47. štev. Novo mesto. lî*. novembra 1909. XXV. lettiik. DOLENJSK I? NOVIC E Izhajajo vsak peiek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej.— Cena jim je s poštnino vred za cclo leto najirej 3 K. Naro(;nina za Nemčijo, Eoano in dmge evropsko države znaša 3*50 K. za Ameriko pa 4-50 K. Dopise sprejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarstvo. Enobarvna planinska goved. Glede živine, ki jo imamo vpeljavati Dolenjci za zboljšanje nase doraace govedi, smo razdeljeni sedaj v dva tabora. Eni bo za to, da »e vpeljuje lisasta simo-dolska živina. driit,n za to, da ostane pri enobarvni sivi živini In da se vpeljuje se nadalje tako goved v deželo. Za Bimodoisko živino gorijo tisti živinorejci, ki so jo v zadnjih letih dobivali od kmetijske družbe v Ljub-liani. Izkušnje, ki jih imajo b to živino, so v obče ugodne, živina je lepa, dobra in jesča. T^ep je tudi zarod in bolj raščevit kakor pri sivi živini. Vse to daje simodolski Živini tako veljavo, da jo hočejo tudi zanaprej rediti in vpeljavati. Siniodolsko pleme ima pred sivo živino, ki smo jo dosedaj vpeljavali, rea svoje prednosti. O tem ni nobenega dvoma! Simodolska živina je v resnici žlahtna, lepa in dobra za užitek, in kar je važno, ona je tudi v Bvojiii lastnostih tako utrjena, da jih zanesljivo prenaša na zarod. Veliko vredno je tudi to, da je ta živina jesca, da ji gre vse v slast in da je pri tem veliko sposobnejša, pretvarjati povžito krmo v mleko oziroma v meso, kakor n. pr. murbodenska živina S tega »tališča se mora dati Bitnodolski živini prednost, Resnica je tudi to, da se je murbodenska živina previsoko eenila. To pleme je sicer dobro, a se glede sposobnosti za užitek in glede rasti ne da primerjati s simo-dolsko živino. Zaraditega tudi to pleme ne bo imelo pri nas bodočnosti. Murbodenci morajo svojo živino še «ami zboljsavati, da se zenači in popolni v svojih lastnostih. Tako se je splob govorilo, ko so kranjski zastopniki kupovali živino na semnju v Št. Mibelu na Gor. Štajerskem. Pripeljalo ae je takrat sicer veliko živine na semenj, toda živina ni bila nikakor po tem, da bi jo mogli lahkim ercem za pleme kupiti. Ne le da so bile životne oblike pomanjkljive, tudi sicer ni «gajala in razodevala potrebnih lastnosti, tako da so se morali kupci brez živine vrniti. Hazen tega je bila cena pretirano visoka. Ta semenj, na katerega se je prignalo 251 glav, je oplašil naše živinorejce, tako da si ne žele več v te kraje po plemeno živino. ^ Ker je štajerska živina za zboljšanje naae domače Živine v resnici premalo žlahtna, premalo utrjenih in dobrih lastnostij, zato seveda »e ne sledi, da bi morali vpeljavati povsod aimodolsko goved, kakor da bi bila edino ta prava in najboljša živina. Saj imamo lepo enobarvno sivo, sivorjavo in temno-rjavo goved tudi po drugih deželah, na Tirolskem, Pred-arUkem i[i v Švici, ki ni nič slabša kakor je simodolska in ki jo v mlečnosti celo prekaša. Ta živina bi se prilegala bolj kakor simodolska in sicer za vse tiste kraje, kjer bočejo ostati pri enobarvni živini, kjer živinorejci ne marajo lisaste živine. Izkušnje, ki jih imamo z enobarvno planinsko živino iz Predarlskega, s tako imenovano montavonsko živino so ugodne in zato jo je začel deželni odbor kranjski v zadnjem času v plemenske svrhe tudi že nakupovati in siriti po naši deželi. —r— Posli — naši gospodarski pomočniki. V zadnji številki smo prinesli eno misel glede zboljšanja poselskilt razmer. Želeti bi bilo, da bi se tudi drugi oglašali in podali kaj nasvetov glede poselakega vprašanja. Morda bi se dalo le kaj storiti, da bi se po-selske razmere sčasoma izboljšale. Sedaj le tarnamo in tožimo, ne storimo pa prav ničesar, kar bi utegnilo pomagati neznosnemu položaju. Danes nam prihaja nekaj druzega na misel. Po našem mnenju bt bilo dobro, da bi tudi tisti kmetski fautje hodili za nekaj let po službah, ki imajo doma prevzeti gospodarstvo. Ka ta način bi se bolj izučili in več navadili za svoj poklic. V tem oziru bi morali kmetski fantje posnemati nase obrtnike! Le poglejte, kako se pripravi rokodelec za svoj poklic, predno prične samostojno izvrševati svojo obrt. Prvi poduk dobi pri očetu ali pri kakem drugem mojstru, potem pa gre po službah kot rokodelski pomočnik. Po teh službah se nadalje vežba in popolnuje v svojem rokodelstvu. Tako nabira skušnje, spoznava razmere in potrebe svojega stanu. Tudi kmetaki mladenci bi se morali na ta način nekoliko iz-veŽbati, da bi z boljšim vspehom gospodarili. Vsak ne more v kmetijsko šolo. To pa laLko stori, da gre za nekaj let na kako drugo kmetsko gospodarstvo, da se tudi tam nekaj nauči in navadi. Ali naše kmetske fante, ki imajo prevzeti domače gospodarstvo, pa tudi druge, je sram služiti, je sram opravljati hlapčevska dela pri drugih gospodarjih, liaje gredo če treba v tovarne, rudokope in druge službe. Vzrok tiči v tem, ker na mnogih gospodarstvih hlapce le izrabljajo in izkoriščajo za delavne sile, ker se jili smatra za potrebno zlo in ker je tudi vse ravnanje po tem uravnano. Po našem mnenju bi se morale zboljsati službene razmere za posle, da bi kmetski fantje, pa tudi dekleta, raje hodile v kmetsko službo. Dvigniti se mora v obče njih socijalno stališče, ki ga zavzemajo pri hiši. Saj so naši