terminologije. Za to vprašanje se je izvolila komisija, v kateri sodeluje od Slo* vencev prof. V. Bohinec. Popoldanski čas so izpolnile manjše ekskurzije in ogledi raznih institucij. Zborovalci so si blizu Zemuna ob Donavi ogledali praporne plasti in ondotne naselbine; razgledali so si Etnografski muzej in Muzej srbske zemlje, Botanični vrt in Meteorološki observatorij; a gotovo najlepše utise so odnesli iz Vojnega geografskega instituta, kjer jih je vodil šef instituta general S. P. B o š k o v ic skozi vse delavnice na višku stoječega zavoda. Končno so se zborovalci oddolžili spominu velikega jugoslovanskega geografa Jovana Cvijica. Posetili so njegov grob in položili nanj dva venca, enega v imenu kongresa, drugega v imenu Geografskega društva v Ljubljani. Slovenska deputacija je pietetno obiskala tudi gospo Cvijidevo, ki jim je razkazala stanovanje in delavnico velikega pokojnika. Kongresu je predsedoval prof. E. C veti 6 (Beograd), za podpredsednika sta bila izvoljena I. Rubič (Split) in V. Bohinec (Ljubljana), tajnikoma pa V. Mladenovič (Beograd) in R. Savnik (Celje). Vabilu zastopnikov G eo­ grafskega društva v Ljubljani, da bodi prihodnji kongres 1.1929. v Ljubljani, se je zbor z navdušenjem odzval. s 00/J,-ß II. kongres slovanskih geografov in etnografov. V dneh od 2.—12. junija 1927 se je vršil na Poljskem II. kongres slovan­ skih geografov in etnografov. Udeležili so se ga razen predstaviteljev poljske geografske znanosti geografi in etnografi iz vseh slovanskih držav, v največjem številu iz Češkoslovaške, razen tega tudi gostje iz drugih držav, v prvi vrsti iz Francije. Kongres je bila zares ogromna prireditev, ki se je izvedla vzorno v naj­ boljšem smislu besede, v največje zadovoljstvo mnogoštevilnih udeležencev. Družil je stvarno znanstveno delo in odlično organizirano ter prijetno izvedeno potovalno ogledovanje poljske države. Kongres je imel značaj znanstvenega potovanja, v teku katerega so se udeleženci vozili skozi najznačilnejše poljske pokrajine ter se ustavljali v poglavitnih mestnih središčih, odkoder so se zopet vršile ekskurzije, bodisi po mestih samih kakor po bližnji in daljni okolici. V mestih se je vršilo zasedanje kongresa, in sicer je obstojalo iz sej trojne vrste: a) informativne seje s predavanji o Poljski na splošno ali nanašajočimi se na lokalne ekskurzije (Katowice, Poznanj in Gdynia), b) plenarne seje v Varšavi (tu se je vršila slovesna otvoritev kongresa), v Lvovu in v Krakovu, ter c) seje kon­ gresnih sekcij, na katerih so se vršila strogo znanstvena predavanja z diskusijami (Varšava, Vilno, Lvov in Krakov). Informacijske seje so imele v zvezi z ekskurzijami in z vsem potovanjem sploh namen seznaniti goste s poljsko zemljo, prirodo in življenjem; plenarne seje so vršile formalno in načelno delo kongresa, a seje sekcij so vršile v znanstvenem pogledu največjo nalogo; tu so se podali referati iz najrazličnejših področij geografije ter etnografije in sorodnih panog. Če se pomisli, da je bilo prijavljenih še nekaj nad 300 referatov, se razvidi, da so sekcije na svojih sejah opravile ogromno delo. Da je moglo biti tem uspešnejše in da se je mogla diskusija čim bolje pripraviti, so izšli kratki resu- meji napovedanih predavanj na posebnih listih, ki so se že nekaj tednov pred kongresom razposlali vsem, ki so priglasili svojo udeležbo. Prav tako so prejeli vsi udeleženci že par tednov poprej različne druge tiskovine, v prvi vrsti v obliki drobne knjižice podroben progrdm kongresa, na izbiro ali v poljskem ali v francoskem jeziku, in pa Voditelja za kongres (Livret-Guide), obširnejšo knjigo priročnega formata v poljskem ali francoskem jeziku, ki je obsegala