Avstrijsko-ogrska nagodlba. m. Doslej smo govorili o avstrijsko-ogrski zvezi, kolikor se tiče carine; sedaj pa hočemo izpregovoriti o tej zvezi z ozirom na trgovino. Jako važnega pomena so pri naših žitnih cenah železnični tarifi. To je lahko uvideti. Središče žitne trgovine avstrijske je Budapešta, in tam se delajo žitne cene, veljavne za vso državo. V naši polovici bode torej meter-cent vedno stal ono svoto, ki jo stane v Budapešti, pomnoženo za vozarino v dotični kraj. Čim bližji }e kraj Budapešti, tem nižja cena, ker je vozarina manjša. Po železnični vozarini bi torej bilo mogoče, našemu domačemu žitu dati nekoliko več vrednosti. Ali ogrski židje so se uže bali, da bi v tostranski poloviei jeli kupovati žito iz Rusije, če bi vozarina bila nekoliko višja; in kaj so torej storili, da mi vsako zrnce nehotš od njih kupujemo? Leta 1882. je ogrski trgovinski minister, ne prašaje mnenja dunajskega ravnateljstva avstr. - ogrske državno-železnične družbe, dognal s tostransko vlado pogodbo, vsled katere se morajo žita ogrske meje v naše kraje dovažati po tistem tarifu, ki je veljavna na Ogrskem. Tam pa je vozarina jako nizka. — Pa tudi na privatne železnice vedela je ogrska vlada uporabiti ves svoj vpliv; južna železnica služi povsem ogrskim interesom in ima za veliki ogrski izvoz neverjetno nizke vozne tarife. Kako bi tudi bilo drugače; vrana vrani ne izkljuje očesa, žid pa ne židu. In tako tudi po železničnem tarifu ni mogoče, našemu žitu dati nekoliko več vrednosti. Zraven tega pa so običajne takozvane refakcije, ki so navadno tajne, in po katerih železnice takim, ki mnogo izvažajo, koncem leta povrnejo velik odstotek vplačane vozarine. Malega producenta, ki toliko ne izvaža, da bi dobil pravico - do refakcij, morajo le uničiti, ker s ceno ne more nikdar iti tako nizko, kakor oni žid, ki izvaža na veliko. Po vladnem predlogu morajo se vsi vozni tarifi dogovoriti od obeh vlad in tajne refakeije odpraviti. Ali bo kaj pomagalo, če bo nagodba sploh kedaj veljavna? Niste li vladi tarife državnih železnic tako nizko nastavili? In zakaj se prepovedujejo le tajne refakcije, a ne refakcije sploh? Ali javne refakcije raaleinu kupčevavcu ali producentu ne škodujejo? Važna je določba glede na promet z živino med obema državnima polovicama. Doslej takih dolo6b ni bilo, in vsled tega so Ogri k nam, pa tudi skoz naše dežele v inozemstvo živino uvažali, je-li ta bila zdrava ali ne. To pa je bilo naši trgovini z živino v veliko kvar, ker pogostokrat bila je prav iz Ogrske došla živina uzrok, da so sosedne države svoje meje uvozu naše živine zaprle, ali eelo smatrale naše dežele za okužene; vsled tega je cena naši živini 6estokrat jako padla in škoda naša bila ogromna. Veljati ima sicer tndi za naprej, da ne moremo zabraniti vhoda of^ski živini v Avstrijo, toda izkazati bi se moralo o vsaki vpeljani živali, da prihaja iz popolnoma zdravega okraja, ter da jo je naš avstrijski zdravnik za živino pri vhodu spoznal kot zdravo. Da pa se sraemo na ogrske izkazke zanašati, izgovorila si je naša vlada pravico, da sme po naših zdravnikih dati preiskavati ondotne naprave ter se prepričevati, ali se na Ogrskem vestno postopa ali pa ne. Tudi z ozirom na trgovino z živili smemo dogovor naše vlade z ogrsko