Vesna Lamut
Ljubljana
STOPNJEV ALNO
ALI GRADACIJSKO PRIREDJE
Slovenska slovnica pozna pet vrst priredij: vezalno, ločno, protivno, vzročno in sklepalno. Upoštevati pa bi morali tudi stopnjevalno priredje, bolje rečeno stopnjevalno razmerje med členi priredja.' Obravnavamo ga lahko samostojno.
1 Prini. J. Toporišič: Priredni odnosi v slovenskem knjižnem jeziku, JiS 1968, str. 184—192.
48
lahko pa ga pridružimo vezalnemu ptiredju. Primere za stopnjevalno razmerje med posameznimi členi priredja smo doslej prištevali v glavnem k vezalnemu priredju.
Stopnjevalno priredje je torej blizu vezalnemu. Vsebina enega člena priredja je razen v drugem lahko stopnjevana tudi v tretjem, četrtem .. . členu priredja, skratka — v stopnjevalnem priredju je razmerje med členi priredja stopnjevalno.
Ce je stopnjevanje določeno po vidnem, jasno zaznamovanem načelu, to imenujemo lestvica. Ce gre lestvica gor, je klimaks, če navzdol, pa antiklimaks. Pri klimaksu lastnost stopnjujemo navzgor, povečujemo, vrednost dodajamo, pri antiklimaksu pa odvzemamo, zmanjšujemo, lastnost stopnjujemo navzdol: Globoko, I vse globlje se nam je zarezalo v dušo. (Cankar)
V stopnjevalnem priredju uporabljamo v slovenščini naslednje veznike in vezniške besede:
1. ne samo (ne le) — ampak (marveč, temveč) tudi
2. tako — kakor
3. ne — ne
4. niti — niti
5. tudi
Najprej nekaj primerov za ne samo (ne le) — ampak (marveč, temveč) tudi: Na trgu je vsak dan več proizvodov; tudi takšnih, ki niso samo koristni, / marveč tudi lepi za oko, veseli za srce. (Kosmač) Naše mlade oči so zamaknjene strmele v prihodnost, naše prešerno upanje je s širokim zamahom zavrglo preteklost; pa ni zavrglo samo njenih zmot, I temveč tudi vse njene večne lepote. (Cankar) Niso bili pripeti škrici samo na hrbet, I temveč čisto na ramo, I na desno in levo stran. (Cankar) Ta primer je zanimiv, ker je pisatelj v drugem delu priredja spustil del vezniške besede, tj. tudi. Še drugi primeri: Godilo se ji je kakor tistim redkim, ki jih ni gnala v svet le misel na zaslužek, /marveč tudi sla po življenju. (Bevk) Zgledoval se je pri tem ne le na škofa Kacijanarja, /marveč tudi na svojega vzornika, škola Bonoma. (Rupel) V hrvaščini naj bi izšli prevodi vseh Trubarjevih knjig ne le v glagolici, /temveč tudi v cirilici. (Rupel) Zanimivo pa je, da je tokrat Trubar napadel in pograjal ne le papežnike. /temveč tudi lutrske. (Rupel) Zanimivo v zgornjih treh primerih je, da Rupel uporablja vedno samo vezniško skupino ne le — temveč tudi in nobene druge.
Se primer iz Trubarja: Nikdar poprej per nikomer, per obenim gostovanu oli povablenu se nej tulikanj dragih, sladkih mnogoterih jejdi inu riht kmalu naprej neslu inu postavilu koker zdaj, nekar le samuč per žlahtnikih, / temuč tudi per purgar jih. (Trubar) Ta primer iz uvoda v Noviga testamenta pusledni dejl iz 1577 je zanimiv zato, ker Trubar uporablja nakar le samuč — temuč tudi. (Iz Bohoričeve slovnice vemo, da je samuč samo + č in temuč temveč.) Torej ne le samo — temveč tudi, namesto da bi vzel samo en del: ali ne le ali ne samo — temveč tudi.