na 342 straneh v kondenzirani obliki pregledne geografske informacije o Poljski, s številnimi slikami, seveda nalašč za kongres prirejena izdaja. Vrh tega se je izdal za kongresiste poseben atlas z 21 preglednimi in specijalnimi kartami, pa tudi še razne druge manjše publikacije in tiskovine. Mora se naglasiti, da so mogli biti na ta način udeleženci kongresa pravočasno in podrobno, vsekakor dovolj izčrpno informirani in so mogli potovanje po Poljski izkoristiti v maksimalni meri. Da se je moglo ogromno pripravljalno delo izvršiti tako precizno in temeljito, za to gre zahvala izborni organizaciji kongresa. Pravočasno se je organiziral Organizacijski odbor (Komitet organizacyjni) iz predstaviteljev geo­ grafske vede na univerzah v Varšavi, Lvovu, Krakovu, Poznanju in v Vilnu, zastopnikov Vojnogeografskega instituta v Varšavi, drž. G eološkega instituta v Varšavi, dalje raznih muzejev, predstaviteljev montanistične akademije v Krakovu, Meteorološkega zavoda v Varšavi, zastopnikov vnanjega, prosvetnega in notra­ njega ministrstva, železniške direkcije itd itd. Ta veliki odbor, sestoječ iz 43 čla­ nov, si je izbral izmed sebe ožji odbor, ki je faktično vodil priprave, pod pred­ sedstvom lvovskega profesorja Evgena Romerja; generalno tajništvo s krakov­ skim profesorjem Lubomirom Sawickim na čelu je izvedlo poglavitno delo. Potovalni kongres je pričel v Dziedzicah, kjer so se zbrali udeleženci dne 2. junija zjutraj, ter se nadaljeval na ogromni poti čez Katowice, Poznanj, Gdynjo, Varšavo, Vilno, skozi Polesje in Volinj na Lvov in čez Boryslaw na Zakopane ter v Krakov, kjer je bil na večer dne 12. junija razhod. V vsakem mestu, kjer so se udeleženci ustavili, sta bila organizirana lokalni častni in lokalni izvršilni odbor za prireditev sprejema. Odtod so se vršile v okolico ekskurzije, organizirane, prav kot referati, po sekcijah: 1) kartografija, geofizika, geodezija, meteorologija, klimatologija. hidrografija, 2) geomorfologija in geo­ logija, 2) fitogeografija, 4) zoogeografija, 5) antropogeografija in gospodarska geografija, 6) antropologija, demografija, etnografija, socijologija, 7) regijonalna geografija in topografija, 8) historična geografija in zgodovina geografije. Seveda so se na ekskurzijah sorodne sekcije često družile. Ves program se je izvedel z nenavadno točnostjo in popolnoma v začr­ tanem obsegu; niso se točke niti črtale, niti krajšale, niti spreminjale. Posebni vlak, ki je vozil kongresiste po ogromni poti, je odhajal in prihajal točno na minute; iz poročil, ki so se čitali v čeških, francoskih, angleških, italijanskih revijah in časopisih se je ta imponujoči fakt glosiral s posebnim priznanjem. Na vsem potu so udeleženci prenočevali samo v vlaku; niti enkrat se ni bilo treba seliti v hotele ter prenašati prtljago; noč se je mogla porabiti za spanje ter za prevoz hkrati. Na pr. iz Poznanja smo se odpeljali ob eni ponoči in zjutraj ob tričetrt na osem smo dospeli v Gdynjo, ali iz Varšave smo se od­ peljali ob 11. uri ponoči in dospeli ob 9. uri v Vilno. Le dolgo pot iz Vilna do Lvova je opravil kongres tudi podnevi ter si mogel pri tem ogledati vele- interesantno Polesje in Volinj, kar imenuje de Martonne (Annales de Geographie XXXVI., št. 204, str. 549) najinteresantnejši del pota. Razen tega smo se tudi v Galiciji deloma vozili podnevi. Lokalni odbori so priredili kongresistom povsod najlepši, pa tudi najgo- stoljubnejši sprejem, z banketi, pogostitvami, posetom gledaliških predstav itd. Kar se tiče občevanja na kongresu, naj opozorim, da je razen poljščine, ki so jo mogli seveda uporabljati le Poljaki, izmed slovanskih jezikov precejšnjo vlogo igrala tudi ruščina, ki