odobravati. Znano je, da se dandanes uže skoro vsako živilo ponareja ali pači: moka, surovo maslo, mleko, sir, maslo, svinjska mast, vino, olje i. dr. K žitu meljejo sadro (gips), kremenec, fižol, surovo maslo, takozvani margarin, ki se po tovarnah nareja iz govejega loja ter barva z orleanom, da je videti kakor pristno, vino se umetno kemi6no sestavlja ltd. Seveda taki proizvodi škodujejo želodcu kakor mošnji, "ker niso tretjino tega vredni, kar stanejo. Najstarejša izmed goljufij, ki so jele iti na veliko, je ona z vinom. Radi tega je uže 1. 1880. naša avstrijska vlada izdala za to državno polovico glede na napravo in prodajo umetnega vina zakon in naredbo k temu zakonu. Leta 1896. pa Je uže bila primorana izdati zakon uravnavajo6 postopanje v trgovini z živili sploh; tudi ta zakon se vina zopet ti6e. Avstrija je torej doslej «nekaj> storila v varstvo pristnih živil; ali to «nekaj» tudi kai pomaga ali ne, to je drugo vprašanje. Z ozirom na živila, ki se proizvajajo v tostranski polovici, sta omenjena zakona uže menda kolikor toliko koristila; toda znano je, da nekaterih živil dobivamo skoro vse, kar potrebujemo, drugih zopet jako rnnogo iz Ogrske, ki pa doslej nima zakonov varujo6ih pristna živila. Pri nas je na pr. sicer tudi dovoljeno narejati in prodajati umetno vino, ali le kot tako, ne pa umetno za pristno; kdor to dela, mora biti kaznovan; na Ogrskem pa se sme umetno vino prodajati za pristno, ne da bi se kaznovalo. In tako dobivamo iz Ogrskega ranogo umetnega vina in sploh mnogo umetnih ali popačenih živil za pristno blago, katero kot tako pla6ujemo, in ki naše izpodriva in še na slab glas spravlja. Po novi nagodbi bi se za obe državni poloviei iraeli izdati enake zakone namenjeni v varstvo pristnih živil. Gotovo pameten je tudi člen nove pogodbe, po kojem se uravna konzularni urad. Konzuli so namre6 uradniki, ki so od celokupne države nastavljeni na naiimenitniših svetovnih trgoviščih v varstvo trgovinskih koristij avstrijsko-ogrske države. Ta hip ima nasa država na meroma 500 mestih konzulate. Dosedaj sta pri tej uredbi imela besedo le trgovinska ministra, odsihmal pa bi nai tudi kmetijska ministra imela pravico vtikati se v konzulatne zadeve. Prav tako. Tudi se ho6ejo odslej konzulatom prideljevati kmetijski veš6aki, ki bi imeli opazovati ondotni razvoj trgovine s kmetijskimi in gozdarstvenimi pridelki, ter svoji vladi marljivo poročati, da ta na podlagi takih porotMl lahko ukrepa, kar je državi v korist. Mnogokrat se na pr. zgodi, da se je katero leto ta ali oni pridelek ravno pri nas dobro obnesel, dočim ga po sosednih držayah pomanjkuje. Mi tega ne vemo, in inozemski kupci, ki so privreli k nam, nam to, za kar bi lahko dobili ogrome svote, izderejo iz rok za mal denar. Takim škodam naj se po tej uvedbi pride v okom. In končno naj še, predno pridemo na druge to6ke, pohvalno omenimo oni 6len pogodbe, ki daja tudi kmetijskima ministroma pravieo, dogovarjati se z ministrom za zunanje stvari in s trgovinskima ministroma o vsebini earinskih in trgovinskih pogodb ter te-le določevati. Zalibog jih doslej pri sklepanju take pogodbe nikdo ni vprašal sveta, sicer bi naša država menda ne bila sklenila z Italijo tako nizke earine za italijansko vino, ki nam je na toliko škodo.