gospodarski pomočniki! Vse ravnanje a posli bi se moralo po tem ravnati! Sprejeti jth je kot družinske ude, tako kakor delajo po drugih naprednih deželah. Dokler bo čutil blapec, da je le za to pri hiši, da se ga izrablja za delo, toliko časa ne bo praveera razmerja in tudi ne pravega obstanka. Žalibog, da se pri nas na vse to prevečkrat pozablja in da si s tem sami kvarimo naše poselske razmere. *r- Politični pregled. K uotraiijpiiiii ))(ilííiěiii.Miiii položaju, „^l'i^'^'iska Jednota" se jo danes tetleu posFetovala o izjavi glede na tolikrát na^IaŠauo neiiristraiiost Bienerthove viade. „Slovanska JedEota" je razpravljala o položaju, ki jo nastal po avdijenci itiinistra Ou-lembe pri cesarju. Vladarjevo izjavo, da bi ne dopustil, da bi se delala (»rotisiovanska politika, jo vzela „Slovanska Jodnota" hvaležno na znanje, obenem pa obžaluje, ker vlaria krono netočno in enostransko informira. Kaz[>ravlja1o se je o vseh protislovanskih korakih scdaiqe vlado, opozarja se na javne in tajne postne ukaze, na nepravična imenovanja sodnikov na Oeškem, na enostransko, Nemcem v prilog, nam ;sóenje vodilnih mest na podržav^enih železnicah, na si-steinatiěno ;;ermanizacija z uradnii^kimi imenovanji na Spodnje štajerskem in Koroškem, na çerîiianîzacijo pri dr/,avnih želez-nii;ah na Češkem, na Moravském in v Sleziji, kakor tudi v jugoslovanskih deželah, na poptiščatijo z ozirom na nemški teror na Dunaju glede na predložitev v sankcijo takozvanih jezikovnih obrambenih postav, na koncesijo bosenski aj^rarni banki, na si-stetn uradniških imenovanj, ki g'a je uvedel skupno z nemškim ljudskim svetom nemški krajanski minister, na jezikovne in okrožne razdelitvene zakonske načrte, ki so nevarni skupnosti Češke, sploh vse, kar so ćeSki ministri ponovno nai!;lašali v ministerském svetu in ker se niso na to ozirali, so bili prisiljeni, da so odstopili. Obžaluje se tudi, ker se izrablja avktoriteta krone v utrditev omajaaega vladnega stališča za tendoncijozno vplivanje na sklepanje političnih strank, kar se obžaluje ne zgolj z ustavnega staii.šča, marveč osobito še zato, ker so kronina avktoriteta, ki bi se morala v državno korist visoko ceniti, po takih vladarjevih izjavah, ki jib je vlada provzročila, nevarno oškoduje pri slovanskem prebivalstvu, ki je itak že skrajno razburjeno po navedenih vladnih činih. — Stališče „Slov. Jednote" je še boli utrjeno, ker ao jo Stapinski, vodja poljske ljudsko stranke izrekel za njeno taktiko in tako Poljake pri!)ližal Jednoti. Kakor Poljaki gredo z drugimi Slovani, je nemška nadvlada nomof^oča. Načelnik poljskega kola dr. Glabinski se je v sredo posvetoval z odborniki „Slov. Jednote" ter so odločil staviti predlogo, ki bi jih mogli sprejeti Nemci in Jednota, žolcč da so omogoči dnevni red za zbornično sejo. Ako se pa upošteva dejstvo, da eo nemške stranke sklenilo najostrcjšc se upirati zahtevam Slovanske Jednoto, jo jasno, da se tako ne bo prišlo do sporazuma. Ivakor hitro so Poljaki zjodinijo v taktiki z Jednoto, ho vozel razvozljan in viada se ho morala preosnovati. Niulaljevuujci iioi^ajaiij. Pogajanja so nadaljujejo in sicer najprej med ministrskim predsednikom baronom Bienerthom in vodite^i nemških naprecinjakov ter krščanskimi sociatci, — «Slovanska enota*" je v nedelji), kakor se v parlamentarnih krogih govori, obvestila posl, Glomhinskega, da v slučaju preosnove ka-liineta zahteva .šest ministerskih listnic: tri za Čehe, in sicer po eno za Mladočehe, Češke agrarce in češke klerikalce, dve za Poljake in eno za Jugoslovane. lîïeiierlli jiado. V nemški krogih prevladuje mnenje, da je padec Bienerthov gotov. Za naslednika se imenuje seda-Ujeřía naučnoga ministra Stiirghka. Drugi pa pravijo, da postane Stiirghk minister za notranjo zadeve. iz kranjsket^a ima velik vjiliv Italija. PriataniSćo Bar, ki je bilo j>o(l kuratelo Avstrijo, vleče odslej Tlrnofroro v vedno Večje ekonomsko roljstvo Italije. V l'odjîorici je bila prva Šola i!a [K)Qk lasdne. Danes je že več takih Sol. Učitelje jilačuje laàka vlada. Vpliv Italije se ailno širi in velika je nevarnost^da zajame Ćrnogoro tako, da se jra ne otrese nikdar već. Laški tr-řfovci so preplavili, Ornoporo. l^ahi imajo tudi monopol tobaka, ki jçre v Italijo, Črnogorci pa morajo kaditi slab laski tobak. Knez Nikola tiči vea pod vplivom Italije. — Proti tujema vpliv» nastopajo „mladi Crnogorci", l'crzijski ]mrliiiii(íiit je bil otvorjen dne 15. t. m. Navzoč je bil mladi Sab, regent, duhovšnna, načelniki oblaatnij itd. Mi-niaterski predsednik je čital prcstolni povor, v katerem se upa, da se skažejo poslanci vredne pribojevane svobode ter uredijo finance, redarstvo in sodstvo. Zabavi in pouku. Profesor dr. Josip Marinko. (Daljr.) I h*. Marinko (kstiuje Kiitoljško ilriižb» rokcnlclskili poiiiov-iiiliov v Novem dipsíii. Kakor druf^od čutila ae je potreba tudi v tem mestu ustanoviti dru.štvo, ki bi pomagalo izobraževati rokodelce v pravo krš('at)ske može, v poštene, značajno mojstre. Mladi svet potrebuje dobrega vodstva, da se izogne zapeljivemu svetu, da hodeč jjo raznih krajih ne pade v zanjko socijaliatičnih sanjarij in zgubivSi Verski temelj postane žrtva prevare. — Spomladi 1. 