So pa težave z dvojnim veznikom ne samo (ali ne le) — ampak tudi (ali marveč tudi, temveč tudi). »V stari slovnici so bili taki vezniki uvrščeni v ve-zalno priredje, v Ss 1964 se o njih ne govori, ponazarjajo pa (kot v SP 1962) protivno priredje. Mislim, da to ni upravičeno niti v primeru, če ne priznavamo stopnjevalnega priredja (v tem primeru jih je treba uvrstiti med veznike vazalnega priredja« (prim. JiS 1968, št. 6, str. 188).
49
Ce taka priredja obrnemo, dobimo namesto Ni zavrglo samo njenih zmot, /temveč tudi vse njene večne lepote (Cankar) tole: Tudi vso njeno večno lepoto je zavrglo, /ne samo njenih zmot'. Ali: Ni bil samo brez očeta, /ampak tudi brez matere, kar da Tudi brez matere je bil, / ne samo brez očeta. S tem da stavke obrnemo, izgubimo del dvojnega veznika: temveč, marveč, ampak odpade, ostane pa tudi — ne samo (ne le).
Sedaj pa o veznikih tako — kakor. Primeri bi bili: Na mizo so postavili take vode / kakor vina. — Ta glagoljaški duhovnik je moral zaradi vere zapustiti tako Istro / kakor Kranjsko. (Rupel) Meja med vazalnim in stopnjevalnim priredjem ni jasna, v veliki meri je odvisna tudi od subjektivne analize. Stavek, kot je npr. Na mizo so postavili tako vode, kakor vina, bi lahko pojmovali stopnjevalno ali vezalno. Vezalno priredje bi bilo, če bi samo naštevali in pri tem ne bi stopnjevali vsebine prvega dela stavka. V našem primeru pa se lastnosti povečujejo, stopnjujejo, zato je to stopnjevalno priredje. Odvisno je tudi od sobesedila. Ce se zamislimo v težke čase, npr. v strahote v taboriščih, kjer še vode ni bilo dovolj, kaj šele vina, vidimo, da je vsebina priredja stopnjevana.
Ker vemo, da lahko stopnjujemo navzgor ali navzdol, skušajmo obrniti stavek s klimaksom in dobili bomo antiklimaks (pri tem pa spustimo del veznika, tj. tako): Na mizo so postavili vina / kakor vode. V naslednjem primeru je vezniškemu paru tako — kakor dodan še poudarni členek tudi; s tem je stopnjevanje bolj poudarjeno: Kakor je Trubar svoje razmerje do družbenih prizadevanj kmeta uravnaval po nazorih nemške cerkve in zlasti po Lutru,/ tako se je tudi glede drugih družbenih vprašanj držal luteranskih naukov. (Rupel)
Primeri za ne — ne: Ne v življenju ni odrešenja, /ne v smrti. (Cankar) Brez njega sreče zame ni tu, /ne onstran jame. (Prešeren) Ne on, /ne deželni stanovi niso mogli skriti svojega ogorčenja. (Rupel) Ne straši moč viharja, /m grom valov mornarja. (Prešeren) Zakaj srce ne pozna malenkosti/ in tudi ne paragrafov. (Cankar) Nismo se bali ne belih žena, /ne vedomca, /ne torklje. (Cankar) Zame ni bilo dneva več, /ne noči, /ne ur nisem štel, /ne minut. (Cankar) To je primer za klimaks, saj ne stopnjujemo časa, temveč nestrpnost — pisatelj je vsako uro, vsako minuto bolj nestrpen.
In primeri za niti — niti: Nihče ga ni bil niti tepel, /niti karal. (Trdina) Ni namreč niti brez srajce, /niti brez nogavic, zato je zanjo čuden, molčeč popotnik. (Pahor) Nikogar ni doma, niti očeta, /niti matere. (Cankar) Niti mačeha hudobna, /niti sto sovražnikov. (Župančič) Morda le zategadelj, ker sem vedel, da niti kruha ni doma, /kaj šele črne kave. (Cankar) V zadnjem primeru imamo namesto drugega niti — zvezo kaj šele; s tem je lastnost še bolj stopnjevana.
