UiS49^        V četertik H- prosenca.       j 2'0f**ice
Opravljivec.
•¦slikaj boje napravlja, Nakluč'je prepir,
Razdira ljubezen, Sos^skini mir?
Kaj loč' od očeta, Od mater' sinu V
Kaj pot od ljubezni Ravna do serdii ?
Žareči kaj neli
Plam budili vojska, Iz kterih izvira
Tak' dosti zlega?
To dolgi jeziki, Lažnjivi ljudje,
In sploh opravljivci, I a taki store.
Ki lepo lagati,
Nikakor lepo, Gerdo opravljati,
Gerdo je gerdd!
Ljudje1 pa letaki
So gadovi dih, Ker tol'ko zašije
Se zlega po njih.
M. Valjavec.
Po hudi tovaršii rada glava boli.
(Pripovesl).
V nedeljo popoldne po keršanskim nauku je bilo« Jernej in Mina sta sedela na klopi pred hišo. Nju otroka, Tinček, zal (lep) fantek, in Ančika, njegova sestrica, deklica cvetečiga, okrogliga lica, sta sedela v sredi.
Pogovarjali so se, kar so gospod fajmošter popoldne pridigovali, namreč od vsmilenja do ubozih. —
10
Zdaj je Mina kaj povedala, Jernej je zdaj kaj razlagal in priporočeval sinčku in hčerki; ta dva sta ga pa voljno in na tanjko poslušala. Kar nista prav ali popolnama razumela, sta prosila, jima še enkrat razložiti.
Med tacimi pogovori je zlato sonce za gore zašlo' ,  in verh gora tudi zadnji žark zlate luči vgasnil.
Le tamneje in tamneje je prihajalo. Že se je ravnala brumna ta družinica, klop zapustiti in v hišo se podati, kar pride dol po stezi hromast ([kruljev) človek po bergljah.
„0 revež! kako' more pač težko biti, drugači hoditi ne mo'či, ko na berglje se opiraje!" je zdihntfa Ančika, ko je vgledala hromaka. „Revež je, tudi Tinček reče, revež zares in vsmilenja vredin."
Timčasi se približa siromak in milo prosi, de bi se mu božji dar podelil, v imenu svetih pet kervavih ran Kristusovih.
„Mati, ljuba mati! — je zaprosila zdej Ančika, ter vperla svoje nedolžne oči v materne — revež je, smili se mi, naj mu dam nekej denarca, ki ste ga mi za šfruco zdajali. Ni ga mi tako zlo treba, temu bi pa vfegnil prav priti, ker je revež, in si ne more sam zadosti prislužiti." Mati pa so rekli: „Ali pa veš, ljubka moja! de dar, tudi v dobre roke pride? Gospod fajmošter so djali, de ni prav, vsacimu podeliti, ker nekteri berači le zato' berejo, ker se jim delati toži, in de je torej celo greh, tacim lenuham v bogaj-me dajati, ker jih po tim takim le v lenobi podperamo.
„Mamka,Fmamka! ta ni potepuh, vidi se mu na obrazu, de ni — reče spet Ančika — torej naj mu dam, naj; kaj ne, mati, de ne branite?" Mati pa vesela objame hčerko, jo poljubi (kušne) na rudeče, lica, ter ji dovo'li prošnjo. Ančika pa urno vstane in teče v hišo. Ravno tako tudi Tinček. Kmalo prideta nazaj. Vsak svojo hranilnico prineseta in dasta revežu polovico prihranjeniga denarja, kteriga so jima zavoljo pridnosti vsako nedeljo za šfruco oče ali mati dajali. Jernej in Mina sta mu tudi vsak nekaj pomolila. »Bog vam poverili jezerokrat (^tavženkrat),  do-
11
bri ljudje! se je zdaj zahvalil siromak, in solze veselja so mu stopile v oči, de je najdel ljudi tako bla-ziga, tako vsmiljeniga serca. Ni se mu bilo moč se od te brumne družine ločiti. Obernil se je še k Antiki in Tinčku rekoč: Vama, dobra otroka! ako bosta tudi prihodnje tako pobožna, kakor dozdaj, bo dal Bog, ki je sarna pravica, dolge leta, vesele in srečne srečne dni." Ko je zahvalo sklenil, je prosil Jerneja in Mino, de bi mu ne odrekla, nocoj pod nju streho prenočiti, ker se je že noč storila, in dalje hoditi v tami je težavno .hromimu človeku.