1886 povabi profesor Marinko razne gg. mojstre v ,.Narodni dom" na posvet, i^a-si so mojstri priznali, da imajo malo upaiya za novo društvo če« „svet je preveč spriilen", vendar so obljubili, da hočejo pri-l'oročiti svojim pomočnikom pristop. — Izvoljen jo bil prijirav-Ijalni odbor izmed mojstrov: gg. Ivan Krajec, tiskar in Anton darec, krojač, oba hi.šna posestnika; izmed pomočnikov pa Fran Tavčar, stavec in Viljem Ažman, knjigovez. — Ti so aostavili društvena pravila, katera jo dr. Marinko poslal v odobrenje na knezoskolijstvo, ki jih je potrdilo 3. septembra in na c. kr. deželno vlado, ki jih je vzela na znanje 27. septembra 1886. Tako je bilo društvo ustanovljeno. A kje dobiti za drnStvo prostore? Vrli nieSčan, innogo-odlikovnni bivSi vojak Anton Vertacič, posestnik h. St. 150 je prepustil dve sobi v svoji hiši proti mali odškodnini. Une 1. oktobra je družba prevzela stanovanje. Dne 17. oktobra se je po nagovoru voditelja dr. Marinka in prosta Petra Urha upisalo iíH rokodelskih pomočnikov. — Ker je manjkalo denarja in pohištva, jiotrkal jo načelnik pri raznih dobrotnikih. Poleg mojstrov je največ dobil pri duhovnikih. Za poučevanje pomočnikov v raznih predmetih so se oglasili; Načelnik dr. Marinko je prevzel poleg običajnih govorov se verouk, p. Inocenc Koprivec pouk v čitaiiju, pisanja in spiaju, p. Otokar Aleš, petje; gimnazijski profeaorji: Ignac Fajdiga fi-^^ko, 1, Vrhovec zemtjepis in zgodovino, Sturm riaaiye; vikar Peliks iiavodnik pa računstvo. Vdeležba je bila kaj dobra in vedeiqe dovodno. Dne 8. decembra 1886 je bilo v družbo deJinitivno sprc-ctih 38 članov. Tem i>ovodom je bila v „Narodnem Domu" posebna slavnost z govori, deklamadjanii in petjem. Lep nagovor načelnikov je bil tiskan v „Slovencu" dne 23. decembra 1886. iJtie 12. deccmbra ao si izvolili v zmislu društvenih pravil popolno načelstvo. Izvoljen je bil za starosto krojač Ivan Mirtič. Kedi-te|ji: Josip Windischer, mesar, Fran Globelnik, nsi^ar, Fran Hožanec, mizar, .losip Mežnaráič, krojač. Ti so izmed sebe iz-Irali za knjižnimrja F. Kožanca. Dne 19. decembra so člani izvolil; varstveno načelniStvo in sicer: Peter Urh, proSt, p. Hugolin ^attner, gvardijan, Ivan Ivrajec, tiskar in Anton .larec, hišni posestnik. L. 1887 dne 3. januvarija «c sklene omisliti društveno zastavo. Že o hinko.Št.ih so je mogla vršiti slavnost blagoslov-lienja društvene zastave. Dne 2B. in 29. maja so prišli gostje i>ratskib društev iz Ljubljane in Št. Vida nad Ljubljano. Kumici sta bili goapa Elizabeta Hočevar, soprogo usnjarskega mojstra in gospa Pauser, soproga trgovčeva. Z ttdelcž.iio raznih društev se je pondkal sprevod od društvenega stana čez trg nienio Ska-brneta v kapiteljsko cerkev, kjer je po krasnem nagovoru o pomenu in koristi rokodelskih dru.štev zastavo blagoslovil prošt Peter Urh, Zvečer je bila izborna „Heseda" v Narodnem Domu. Ti slavnostni dnevi so zelo ]>ovzdÍgnÍli ugled društva. Ker 80 bili dru.štvcni prostori pretesni, je načelnik želel dobiti ugodniše. Uprav se je selil iz Narodnega iloma odvetnik dr. Slanec v svojo hišo na trgu. Bile sta tlve pripravni sobi v N. Domu na razpolago in društvu tudi obljubljene. A načelnik obrača — občni zbor Narodnega Doma dne 30. junija 1887 pa obrne ter z dvoma glasovoma večine vsled silne agitacije odkloni stanovanje. A tudi ta nepričakovana zadrega je bila društvu v korist. Bila je uprav takrat hi.ša št. 171 na Bregu na prodaj. Vsled prigovarjanja aplivnih gospodov piše načelnik dr. Marinko dr. Ilbaldu Hochmeyer, da je pripravljen kupiti htšo. Pogodba so sklene za 3800 gld. in društvo stopi v posest te hiše dne 1. septembra. Denar je posodil blagi meščan, usnjar Hočevar. Dne 29. avgusta je ljubljansko društvo blagoslovilo svoj novi veliki društveni dom v Po||akib ulicah. Te slavnosti se je novomeško dru.štvo vdeležilo jio številni deputaciji; načelnik dr. Marinko je imel ob tej priliki v nunski cerkvi slavnostni govor, ki je iz.šel v „Slovencu" in posebnem odtisu. Pri besedi se je novomeški pevski zbor pod vodstvom p. Otokarja jio-tebno odlikoval. L. 1888 na spomlad se je kupljena hiša jirezidala. 1'ri tem pa 80 se od strani občine delalo velike ovire, a ko se je vstrcglo vsem njenim zahtevam, zidalo se je dalje. Da-si je zidarski mojster Hočevar iz Hrušice i»ri Ljubljani vodil celo tukajšnja mestna dela, zidal samostansko šolo v Šmihelu, a zdaj ga nekateri, ker nima stavbno koncesije, kar nočejo več jiotrditi, ako ne bo kak inžener (n. pr. Valka) vodil stavbe. A tudi ta tež-koča se je [iromagala, ker je aleilnjič c. kr. okr. glavarstvo dalo potrebno dovoljenje. Pomagali so posebno Kandijani z vožiijo in gradivom, Topličani z lesom, sledi^jič so se omajali tudi meščani gg. Kos, Mogolič, Seidl — in veliko dovažali brezjdačno. A kaj se pravi stavbo graditi brez zadostnega gradiva, jxiska, apna. Hviža, o]ieke, lesa . ,. in brez denarja, ve le oni, ki je to sam poskušal. Zato so profesorju Marinku skrbi že v tej dobi jio-sivele lase. Ob šolskem sklepu zaželel si je vsaj nekoliko odmora, da pohiti v svoj rojstni kraj in skuša naprositi še kaj denarja. Mej tem časom se izvolijo za vodstvo stavbe v notranjih prostorih gg. Umek, Windischer, ,Tarée, in nadzoroval je tudi g. Krajec. Sredi oktobra je zidar dovr.