so jo obvladovali mnogi Poljaki, Bolgari ter nekateri Jugoslovani. Sicer pa je posredovala vedno francoščina; interpretacije na eks­ kurzijah, na tiskovinah itd. so se vršile razen v poljskem ter tu in tam v ruskem jeziku izključno le v francoščini, ki je kot mednarodno in deloma medslovansko občilo dominirala popolnoma; nemščina ni prišla nikjer niti v najmanjši meri do veljave. Ta fakt je treba imeti z ozirom na bližajoči se tretji kongres v Jugosla­ viji dobro pred očmi. Zaključki kongresa kakor tudi ogromno gradivo referatov bo izšlo v po­ sebni knjigi ter postalo s tem dostopno tudi onim, ki se kongresa niso udeležili. Udeležencem pa ostanejo v najlepšem in najdragocenejšem spominu neposredni vtisi, ki jih je nanje napravila poljska zemlja, osobito ko so jo imeli priliko spoznati v vseh njenih najznačilnejših slikah, dasi v tako kratkem času. Videli smo poglavitne tipe poljske prirode, gospodarstva in narodopisne slikovitosti, kar je bil za večino gotovo največja pridobitev na kongresu. V Gornji Sleziji smo si mogli ogledati v Katowicah, Krolewski Huti itd. ogromen aparat velikih rudarskih in industrijskih podjetij, dalje etnopolitične značilnosti v denacijonalizaciji prekinjenega procesa, kar je bilo posebno za nas z nemške narodnostne meje zelo zanimivo in do neke mere doirače. V nasprotju z bolj ameriškim tipom šleskega industrijsko-rudarskega ozemlja se nam je predstavil staroslavni Poznanj kot lepo homogeno, povsem poljsko mesto, kjer so se mogle ekskurzije razen za ogledovanje mesta in njegovih industrijskih podjetij koncentrirati le na obilne sledove diluvijalne glacijacije. Zato pa je bil mnogo slikovitejši dan ob poljskem sektorju Baltiškega morja. Tu smo mogli videti v Gdynji rastoče delo nove Poljske; tu nastaja nova poljska luka, ki bo oskrbo­ vala osebni in tovorni promet, v prvi vrsti izvoz šleskega premoga, za kar se zgradi tudi posebna direktna železniška proga; tu nastaja vrh tega vojna luka. Na obali smo videli nastajati novo mesto, na kraju, ki je imel pred desetimi leti le 60 ribiških prebivalcev, in po višinah, ki gledajo na morje, rasto hitro vile nove poljske rivijere. Z učno ladjo poljske mornariške šole smo se peljali na Helski polotok, kjer smo si mogli ogledati lep primer zemeljske kose z izključno samo ribiškim življenjem; v Helu se nam je nudil vpogled v staro holandsko kolonijo, ki se ji pozna izvor na prvi pogled, a krajši izlet z želez­ nico v Jastarnjo nas je privedel sredi med Kašube, kjer se je hočeš nočeš pozornost vs:h obrnila na veleinteresantne etnografske posebnosti. Sicer pa so imeli na poljski obali razen fitogeografov posebno morfologi zelo zanimivo ekskurzijsko področje, interesantne primere preložitve odnosno opustitve rečnih tokov v zvezi z ledeno dobo. Prestolici Varšavi sta bila odmerjena le dva dneva, in še to baš binkoštna praznika, a še od tega je domala polovico časa zavzela oficijelna otvoritev in zasedanje kongresa. Ostali čas so izpolnili referati v sekcijah, pred vsem pa ogl dovanje mesta, ki je kot nacijonalna in državna prestolica vsakogar zelo zanimala. Nad vse zanimiv je bil zopet dan v Vilnu. Tu nas je nenadoma pozdravil orijent, kar ;m o posebno mi z balkanskega juga brž začutili. Pred vsem je mesto v svoji celotni legi in z bližnjo okolico gotovo najbolj slikovito od vseh mest. ker smo jih videli na Poljskem. Tu je v enolično ravnino reka Vilja s pritokom Vilejka vrezala zelo globoko strugo s terasami, tako da je vsa pokrajina nena­ vadno razgibana in da se nudi s številnih višin, obrastlih s posameznimi skupi­ nami brez in jagnjedi, zares čudovit pogled bodisi na morfološke oblike, katerih geneza nas zopet vodi k