Dovdlita v to in rečeta mu v hišo iti, kamur so se vsi podali. „Vem, de ste lačni, reče Jernej, ko je Mina večerjo prinesla; nimam veliko družine, in kjer se štirje pri mizi nasitijo, se lahko včasi tudi peti." In djal je siromaku za mizo se pomakniti. Predin so se vsedli, je molil Tinček naprej, drugi pa so narek-vali. Razne reči so se menili med jedjo. Ko so po-večerjali, je Ančika molila. Tako je bil Jernej vredil, de je Tinček vselej  pred jedjo  molil, Ančika pa po
Po večerji je Jernej med družim vprašal revniga človeka, zakaj de je hrom. Ta pa je odgovoril: „Ni-sim še svoje prigodbe nikomur povedal; vam pa jo razodenem, ker ste mi toliko dobri, in ker bi vteg-nila biti sinčiku in hčerki v poduk, se hudobnih to-varšev, malopridne družine, kolikor je moč, ogibati. In jel je pripovedovati takole:
„Miha mi je ime. Sim sin pobožnih in še precej premožnih staršev, ki so na Gorenskim živeli. Brata so rajnki oče — Bog jim daj nebesa! — za dom odločili, mene so pa v šolo dali. Začetne tri šole sim v Kranji obiskoval, pridno sim se učil in sim bil vselej eden pervih.. Ker mi je lik od rok šel, so me dali po dobro končanih začetnih šolah v Ljubljano. V dvanajstim letu sim nastopil pervo latinsko, in sim berž vse svoje součence prekosil. Tako tudi v drugim letu. Vsi učeniki so bili z menoj popolnama zadovoljni. V tretji šoli nerviga pol leta so mi oče vmerli. Še mi done po ušesih besede, ki so mi jih na
12
smertni postelji govorili. O ko bi jih bil pač vbdgal! Djali so — naj povem, de slišita sinček in hčerka — djali so: „„Ljubi moj sin! vselej si me še vbdgal, vem, de tudi moje slednje besede, ki jih v tvoj prihodnji prid, v tvojo večno srečo govorim, ne boš preslišal. Nič noviga ti ne bom povedal. Kar sim ti že večkrat priporočeval, bom še enkrat ponovil. Bog nej ti bo vedno v mislili, njega nikar nikoli ne pozabi, de tudi on tebe ne pozabi. Svojo mafer in svoje uče-nike rad, zvesto' in vselej vbogaj. S hudobnimi to-varši se ne druži, v spridene družine ne zahajaj, zakaj pregovor je: Po slabi tovaršii rada glava boli , in ta pregovor je gola resnica. Koliko jih je že slaba družina zapeljala, časno in večno pogubila, ni izreči. Torej, pri živim Bogi te zarotim, pri vsim, kar ti je ljubo in drago, pri tvoji lastni, časni in večni sreči, pri ljubezni do tvojiga očefa, ki me bo kmalo mertvaški po't polil, ogibaj se sosebno hudobnih tovar-šev. Glej, de ohraniš nedolžno serce, zmiram rad moli; in srečen boš."" Tako so govorili in kmalo potem so v miru zaspali, na vekomaj zaspali."
(Konec sledi.)
Praznovanje večera pred sv. tremi kralji v lifnbljani v letu 1849.
Letaš že štirdeseto leto teče, odkar niso Ljubljančani spomina sv. treh kraljev tako obhajati vidili, kakor se je letaš obhajal. Noter do leta 1809 so hodili namreč Krakovski*) ribči vsak večer pred sv. 3. kralji z zvezdo pred hiše pet ali koledvat, kakor v nekterih krajih pravijo. V letu 1809 pa je bila ta sama na sebi lepa, pobožna navada od gosposke prepovedana. Ne mara, de se je kakiinu napihnjenimu ptujimu gospodu pre kme-tiška zdela. Letaš pa je ta pobožniga Slovenca pobožna navada v Ljubljani spet od smerti vstala. Krakovčani. ki
*) K rakovo je Ljubljansko predmestje (Vorsladl). Njega prebivavci se imenujejo Krakovci ali Krakovčani, ljudje lepe, terdnc postave, iskreni domoljubi.
13
imajo po staroslovensko navade svojih prednikov v soseb-no veliki časti, so letaš pa stari beli Ljubljani spet zvezdo nosili.
v
Ze ob sedmih zvečer se je bila velika množica ljudi mladih in starih v Krakovim sobrala. Komaj so čakali trenutja, zvezdo in kralje zagledati. Je že pol osmih, bo kmalo osem, kaj delajo tako dolgo? slišim goderna-ti. — Kar se zasveti v visočini lepa, svitla zvezda, in se pomika proti Teržaški cdsti. Vse ji vre naproti. Nihče se je ne more nagledati, nihče njene lepote prehvaliti. — Stopimo tudi mi bliže, in oglejmo jo natanjko.
