na svobodo zatirane in zlomiš vsak jarem?… da daješ laènemu svoj kruh in pripelješ uboge brez- domce v hišo, kadar vidiš nagega, da ga oble- èeš,…da odpraviš jarem iz svoje srede, kazanje s prstom in varljivo govorjenje, èe daješ laènemu, kar imaš sam rad, in sitiš reve`u grlo…Post je uvod v odpoved, v drugaèno ravnanje. In, kar je ob tem najpomembnejše, post ni nikoli post sam zase. S postom gre tudi èlovekova pripravljenost za spremembo, za metanojo. Pravzaprav: pôstenje je namenjeno edino temu notranjemu prizadevanju. Brez tega je post le prehranjevalna poza. V novi zavezi post ni nekaj tako izpostav- ljenega kot v stari zavezi. Èe je bil v SZ post povezan z vsesplošnim obèutkom krivde, tega po Jezusovem prihodu ni veè èutiti. Ko s krstom vstopimo v bo`je kraljestvo, se nam   # odve`e izvirni greh in postenje nima veè iz- vora v kozmiènem obèutku krivde. Greh je osebni prekršek, za katerega se mora vsak po- sameznik pokoriti. Nova zaveza pa poglobi takšno Izaijevo razumevanje postenja. Post je v NZ neobièajno stanje. Omenjen je le ne- kajkrat. Uèenci so opazili, da ima Jezus do posta drugaèen odnos: Tedaj so stopili k njemu Janezovi uèenci in rekli: »Zakaj se mi in farizeji toliko postimo, tvoji uèenci pa se ne postijo?« Je- zus jim je dejal: »Ali morejo svatje `alovati, do- kler je `enin med njimi? Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo `enin vzet, in takrat se bodo postili (Mt 9, 14-15). Jezus daje v ospredje prihod ne- beškega kraljestva, ki ga prinaša. To pa je raz- log za veselje, za praznovanje. Post je v novi zavezi povezan z molitvijo: Nato so med postom in molitvijo polo`ili nanju roke in ju odposlali (Apd 13,3). V vsaki Cerkvi sta doloèila starešine in jih z molitvijo in postom priporoèala Gospodu, v katerega so verovali (Apd 14,23). Jezusovi uèenci so izbrani in  Salvador Dali: Surrealistièni plakat, 1934, mešana tehnika, privatna zbirka.   sprejeti z molitvijo in postom vse skupnosti. Naèin izbora je pomenil, da sedaj med njimi `ivi preko njih nekdo Drug. On ima pobu- do. In tudi zunanja oblika posta je pomem- bna, saj ta izra`a notranjo èlovekovo dr`o: Ka- dar se postite, se ne dr`ite èemerno kakor hinav- ci; kazijo namreè svoje obraze, da poka`ejo lju- dem, kako se postijo. Resnièno, povem vam: Do- bili so svoje plaèilo (Mt 6,16)4. Zato religiozni post ni za otroke, ni za nezrele, ni za tiste, ki se ne najdejo – saj se bodo ustavljali zgolj ob pritegovanju, šli se bodo duhovni ekzercir, ne bodo pa merili èez. Tudi ni za ošabne, èe ti `elijo le dokazovati svojo poni`nost, ker ne bo iskrena. Ni za jogije, ker bodo ti iskali le nekakšna samozadovoljstva ob pritegovanju in manihejski obèutek »èistosti telesa«. Kadar pa se ti postiš, si pomazili glavo in umij obraz. Tako ne boš pokazal ljudem, da se postiš, ampak svo- jemu Oèetu, ki je na skritem. In tvoj Oèe, ki vidi na skritem, ti bo povrnil (Mt 6, 17-18). Tako je post bolj osebna odloèitev za odpovedovanje kot nekakšna skupinska seansa, v kateri se celo tekmuje, kdo bo dalje vzdr`al. Najbolj celovito pa spregovori o postu Matej (prim. 6, 1-18). K popolnosti Jezuso- vega uèenca, ki je podobna popolnosti Oèeta (prim. Mt 