^iil svoje delo — a ker je več delal nego zgovorjeno, jo sklepni račun tudi narasel na J 580 gld.. denarja pa ni. Dobrotni g, Hočevar svetuje, naj se dr. Marinko v tej zadregi obrne za i)osyji]o na blago g0S])0 Hozhevarjevo v Krškem, znano podpornico vseh človekoljubnih naprav v naši domovini. In rea je uslišan. Prišlo je posojilo 2000 gld. Koncem lota jo umria blaga gospa zastávina knmica Lli-zabota Hočevar, ki je darovala društvu cel tisočak, kateri se je odpisal od vknjiž-enega dolga na hiši. Veličasten je bil pogreb to dobrotne gospe. L. 1889 so dohajali društvu razni darovi, mej temi 200 gld. od svitlega cesarja Franca Jožefa I. in slavnega deželnega zbora kranjskega 300 gld. L. 1890 so ae v spopolnitev dru.štva za „častno varstvo" naprosile dame: Ana dr. Slančeva, Marija Pauserjova in Matilda Chiarutini-jeva. Istotako sta vstopila v varstveno natólstvo gg. Maks lirunnor in Matija Avsenik, V Trstu je začel izhajati socijaldemokrati čni „Delavski lisf. Ta je v št. 4 1. 18ÍJ0 grdo napadel novomeško društvo in njega načelnika. Temeljito so itm „Dolengake Novice" dne 1. decembra odgovorile, kar je obrokovalce osramotilo in društvu privabilo novih članov, L. 1892 na Jurjevo je za družbo znamenito, kajti g. Hočevar jo vsled prigovarjanja dr. Slanca društvu odpustil ves vkryiženi dolg 1900 gld. — Tedaj sta se načelnik dr. Marinko in odvetnik dr. Slaac — dasi uprav nasprotnega (političnega) mišljenja — strinila v isti misli: naj se osnuje Dijaška kiihinja, za katero jo novomeški mecen A. Hočevar obljubil 10.000 gld. Kako se je to izpeljalo: o tem jiozneje. Dne 28. junija je doSla društvu izvenredna čast, da je njegovo hišo obiskal ekscelenca knez-vladika dr. Jakob Missia, ka- teri je društveno nakane iti zgradbo ne samo z besedo neg'o tudi gmotno podpiral. L, 189;-i sc je pripravljalo za dozidavo. Dne 5. novembra 1894 je bil novi trakt na Bregii dozidan za okroglo 6000 gld. Hiša je lepa in vredna okrog 20.000 gld. L. IHíJň je bilo treba zopet prezidavati v nadstrojijti za dve stranki. V konca proti Bruiinerju se je 19. novembra naselila paralelka I. gimn. razreda, katere še prej ni bilo od obstoja novomeško sintnazije. IJrnštvena l)i.ia so zmeraj bolj razvija v pravo 1 jnd-stveno hišo, postaja „narodni dom". V njej je íĚe rokodelsko (trnštvo, v njej dijaška kuhinja, v njej se shajajo ob nedeljah kmetje, da poslušajo podučne govore grmakega adjunkta V, liohr-mana. Ob veiierih so hodili me.šćanje dokaj številno poslušat tehtne govore dr. Schweitzerja o socijalnom vprašanju, in kadar je kaka prireditev aH posvetovanje katoliške stranke oziroma političnega društva, vrši se v tem postrež^ivem domu, katerega jo postavila krščanska požrtvovalnost. Marijanska kongregacija novomeških gospodiùen dobiva tu prostore svojim predstavam. L. 1896 so se javljali vsled zunanjega upliva socijalni demokrati tudi v dolenjski metropoli. Hoteli so prirediti prvi javni shod, a ta se jim je izjalovil. Zato so silno pihali na društvo — osobito pa njegovega načelaika. L. 1902 se je upoljal v hiao tudi vodovod. Dne 6. decembra je umrl veliki dru.štvent dobrotnik meščan Anton Hočevar v 95. letu svoje starosti. Vsled spletek nekaterih oseb svoje prve namere glede dijaške kuhinje ni izvršil, L, 1903 je povodom svojega birmovanja dne 28. junija društvo obiskal knez-viadika dr. A. B. Jeglič z dvoma cisterd-janskima opatoma, ki sta sc tedaj mudila tudi v mestu, ko sta obiskala Zatičino. L. 1907 je zopet važno za hišo, ker se je od Jeneweinove hiše št. 172 s pogodbo dno 29. novembra odkupil vrt in uredil prostor za večje primcrniše dvorišče. Popravil ae je odvodni kanal skozi hišno vežo in položile vanj cemcntne cevi, kar jo bilo potrebno v zdravstvenem obziru. Troski so narasli nad 3000 kron, a hiša je s tem veliko pridobila na svoji vrednosti, L. 1909 septembra meseca so se društvena pravila v toliko prenarodila, da se za slučaj morebitnega prenehanja društva obrne premoženje v korist gimnazijcem, cventuelno za dijaški konvikt. Da je načelnik Marinko vkljub svoji požrtvovalnosti za društvo žel dosti nehvaležnosti, podtikanja, jeze, vedo njegovi ožji prijatelji. Čuditi ae je le poklicanim obrtnim krogom, da mnogokrat niso umevali svojo lastne koristi. Kdor ni v društvih nikoli sam deloval, nesluti, koliko napora je treba, da se dosega društveni namen. Ako so pomisli, da celo v društvih z zgoli „omikanimi člani" večkrat poka in in se niti od daleč ne dosega njih smoter, kaj jo pričakovati v družbah, ki nameravajo zgoli priproste člane izobraževati ter jih upoljati v hram splošne prosvote? Neuke vaditi v šolskih predmetih, strokovnih zadačah, v umetnem petju, v govorništvu, igro-kazih itd. ... to zahteva potrpežljivosti, požrtvovalnosti, tega se ne doseže z nagradami ... to mora povzročiti le krščanska ljubezen do bližnjega, katera hoče osrečiti tudi nižjega sobrata. ^^^^^^^ (Dalje jiiide.) Dolenjska pisma. II. Kn liribi^ek bom kupil, Bfitn trte iitdil; Prijatle bom vabil, — Pa «ttm KO ^Kiu pil' Ta verz iz narodne pesni označuje deloma smer dolei^ske podjetnosti. Bodisi da sin podeduje vinograd, bodisi da ga nima, pa ga kupi. 1'uati svet na hribčku hočem imeti, pa ga bom izrigolal, pa bouL zasadil trte, pa mi bodo vince rodile. In da pokažem, da ne živim za-se samo, ampak da gorim tudi za srečo svojega bližnjega, pil