Na enim, dva moža visokim in na dveh pristranskih kolih, neso trije možje kakor bandero svitlo, rumeno, 9 čevljev veliko zvezdo s šestemi roglji. Votla je in narejena iz beliga, volje namočeniga popirja, de se bolj sveti od treh luč, ki na sredi gore. Beli popir pa je na robih preprežen s traki iz višnjeviga inrudečiga popirja. Te tri barve so naše, slovenske barve (farbe). Sreda je okrogla. Na sprednji strani se vidi lepo izobražena podoba, kako so sveti 3 kralji Ježušku zlato, miro in kadilo darovali. Na drugi strani pa se bliši z lipovim ven-cam ovenčan dvojoglavni cesarski orel (Adler). Nosače spremljajo na vsaki strani 3 možjč, v rokah na palicah belo- višnjevo- rudeče oblončke*) ali mehurje iz popirja derže. V vsakim gori luč, de se sveti. Kralji so l«5tas v svojih navadnih oblačilih in grejo pčš za zvezdo.
Drugo leto pa se sliši, de bojo po kraljevo napravljeni in jezdili. Spremimo jih dalje.
Pred pervo hišo priti, kjer so' si namenili peti, obstanejo z zvezdo. Obernejo jo proti hiši. Eden izmed no-sačev jo ima na vervici in jo vseskozi verti. Kralji pa zapojejo v ganljivim napevu «ar prej pobožno pesem, ki se takole začne:
Nocoj, ljudje, je svitla nop, Svitlejš' je noc, kakor je dan, Ker nam je rojen novi kralj ,
*) Ob lonček, oblo n  (lcleiner, grosser Ballon) od besede ,,oblo" (okrogla).
14
En kralj, en kralj čez kralje vse, En Rodež čez vse Bodeže, En gospod čez gospode vse.
Prostor nam ne pripusti, cele pesmi podati,, ki celo pot svetih 3 kraljev do Betlehema popiše.
Pa ne le eno, ampak več pobožnih pesem v milih glasih so pred hišami spoštovanih gospodov peli. Veliko poslušavcov, sosebno pa mladosti je spremljalo verle Kra-kovčane od hiše do hiše. In vemo, de ni bilo hobeniga med njimi, čigar serca bi ne bile svete pesmi tudi s svetim veseljem navdale. Svoje dopadajenje so pa poslušav-ci in gledavci pevcam pokazali, ker so nazadnje enoglasno besede zagnali: Slava Krakovčanam!    j. Navratil.
Kako je nekdo svojima prijatla oslepil.
Mladi ljudje imajo navado, de znancu, se mu izzad natihama bližaje, naglo oči zatisnejo, in ga puste" vganjati, kdo de je. Kako nevarna navada de je to, spričuje ta zgodba, ki jo je rajnki Bčr, slovesni zdravnik za oči na Dunaji, svojim učencam več kot stokrat pravil:
N^ki ženin je svojiga daljniga prijatla na ženitvanje povabil. Prijatel pa mu odpiše, de zavolj silniga dela kratko in malo ne more priti, desiravno bi strašno rad. Ven-der pa prijatel dela in dela,- de svoje opravila pred opravi, kot je mislil. Hiti zdej svojimu prijatlu željo spolnit, ki se ga več ni nadjal. Pride v mesto, ko so,se bili svat-je že okoli mize posedli. Nar boljši volje so bili. — V hiši mu je bil vsak kotiček znan. Zmuza se pri stranskih vraticih v stanico, kjer so se gostili, in ženinu izneuadi (izuevesti) oči zatisne. Bolj ko ta roke proč terga, tim bolj jih tisi prijatel, ki ga je mislil razveseliti.
Dolgo se obedva napenjata; pa eden druzimu ne poda. Eden čversto derži; drugi se na vso moč. in na vse strani meče, se rok iznebiti. Kar na enkrat ženin zavekne, de vse groza spreleti. Njegov prijatel ga zdej spusti. Ali kolika žalost namesto poprejšniga veselja! Pred malo tre-nutji tako srečni mladi ženin je na eno oko sle"p, na drugo
15
malo malo vidi. Lahkomiselni prijatel mu jih je bil pretisnil. Neutegama pošljejo po zdravnika in scer ravno po gospoda B6ra; ali zastonj je bila vsa pomoč. Ubogi ženin je pozneje tudi na drugo oko oslepil. Otroci! mislite si žalost njega, njegove žene in pa tudi mladiga prijatla, kije v norčii toliko nesreče storil, brez de bi bil poprej kaj takiga le mislil^ in opustite take norčije.