diluvijalni glacijaciji, kakor pred vsem na starodavno Vilno z neštetimi baročnimi cerkvami in bleščečimi kupolami. V Vilnu se čuti velika zgodovina, tudi grobovi poljskih kraljev so tu, spomin na Napoleona itd. Poljske težnje po Vilnu postanejo razumljive, osobito, ko ne opaziš skoro ničesar litovskega, marveč v prvi vrsti židovsko, poljsko in belorusko. Vilno ne more biti sporno med Poljaki in Litovci, marveč le med Poljaki in Rusi. Tu opaziš, da je bilo Vilno daleč na vzhod pomaknjena postojanka katolicizma, ali da se je tudi orijent krepko uveljavljal. Nič manj kot 14 konfesij je zastopanih v mestu. Tudi v narodnostnem pogledu je pisana družba, dasi tvorijo polovico prebivalstva židje; med profesorji na univerzi je eden muslimanski Tatar. Mestne ulice so ozke, vijugave, blatne; tlak ponekod lesen, prodajalne ponekod po vzorcu ori- jentalskega bazara. Vožnja preko Polesja in Volinja, čez širna močvirja ob Pripetu, je poka­ zala zopet drug svet, slično kratka prekinitev vož'je v Luninjcu, ki nam je pred­ stavil tipično rusko naselje, z lesenimi hišami, širokimi blatnimi cestami, lesenim tlakom in patrijarhalnim ruskim prebivalstvom in življenjem, kjer samo obžaluješ, da ne moreš gledati mnogovrstnih etnografskih posebnosti vsaj nekaj dni namesto eno uro. V Volinji na treh postajah pozdravijo deputacije čeških kolonij, ki se izdajajo tudi že na zunaj v lepih nasadih hmelia. V Lvovu mora človek razmišljati o pomenu državnih meja za antropogeo- grafsko slik o; tu se vidi na prvi pogled, da so mesto civilizirali Avstrijci za svoje garnizije in za preračunano politično učinkovitost; mesto je snažno in urejeno kot mali Dunaj, povsod tlak, parki, nasadi, in seveda brezhibne hiše, samo da vsemu manjka karakter. Za ekskurzije postane interesantnejše v petrolejskem revirju Boryslawa z izletom na severne obronke Karpatov. Vožnja mimo Drohobycza, Sambora, Krosna in Jasta na Zakopane se vrši povečini podnevi in vodi skozi lep hribovit svet. Dan v Zakopanem prinese zopet same novosti. V ospredju zanimanja so glacio-morfološke in etnografske, v drugi vrsti geološke in geobotaniške stvari. Večina sekcij pa se je vozila z avtomobili 34 km daleč, ter dospela po krasni cesti do turistiške koče pri Morskjem Oku okroglo 1400 m visoko. Vmes smo si mogli pogledati poljske planine (planšarske naselbine) v Tatri, prelepe gozde in se naposled povzpeti do Čarnega Stava (jezera) s čudovitim visokogorskim obodom. Zvečer povratek z avtomobili in nato gostija v Kužnicah, kjer so nam gorali (gorjanci) ob ogromnem kresu plesali svoj čudovit! razbojniški ples. Krakov se nam je predstavil na zaključku kot poleg Vilna najinteresanf- nejše historično mesto Poljske, tiho, patrijarhalno mesto z mnogimi starodavnimi zgradbami; tu stopa stara Poljska v najpristnejši podobi pred oči, dočim se po drugih mestih, osobito v Varšavi in Vilnu, kaže najbolj barok. Velemestnega dirindaja kot v Lvovu in Varšavi tu ni; čuti se, da smo že dolgo v zatišju, V Krakovu, kjer se je kongres slovesno zaključil, je šef našega vojnogeo- grafskega inštituta general Stevan Boškovič v imenu vlade povabil udeležence za 1.1930. na III. kongres slovanskih geografov in etnografov v Jugoslavijo. De Martonne (1. c. 550) zaključuje svoje poročilo o kongresu s podčrlanjem zadovoljstva, da se bo m ogoče znova sestati geografom ter pri tem imeti pri­ liko za potovanje in diskusijo v terenu samem. Ako bomo imeli priliko pred­ stavili svojo znanost in svojo državo slovanskim in drugim gostom v tako dobri obliki kakor se je to posrečilo Poljakom ter ako bomo mogli napraviti nanje tako ugoden vtis, kakor Poljaki, bomo mogli biti s prireditvijo zadovoljni. Anion Metih.