ga ne bom sam, vabil boni tudi svoje pri-jatetje — in sreča pozemeljska, ki jo človek moro doseči, jo dosežena pri buči sladkega vinca. Stem jta sem ae dotaknil rane narodnega gospodarstva. Dolenjski kmet v vinorodnih krajih osredotoči vse svoje moči v vinogradu. Vinogradska opravila so mu najljubša, o dobri kaplici govori najrajše, za obdelavo vinograda pripravlja celo zimo, r vinograiiu se mudi celo spomlad, iz vinograda pospravlja celo jesen in le poletje jo, ki ga spravi za nekaj časa iz zidanice in vinograda. Koliko ])0t0v naredi do vinograda, ki je z večine oddaljen pol ure, eno uro ali celo dve uri ! Koliko ^voženj napravi časih po skoro nedostopni poti v vinograd ! Če ae mu še tako malo ljubi, če jo še tako utrujen, ali s „puterščkom" leteti v zidanico, za to mu ni noben čas predrag, nobena ura ne po dnevu ne po noči predraga. — Vsak dober gospodar, vzlasti vsak kmetovalec mora skrbeti najprvo za tisto hrano, ki mu je najbolj potrebna, na tisti dohodek, ki mu največ nese in najmanj stroškov napravtja. Toda dolenjski kmet sem ter tje pusti v nemar rodovitne njivo okrog doma, se ne meni za sočnate travnike v nižavi, pač pa štorklja po kamenitih stezah za golimi bregovi, bodi na višave prekopavat skalnato hribe in ne misli, da vir njegovega i)lago-stanja ne tiči v tem, da vse stroške upa pokriti z vinskim pridelkom, lies, da je vino preteklih 10 do 16 let tako poskočilo v ceni, da je dolenjski kmet vse svoje moči vtaknil v vinograde, samo da jo dosti vina pridelal. Pri tem ))a jo premalo gledal na kakovost trt, zaostal v drugih panogah kmetijstva in tako dosledno sam provzročil sedanjo vinsko krizo. Vina ne more lahko spečati v denar, dohodki iz vinstva mu ne morejo pokriti vseh stroškov, in obupno gleda, kaj je zdaj storiti? Kmetovalec rabi za svojo družino živeža in sicer več živeža, kakor drugi stanovi-Zakaj delavske moči ao ae podražile in delavcu mora kmet preskrbeti živeža, da mu dela. On ne dobi delavca samo za plačo, kakor v tovarnah, ker ae kmetijska dela ne opravljajo samo na enem mestu, ampak jo treba iti zdaj na ta, zdaj na oni konec polja, zdaj v ho.sto, zdaj v vinograd itd. Kmet no. more delavcu dajati samo plače, ampak mu mora oskrbeti tudi živež, če ga hoče imeti. Toda ves živež kujtavati, to je draga točka tudi iia kmetih. Zato pa jo prvo pravilo pri kmetovalcu : Pridelaj doma od vsake stvari, ki jo rabià za svojo družino. Kmet, ki mora več kupiti v prodajalni, kakor pridela doma, je na slabih nogah. Koliko kmečkih gospodinj ima na vrtu nase-janega toliko, kolikor rabi vsak datt v svoji kuhiiyi? Koliko je gospodarjev, ki bi ne kupovali skoro celo leto ne moke, no drugih stvarij, ki se dajo doma napraviti?— Dolenjski kmet mora vso skrb obrniti odslej na živino, vzlasti goved, pa tudi na sadjarstvo. Seveda s tem ni rečeno, da bi vinarstvo opustil; toda skoro vso skrb in dolo obračati na količino vinskih pridelkov, to no gre, to ni pravo, to mora roditi krizo. Treba je travnike zboijšavati, treba je hleve popravljati, treba je lyivo izčisiiti, treba je posluževati se poljedeljskih strojev, skrbeti za boljšo plemensko živino. Ali ni to neumljivo, ako dolenjski kmet junca pusti pri kravi 12 tednov, teliček pa za pleme sesa le 6 tednov? Treba jo torej kaj napredovati, treba se je učiti, poslušati kmetijsko učitelje, čitati gospodarske knjige in kmetijske časnike. Pa če stariši zabavljajo čez vsako novoat in .so zojior vsako spremembo v gospodarstvu, kako bo tedaj imel veselje in vo^o sin ali hči, da bi kaj na novo poskusil, kako stvar drugače ukrenil, kakor je videl ali slišal pri stariSih? Seveda je temu veliko krivo tudi to, da učenci v ljudski šoli ne dobodo nobenega veselja ali ga pa še celo izgube do kmetijstva. Kar velja o ljudski šoli, to velja z malimi izjemami tudi o „kmetijski šoli."* Tudi tu torej čaka kmet preustroja, ki se že vrši. Ptičji jezik. Ruflka Dari)dna pnporedka. — Poslovenil Ivftu Hteklnan. V nekom mestu je živel trgovec s trgovkiryo. Bog jima jo dal sina, ne pametnega po lotih, po Imenu Vasllja. Enkrat so oni v troje obedovali, a nad mixo jo visel ptičnik s slavonii ki je prepeval tako žalostno, da ga trgovec ni mogol več ]>osiu-■šati, nego je rekel: „Ko bi 80 našel človek, ki bi znal razjasniti, kaj poje slavec in kakšno osodo prerokuje, bi mu izročil. Se dokler sem živ, polovico poseatva, a tudi po smrti bi mu .storil mnogo dobrega. Deček — bilo mu jo takrat áest let — pogleda očetu in materi pozorno v oči in reče: „Jaz vem, kaj ]ioje slavec, ali se bojim povedati," „Povoj, no skrivaj niči'' silita vanj oče in mati, a Vasiljček spregovori solznih oči: „Slavec prerokuje, da pride čas, ko bosta služila vidva meni: oče mi bode ulival vodo, a mati mi bode podala olirisačo, da si obrišem lice in roke."' To besede ailno razžalosto trgovca in trgovkinjo ter skleneta, da so ro.