5,48), spada milošèina, molitev in post. Milošèina kot odnos do ljudi, molitev kot odnos do Oèeta in post kot odnos do sebe. Pri milošèini je pomembno, da se z njo ne hvalimo, ker tako ne bomo imeli plaèila pri Oèetu. Pri molitvi pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Oèetu, ki je na skriv- nem. Kadar pa se postiš, si pomazili glavo in umij obraz. Vsa ta dejanja popolnega `ivljenja so osebna dejanja, skrita, intimna. Ne smemo jih izpostaviti ulici, da bi ne bila oneèašèena, preden preidejo v prakso. Imajo individualni znaèaj in so umerjena po vsakem èloveku po- sebej. So tisti notranji pogoj za svetost, ne smejo pa se razglašati, saj s tem izgubijo pristnost. Saj èe jih uèenec v tihoti svoje ka- mrice prakticira, bo njegov primer zasijal v dnevni svetlobi in bo pomenil bratom vzpod- budo za svetost. Oèe vidi v srce, njegov po- gled je zadosten. S postom torej èlovek vzpo- stavi poseben odnos z Njim in to poka`e tudi na podroèju, ki je zanj pomembno. Temu slogu sledi odloèitev, sklep, da bo kaj spremenil v `ivljenju. Ne ostane le pri odpo- vedi, ampak dodaja, poglablja. Cerkev predpisuje post pred velikimi praz- niki, ki se jih v bogoslu`nem letu spominjamo in so duhovnemu `ivljenju vzpodbuda za po- snemanje Jezusa. Kot vzgojno obèutljiva ne predpisuje posta vsevprek, ampak ima za po- sameznike spreglede in izjeme. Ve namreè, da moèna hrana še ni za otroke (Heb 5,14). Sicer pa lahko kristjan po svoji presoji izbere post za svojo duhovno vajo kadar koli in ne le ob zapovedanih dneh. Ob razumevanju èloveka Cerkev predlaga tudi drugaène odpovedi pri stvareh, ki so sicer dobre in koristne. Podobna odpoved »zaradi bo`jega kraljes- tva« je tudi celibat za tiste, ki tako moèno hrano prenesejo. Kdor se ustavlja le ob nes- polnosti, razume to odpoved le mehanicistiè- no in ne kot simbol. Tistemu, ki si skladno z darom izbere neporoèenost, bo ta njegov `ivljenjski slog kazal v duhovno smer, ne bo pa v odpovedi u`ival zaradi njene »èistosti«. Celibater ne sovra`i zakonskega `ivljenja, da bi opravièil svojo odpoved. Menim, da pri kršèanskem postu ni po- trebno uvajati nobenih posebnih tehnik, ki bi pripomogle v smislu hitrosti postenja. Tudi ni potrebno nobenega zdravljenja pri tem, saj se bolan èlovek ne sme podvreèi tveganim praktikam s telesom. Tak naj si najde druge odpovedi, kar bi mu moral svetovati duhovni voditelj. Tudi izraz èišèenje je pri postenju du- biozen, saj èistimo tisto, kar je umazano. Ali je telo po sebi umazano? Ali je hrana uma- zana, strupena? Tudi izraz razstrupljanje ne sodi v postno opravilo, saj ne gre za kemiène postopke. Ali se naj pri postu usmerimo na hrano ali naj v odpovedi išèemo Boga? Ali ni   # pri tem vseeno, kdaj se nam bo prebavni trakt izpraznil? Ali naj pri postu sledimo bla- tu ali Duhu? Postiti se zaèneš takrat, ko si se tako odloèil, in ne šele takrat, ko se (poèasnej- še) telo odzove. Zato je aktivna asistenca pri odvajanju preusmeritev iz vsebine na obliko: za takim poskušanjem stoji lahko èlovek, ki je izgubil obèutek za lastno mero, »zdravilec«, ki se mora vkljuèiti v telesni proces zato, da bi dokazal svojo omnipotenco. Pri tem pa po- zablja, da