Z uvrstitvijo vezniških parov ne — ne in niti— niti so pravzaprav težave. »Breznik jih uvršča v »nikalno ločno priredje«:
Vi ne znate ne mene/ ne mojega očeta. /Dalra./
To bi bilo res le v primeru, ko bi šlo za odgovor na vprašanje ali poznate mojega očeta? Toda v tem primeru je sintaktična pretvorba dvojna:
1. namesto povednega stavka imamo vprašalnega in
2. namesto trdilnega stavka imamo nikalnega.
Najbližja pretvorba ne mene/ ne mojega očeta je tako mene/ kot mojega očeta ali mene/ in mojega očeta, zaradi česar postavljam take primere v stopnjevalno priredje« (prim. JiS 1968, 188).
Primeri s tudi: Prebivalšča mojga stenam, (mirni je samoti znano, /tudi nepokoju mesta ni novica, da jo ljubim. (Prešeren) Ubogi pregnanec je šel po
50
svetu brez denarja, /pa tudi brez tolažbe in upanja. (Trdina) Marenka ni videla niiiogar / in tudi nje ni nihče videl. (Cankar) Tresel se je on / in tresel sem se tudi jaz.
Ker je priredni odnos razen na ravni stavkov tudi na ravni stavčnih členov (npr. osebka, povedka) in njih delov, imamo seveda tudi tukaj lahko stopnjevalno priredje. Kjer slana, I sneg, /toča ne pada. (Prešeren) To je grozno, /to je strašno, /to je skoro neverjetno! (Kersnik) Minevali so tedni, /meseci, /leta. — Gledam brezo, /smreko, /hrast, tiho zamišljene v svojo rast. (Župančič) V teh primerih imamo stopnjevanje navzgor — klimaks. Osnova, podlaga je čas, drevo itd., potem lastnost stopnjujemo navzgor po moči, velikosti itd. — Lahko pa imamo tudi antiklimaks — stopnjevanje navzdol, tj. lastnosti zmanjšujemo: Nikoli nista bila sama in Francka si je želela, da bi samo eno uro, /samo kratko minuto slonela ob njem. (Cankar) Novi veri pa se je priključila večina plemstva, /vrhovi meščanstva / in del cehovskega meščanstva. (Rupel) Vse polno je pomaranč — o da bi eno imel, samo eno, /ali vsaj pol, jali vsaj tisti košček, ki ga je bil v prahu izgubil otrok. (Cankar) Tukaj ste kmetje, Ipolkmetje, 'kočarji, /goslači, /delavci/ in dninarji. (Kvedrova) Pot se spenja in širi; že so daleč za mano ulice, /uličice, v prah in mrak potopljene. (Cankar) Zunaj je bilo žareče, /bleščeče poletno jutro. (Cankar) Pred leti, /meseci, /tedni bile so nedolžne in čiste (Golia)
Stopnjuje se lahko tudi s poudarnimi prislovi, kot so: še bolj, skoraj, celo, povrhu še itd.: Njen glas je bil tih, /skoro pretih. (Cankar) Joj, ti nesrečni otrok moj /še bolj nesrečni oča tvoj, ki kriv brezmejnega je zlega. (Gregorčič) Danes ne, ljubi gospod, /danes nikakor ne. (Kersnik) Kruh mi je vzel / in še čast povrhu. (Cankar) Bili so oboroženi z mečem/ in celo s puško. (Rupel) Veliko je že bilo bridkosti, / skoraj že dovolj. (Cankar)
Stopnjevalno razmerje oz. okrepitev je seveda lahko dana tudi v pristavku ali vrinjenem stavku. Ta je v razmerju do tistega, kar pojasnjuje, okrepljen: Vsega ima dovolj, /tudi denarja, pa pravi, da je revež. — Odkar je šel po svetu, ga nihče ni več videl, /tudi mati ne.