šita svojega otroka; stešeta malo ladjico, položita v njo v temni noči pospanoga dečka ter ga spustita dalje p" morjn. V tem trenutku pa izleti iz ptičnika prerok .slavec. P""!' leti na ladjico in se vsode dečku na rame. Ladjica plava p« morju, a proti nji leti brod na vaa jadra. Gospodar broda spa^i dečka, se ga usmili ga vzame k sobi, ga povprašuje o vsem t*''" mu obljubi, da ga bode vzel in ljubil kot svojega pravega sina- Dnijçi dan pravi deček svojemu novemu očetu: „fslavec prepeva, da se bode vzdignila huda nevihta, ki bode polomila jambore in raztrg-ala jadra; treba se je povrniti v pristanišče." Toda gospodar broda so ni oziral na te besede. Zdajci se vzdif^ne ne-^ vihra, jjuloiiii jambore in raztrga ja(ira. Ni driigač, bilo je, pa je prešlo, »trdijo novo jambore, jiopravijo jadra in odjadrajo (ia^je. In Vasilij jim zopet reče; „Slavec poje, da ffre nam naproti dvanajst samih razbojniških iadij in da ))odo nas zasužnjili." ^daj ),ra je pa gospodar poslušal, se podal za ostrov in Bpazil, kako je mimo preletelo dvanajst pravih razbojniških ladij. Gospodar je počakal, kolikor je bilo treba, potem je odjadral da^e. Ni minilo mno^ío časa, in ladja se je ustavila pri mestu Hvalinskem. Pri tamošnjem kratjii so obletavali že nekoliko let in krokali pred kraljevskimi okni gavran, vrana in gavrandč ter vznemirivali vse po dnevi in po noči. Na noben način in z nobeno lokavostjo jih niso mo^Ii odgnati, niti sekana niso prileteli do njih. In kralj zapove, da se pribije na vseb raz])Otjih in pristaniščih ta le oglas: „Kiior jireženc od kra^evskih oken ^'avrana, vrano in gavraniča, temu bodo dal kralj pol kraljestva in najmlajšo kraljičino za žetio; a kdor se loti tega dela, pa ga ne izvrši, temu se odseka glava." Mnogo junakov so jo našlo, ki bi bili radi v rodu s krajem, toda vsi so izgubili svojo glave. To zvo tmii Vasilij ter poprosi gospodarja broda: „Dovoli, da grem h kralju, da prexcnem gavrana z vrano in gavrančičem,'' Da ai ga je gospodar odgovarjal od toga, ga vendar ni mogel na noben način ])regov«riti. „E, pa i)Ojdi, z milim Bogom I" rečo gospodar, ali ako se ti prii)eti kaj hudega, sam si bodeš kriv. Vasilij pride v dvor in reče kralju, da zajiove odpreti okno, okoli katerega je letal gavran z vrano in gavrančičem. Posluša on ptičje krokanje in reče kralju: „Vaše Veličanstvo samo vidi, da tukaj okrog leta troje: gavran, žena njegova vrana in njun sin gav-raiičič. Gavran se pravda z vrano, komu jiripada sin, očetu ali materi in da se njima razsoiii. Vašo Vclišanstvo! rocito, komu pripada sin?" Kralj reče: „Očetu." Komaj je kralj spregovoril to bosedo, je odlete) gavran z gavrančičem na desno, a vrana na levo. 1'oteni vzame kralj dečka k sebi na dvor^ kjer jo živel v veliki tnilosti in časti. A ko jo odrastel in postal lep znla-denič, so je oženil s kraljičino ter dobil ž njo pol kraljestva. Knkrat so domisli, da prepotuje razne kraje, tuje deželo, da vidi svoje podložno, a podložni njega. I'rii)ravi se za potovanje in odide. V nekom mestu prenoči, in ko zjutraj vstane, zapove, da mu prineso vode za umivanje. Gospodar prinese vode, a gospodinja mil da obrisačo. Kraljevič jo v razgovoru ž njima zvedel, da stA mu to oče in mati. ;ijoka se od radosti in pade pred nju na kolena. Potem vzamo oba s seboj v mesto Hvalinsko, kjer so živeli skujiaj in ao liogatili. Dopisi. strma skala, med skalami raste k večjim trnje in osat. Nekdo je za tejiko. češpíjo in oreh nastavil zelo visoke odkupnine. Da je cena pretirana, je očividno. Saj je stavbeni prostor še v kakem velikem mestu ceneje, kakor bi prj.šlo stati, če bi to obveljalo. Hinjčani so pa, kakor smo zvedeli, dali navaden svet „gmajno" brezplačno, kolikor so ga bo porabilo za ziiradbo cesto. To je lopo! Ljudje naj bi bili hvaležni, fla se gradi cesta^skozi vas, podjetje podpirati bi morali, no pa stvari izkoriščati I Škoda bi bilo, ako bi se zadeva zavlekla edino radi treh posestnikov, ki bi bila v občno korist cele okolice in jo ljudje tako ie(jno pričakujejo. • Kandijft. Klektrična razsvetljava v bolnici usmiljenih bratov. Minoli teden se je vršil razgovor zastran vpeljave električne svetlobe v bolnjčno prostore. Udeležili so se ga poleg g. priorja Polik. Vavpotiča in priinarija g. dr, Dofranceschija g. pr jor iz Gradca, ki inm v ogromni graški bolnici že uvedeno električno luč, in iii.štalatér Gschnades iz Gradca. G, Franc Seidl, posestnik v Kudolfovem in lastnik elektrarne pod ljukenskim gradom, je bil takoj pri volji z bolnico v Kandiji skleniti pogodbo zastran oddaje električne energije v zadostni množini in za vsa-katoro porabo, izvzemši čas od 12. do 2. ure po )oliIne, Cona za eno konjsko silo 1Í60 K. Da se izve maksima na visma po-treline moči, se postavi na zahtevo obeh strank aparat za mero najvišje porabo (Hochstverbrauchsinesser), ki ga omisli konvent usmilj, bratov. 1'ogodba velja za 10 let in pnde v moc po ko-laviiaciji, ozir. i>o dobljeni koncesiji g. Fr. Seidla. Z delom se bo pričelo prihodnji teden, in ako ne bo posebnih ovir, bo prva svctiljka že po jircteku 14 dnt zažarela. Napredujemo. Ajdove«;. Sj»rejmite k zadnjemu dopisu Se nekaj posebnega, kar jo prav, da se otme jtozabljivosti. Zadeva se tiče odkupa sveta za nove coste. V Ajdovski občini jo šlo vso gladko, pomisleke sta Imela lo dva, ker bo enemu presekala njegov jedni gozd, drugemu pa gre črez njcROVO njive ravno po sredi. Opravičeni želji se je vgodilo, da so jim bo svet dražje plačal. Drugače jo bilo pri posestnikih v Sadinjivasi, občine Dvor. Za to vas ao jo s tremi i)Ose,stniki vršila conitvena obravnava preteklo nedeljo. Zahtevali so kar naravnost pretirane cene za svet brez razločka 1000 K za oral, da si jo nekaj tega sveta sama Belokranjski glasnik. Iz Adlešič. Predzadnjo „Dol, Novice" so sporočile na str. 362., da je ponesrečil v Ironwomiu v Ameriki Jožef Vlašič in 80 pristavile, da^je bil doma iz Črnomlja. Tu pa je pomota, ker ni bil doma iz Črnomaljske fare, temvečjz našo fare in siccr iz Tribuč h. št. 28. Pri hiši se i>ravi pri Šalamunu. Bil je star 39 let. V Ameriki ima se 2 brata, Matijo, ki je tam že mnogo let z vso družino in Mikota, ki je šel letos zopet v Ameriko, a družina mu je v Tribučah na nekdanjem očetovem domu. Dne 11. novembra 1. 