je post odpoved v volji in name- nih, v spreobrnitvi, in ne v tem, da nimaš no- bene hrane veè v sebi. Ostajati pri opravkih s telesom (tudi pri raznih odvajalih in so- dah, pri bla`itvah obèutka lakote ipd.) po- meni ostajati pri sebi in ne pri izroèitvi svo- jega telesa Bogu. Èe pa post ni mo`en brez fiziène asistence, potem je vprašljivo, ali ga tisti èlovek, ko mu telo signalizira, da je šel predaleè, sploh sme nadaljevati. Verjetno pa je pri postenju potrebno poznati svoje telo in njegovo odzivanje. Za to pa je potrebno morda sprva prakticirati krajše poste, da bi videli, ali zmoremo tudi daljše. V postu je treba tudi molèati in poslušati, kaj nam go- vori Bog. Duhovni voditelj mora presoditi, ali tisti, ki se posti, to poène celovito, ali pa morda z odtegovanjem hrane ne nadomešèa prikrajšanosti za hrano (= ljubeznijo), ki je ni bil dele`en v najzgodnejšem otroštvu. Post naj bo radostno odrekanje, ne pa nevrotièno zanikanje telesne potrebe ali pa filistrsko teh- tanje zalogajev in gramov.  Hrana mora biti èloveku vrednota, da bi jo lahko polo`il Bogu kot dragoceni dar. Ne sme biti zanièevana postranskost, saj sicer iz- gubi vrednost podarjenega. Prav tako ne sme biti v èasu postenja osovra`ena reè, da bi bil post la`ji. V tem vidim »bli`njice«, ki v du- hovnem `ivljenju niso sredstvo za pribli`e- vanje Bogu. Hrana in pijaèa nista nikoli strup, da bi ju bilo potrebno izganjati s pre- zirom. Vprašati se pa je treba, ali imamo v `ivljenju tak slog hranjenja, ki je pravilen in uravnote`en, da nam ni potrebno jesti ško- dljivih reèi. S postom ni moè »popravljati« tistega, kar vsak dan ne izberemo za najpravš- nje. Telo pa izloèa samo tisto, kar je po te- lesnih procesih postalo odveè in ne škodljivo. Vedeti je treba, da so te — sedaj odveène stvari — bile sprva koristne in dobre, ter da je sme- šno, èe jih za naše potrebe naenkrat smatra- mo za škodljive. Dobro in dopadljivo je tudi telo, ki smo ga dobili v dar od Boga, da z njim lahko delamo dobra dela. Jezusov uèenec bo dare`ljiv, molil bo in se postil. Vse to zato, ker so to dejanja krš- èanske popolnosti. To bo poèel v tihoti srca, da ga bo videl le Oèe. 1. A. Grabner – Haider, Kraševec, J. (1984), Biblièni leksikon, Celje, Mohorjeva dru`ba, str. 571. 2. Temeljne informacije o motnjah hranjenja je mogoèe najti v poglavju Eating disorders, v: Kaplan and Sadock’s Synopsis Psichiatry, Wiliams & Wilkins, USA, str. 689-698, in na spletnih straneh: http://www.eating- disorder.org/; http://www.med.over.net/. V Sloveniji je mogoèe dobiti pomoè pri motnjah hranjenja v številnih javnih in zasebnih svetovalnih in terapevtskih ustanovah (Glej revijo MUZA, izdaja Društvo za ustvarjanje in kvaliteto `ivljenja, Kongresni trg 1, Ljubljana). 3. Komentar k Mt 6, 16, v: Sveto pismo stare in nove zaveze (SSP), Ljubljana, Svetopisemska dru`ba Slovenije, 1996, str. 1485. 4. V komentarju k Mt, 6,2 se omenja »religiozna igra«. Tisti, ki se posti ali daje milošèino, ne more biti igralec, tak, ki hlini pobo`nost zaradi koristi. Pravo postenje ni nikoli zaradi koristi. V: Sveto pismo stare in nove zaveze (SSP), Ljubljana, Svetopisemska dru`ba Slovenije, 1996, str. 1484.