Vraže ali prazne vere.
Vraže ali prazne vere, kterih mati je nevednost, imenujejo zato, ker je k takim vdram sosebno ženski spol nagnjen, tudi (pa Včdeš ni* tega kriv) — jih imenujejo tudi babje vere. Take vere navdajo priprostiga človeka zdej s praznim upanjem, zdej z nepotrebno boječ-nostjo, zdej s hudobnimi mislimi brez vsiga vzroka (uržo-ha). Te pa so bile spet krive neizrečeno veliko nesreč. Torej bo Vedež sčasama vse njemu znane babje vere razjasnil.  Tako pravijo:
Ce se kruh z nožem, ki ima tri križčike razreze, bolj tekne. (Se ve de; pa beli še bolj kot čemi).
Meni tako strašno v levim ušesu zvoni. Bom. gotovo kako laž slišal. (Si jo že slišal, berž ko si te besede izgovoril; zakaj to je laž, de boš ravno zavolj tega kako laž slišal, ker ti v levim ušesu zvoni).
v
Ce ti zajic pot preteče, to nesrečo pomeni. (To je prava božja resnica; zakaj že to je nesreča, de ti zajca nisi vjel. Se bolje pa bi bilo, ko bi ti kdo že peceniga naprotrpernesel).
Človeški možgani.
Teža možganov odrašeniga človeka znese 3 do 4 funte in nekoliko ččz. Možgani ljudi prebrisane glave so veliko težji od drugih. Možgani dveh bebcov, ki so jih zdravniki po njih smerti tehtali, so imeli le po funti in nekoliko če"z. — Ženski možgani so sploh laglji memo mož-kih. Teže* po S do 3 funte in nekoliko več. V visoki sta-
ta
rosti možgani nekoliko svoje velikosti in teže zgube. Torej v starosti dušne moči tako o slabe. Ker je Bog človeka z nar večim umara obdaril, so tudi človeški možgani veči od možganov nar veči zverine.
Ali je dobro sveče pogostama vsebovati?
Ce se dve enako dolgi sveči obe kmalo prižgete, od kterih se ena po potrebi vsekuje, druga pa ne; bo vse-kovana veliko dle gorela kot druga. Poverh se pa pri nji tudi bolj vidi. Tedej je dobro sveče pogostama vseko-vati ali utrinjati. Kdor ne verjame, naj se prepriča. Dosti jih je namreč, ki menijo, de sveča pogostama vseko-vana prenaglo zgori. —
Smešnica.
Pred nekoliko leti sreča v Ljubljani mestnjan jnest-njana, ki je pod plajšam bikarco na tergu kupljenih drev domu nesel. Kaj pa neseš pod plajšam? vpraša uni. Tega je sram, in pravi; Gosli so se mi pokazile, pa jih nesem popravit. Ali komaj dve stopinji dalje stopi, mu pade eno poleno izpod plujša. Sramožljivosti se ne ozre, kakor bi nič čutil ne bil, in gre svojo pot. Uni pa ropot polena za-slišati zavpije za njim: Ti! poglej no, ena struna ti je odpadla.
Zastavica.
Kaj je na en las takšno ko mi, in vender ni, kar mi,
•niddds no oivpdiBo a t>qopod »s#jV
Slovanski lep o pisni izgledi.
Spisal F. Centrih) učenik-v Ljubljani. Založil in na prodaj  ima Janez Giontini.
ImenovaiA lepopisni izgledi so v novim pravopisu z malimi in vdlkimi čerkami tako lepo pisani, de jih zamoremo brez pomiselka hvaliti in vsim učenikam malih šol priporočili. Cena je nizka. En list « 3 izgledi velja 2 kr. En zvezek z 12 izgledi 10 kr., s 16 izgledi 16 kr. Na 12 zvezkov se dobi eden poverh.
J. Navrattt.
Poprarek.
"V 1. listn na 5. strani v -6. versti od zdolej beri „ničesar{l namesto „6esar ni,"
•                       ———^T!—'————-^——                      ¦—*«——
Rozaltja Eger^ založnica. J. Navratil, vrednik.