1. v Novem mestu umrli kanonik Jožef Hočevar, ki jo bil nas rojak — rojen je bil v tukajšnjem Po-breškem gradu kot sin nekdanjega oskrbnika — se je spomnil v svoji oporoki tudi revežev svoje rojstne fare. Zajmstil je namreč hran. knjižico z vložkom 2453 K 71 h, katerih obresti se imajo vsako leto razdeljevati med resnično uboge naše fare, a pristavil pa jo v oporoki „da obdarovanec ne sme biti pijanec ali pijanka." To pa ni edina ubožna ustanova v na,ši fari, katere se je spomnil duhovnik. Tudi dno 2, novembra 1H96 v bolnici v Kandiji umrii župnik Ant. JakSič, ki je bil nekdaj tu kapelan, je volil za tuk. ubožni zaklad 909 K, Dostavil pa jer „Naravnost pa določujem, da mora ta nbožna ustanova vedno ostati v cerkveni oskrbi." Tako bo naša fara v prihodnje dobivala vsako leto lepe novce iz teh dveh ubožnih ustanov, okoli 120 K, katere bodo prejemali v resnici potrebni. Tudi v naši fari so dobili letos ljudje obilo vina, večinoma skoraj vsi več od lani, a grozdje pa je zopet letos nenavadno gnilo, a so gnilobo odbirali, Siihor. Poročale ste, drage „Novice", da se bo vršilo pri nas ponavljanje sv. misijona. Naznanite pa zdaj tudi, da se je prelepa cerkvena slavnost vršila ves teden ob Sesvetah, Prišli 80 čč. gg, misijonarji lazaristi iz Ljubljano ter so v svoji znani gorečnosti vodili sv. poslanje z izbornimi poduki na leci in z no-umornostjo v spovednici. Naši župljani so z obilno vdeležbo pokazali, da znajo ceniti take izredne duhovne vaje. A tudi sosedje iz bliži^ih farâ —mej temi hrvatski unijati —bo pomnoževali naše število. Slovesen sklop je bil na zahvalno nedeljo. Slovesno sv. mašo je opravil veleč. g. dekan semiški Mat, Erzar, a popoldansko sklepno procesijo sv. R. T. je vodil naš rojak, preč. g. kanonik Ant. Žlogar. Prihitol je k sv. misijonii i naš svetone-(ieljski soseá, unijatski dekan veleč. g. Vifeoševič, kateremu jo vsa slavnost tako dojtadla, da kani i on povodom 300 letnice sv, unije obdržavati sv, poslanje v svoji župi v liadatoviču. Glejte, kako mi tu na moji v dejanju izvršujeino slovensko-hrvatsko vzajemnost ! — Ker slučajno nimamo organista, priskočil je na pomoč vrli g, organist metliški Al. Mihelčič, ki je zbral razpršene pevce, nekoliko z njimi poskusil in cel teden na orgijah spremljal lep« petje. Čast mu, sjmznali smo, kaj desežo navdušenost za svoj poklic. — Za vso prireditev pa gre največja hvala goroči-mu gosp. žujmiku Pavlovčiču, — Ljubi Bog naj bo vsem, ki so kaj pripomogli k sv. poelanjn, obilen plačnik ! Metlika. Vinarska zadruga ustanovila so je 14, t. m, v Metliki. Načelnikom je bil izvoljen Alojzij Milielčič, žujtau na liOkvici. Podnačelnikom : Jožef Nemanič, posestnik in mlinar iz Žolebeja. Županom občino Lokvica je bil dne 14. t. m. enoglasno izvoljen Alojzij Mihelčič, posestnik na Gor. Lokvici in organist v Metliki. Svetovalcem: Janez Škof, Gor, Lokvica št, 62; Janez Plut, Gor, Lokvica št. 40; Jure Gornik, Grabrovec št, 3; Janez Nemanič, Gor. Lokvica št. 35. „Za poet!" Tako je vskliknil neki liberalni a vendar dostopen Metličan, ko je izvedel da ao liberalne ovčice v Gradacu dale nezaupnico g. deželnemu glavarju pl. Šukljetu, Celo belo- kranjskim liberalcem se studi sedanje početje njihove stranke. Ljudje, kateri ŠukUeta niti volili niso, ee drznejo zahtevati iqe-gov odstop. Res za poè't! Kdor želi pristnega belokranjskeg'a viua, obrne naj se na sledeči naslov: Vinarska zadruga v Metliki. Dostavck uredništva: Glede seje ^kmečke zveze" smo obvestilo izpustili, ker je bila že včeraj. Upamo, da nam kaj sporočite, DomaČe novice. PotiiKlvajsetlptiiica Skofovff^a pONvećeiiju sv, »četii Pija X. V torek, 16. novembra je 25 let, kar je bil — 1. 1884, — Pij X, posvečen za škofa v Msntovi. Poprej je bil kanonik, kancelar in spiritual v Trevizu, škofovskem sedežu svoje rojstne škofije. Posvetil ga je v Rimu kardinal Parrochi, ki je bil rodom iz ilantove. Ž njim vred sta bila posvečena še dva druga ákofa, Posvečevanjc se je vršilo v cerkvi sv. Apolinara. Asistirala ata dva prednika na mantovski skofovski stolici, monsignora Rota in Berengo. Neposredni prednik Berengo je bil imenovan za nadškofa v Vidmu (Udine), kamor se je pa preselil šele meseca aprila prihodnjega leta, tako da je Sarto zavzel škofovsko stolico 19. aprila 1885 s slovesnim introniziranjem. V Mantovi je škofoval do 24. novembra 1894, katerega dne se je preselil v Benetke za patriarha. V ta spomin bo v soboto zvečer slovesno zvonilo, v nedeljo ob 10, uri pa bo slovesna sv. ma.ša a Te Deum. Bog ohrani sv. Očeta! Kauoitična umeSčeiije v Prečiiii. Vsled pooblastila preč. knezoškotijstva je dne 17. novcmi)ra p. n. g. prošt c. g. Štefana Trškana, ki je že okreval od svoje zadnje bolezni, umestil na njemu podeljeno župnijo v Mirni peči, kamor se novi župnik v kratkem preseli. Na mnoga leta! ŠoJstv». Na trirazrednici v Toplicah pri Novem mestu je za III. razred dovoljen nerazdeljeni dopoldanski pouk. Dosedanja siiplentinja Ana tíiška pride kot začasna uèite^ica na dekliško štiri raz red nico v Ribnico; vodstvo te šole pa je poverjeno stalni učiteljici Marija Blahna. — Na petrazrerfni de.ški ljudski šoli v Kočevju sta razpisani dve učiteljski službi za moške prosilce^ v stalno nameščenje do 8. deccmbra 1.1. — Obolelo ucite^jico v Ht, Vidu pri Zatičini Antonijo Hribar pa nadomešča Ana Jak. — Na enorftzrednici na Planini (okraj Črnometj) je razpisano uči-tetisko in voditeijsko mesto v stalno ali začasno nameščenjo do tí. decembra 1.1. — Deželna vlada je pritrdila sklepu solskega odbora obrtno-nadaljevavne šole v Radečah, da se poučuje risanje ob nedeÇah od 8. do 12. ure dopoldne, oziroma v priprav-Ijavnem tečaju od 8. do 11. ore dopoldne; vse druge učne ure pa se porazdele na četrtek od 1, do 3. ure dopoldne, torek, sredo in petek od (ï, do 8, zvečer. — Učiteljski kandidat Rujicrt Smolik pride kot začasni učitelj v Stari trg pri Uožu, Odlikovanje. Vič. g. Mihaelu Saje, kn.-šk. duh. svetniku in župniku v tštangi je podeljena častna svetinja za 40-lctno zvesto službovanje. — Naučni minister je pooblastil c. kr, dež. šolski svet, da izreče gimnazijskemu profesorju v p. dr. Jožefu Marinku v imenu naučnoga ministrstva priznanje in hvalo za dolgoletno uspe-sno službovanje. Dopnut je dobil vsled bolezni kaplan Janez Lomšek v Starem trgu, pol, okraj Črnomelj. Noliirske spremeni be. Justično ministrstvo je prestavilo notarje Jož. Rohrmana iz Cerknice v Mokronog, Huberta Završ-nika iz Žužemberka v Cerknico. Obletnica Št. Jaiiške železnice. Dno 15. t. m. je obletnica, odkar je stekla nova ât. Janška železnica, ki se dobro rentira. Le zaseka v Zijavnici je požrla že precej tisočakov. Pa še ni vse dodelano. Posestniki tudi šo vedno čakajo na plačilo za zemljišče in godrnjajo, ker ne dobe denarja. Slind sklicuje deželni poslanec in odbornik g. prof, Jarc za soboto zvečer ob 8. uri v ,,Rokodelski Dom", kjer bo pojasnjeval scdatqi politični položaj. Meščani vdeležite se obilno tega shoda! «Kiuei'ka zveza za uovoiiieški okraj" priredi dne 21. novembra r nedeljo več shodov v okolici, in sicer v Prečini po rani maši, v Vavti vasi po])oldne, v Brusnicah zjutraj po maši, Podgra-doni popoldne po litanijah. Somišljeniki, pridite obilno na shode ! Oiirtiio soolovico maiý kakor želatino. Ameriški novičar. Vestiiik (Iriižlie hv. Itiilttelu. Slovenske .šolske sestre v Ameriki. Dne fi. oktobra t. 1, so dospele v New-York Štiri šolske sestro iz Maribora na l'arniku „President Grant" i»0 Hambnrií-Amerika črti. Hile so to s. Bonaventnra, kotj)red-nica, s. Avrelija, s. Klotilda in s. Pulherija, Od.šle so v Kansas City. Kans,, kjer bodo prevzele vodatvo slovensko-hrvatsko šole. Kakor znano, tam jako uspešno delujeta rojaka č. jf. J. Kompare, kot slovenski, in č, g. M. Krinpotič kot hrvatski župnik. Pri prihodu parnika jih je pozdravil zastopnik slov. družbe sv. liafaela in v.se potrebno zat\jo poskrbel. — Sirote so se pa — ne vem po čigavem nasvetu — vozilo v III. razredu, torej v medkrovju; in so mod potjo říotovo silno veliko zoi)erne^'a in hudega prestale. Kot reiiovnice se voziti v medkrovju, to ni malenkost! Nam so so sirote zelo smilile. Ker so imelo plačano do Kansas (Jity, bi morale iti tudi takoj zojiet na vlak in se voziti z navadnim izseljeniškim vlakom naprej, ňele po posredovanju Rafaelove družbe se jim je dovolilo ostati en dan v New-Yorku, da so se odpočile od burno morske vožnje. Ko bi ne bile plačale že doma vožiye, dobile bi tu poleg vseh drugih udobnosti tudi šc polovično vožnjo, s čemur bi si bile najmanj 70 dolarjev (300 kron) prihranile, ker vso ameriške železnico dovoljujejo ka-toli.ikim sestram polovično vožnjo. Po Nemškem so se vozile v četrtem razreilu (v navadnih živinskih vozovih), dokler niso doplačale za m. razred. — Tu jo zoi»et slučaj, ki jasno spričuje |>otrcbo Rafaelove družbe. Kako lepo bi bilo vse poskrbljeno m urejeno za uboge sestro, ko bi se bila preje za svet vprašala Rafaelova druži)a in se ji to naznanilo pravočasno. V Now-Yorku amo jih nastanili v Leonišču (Leo House), kjer so jih oiidotne čč. sestre prisrčno pozdravile in pogostile. — Glede ufe'odiiosti, ki se dosežejo v Ameriki, svetujemo, naj so obrne za nasvet na družbo v Ameriki, 135 E 2nd Str. New-York N. Y, — I/. Amerike se nam se dalje poroča: Jiazmere. naseljeni-štva se počasi urejujejo in čistijo. Ui)amo, da bodo kmalu dvakrat toliko napredovali, kot smo dosedaj. Sedaj je zopet vso normalno in se vrsi vse redno. Avstrijski dom jo odprt in vso fjre po redu. i= Iz riiieaiïe ae poroča: V četrtek zvečer, dne 28. oktobra, sta v Orchestra Hallu prvikrat v Ameriki javno nastopila dva umetnika svetovtie slave, ki sta se nastanila v Chicagi letošnjega .teiitembra meseca. To sta gg. Anton Foerster, „the Austrian pianist", in Al. Scbald, ogrski violinist. Odkod je g, Anton J'Vr.stcry Iz Ljubljane! Tam je bil rojen kot najstarejši sin .slavnega skladatelja Antona Foersterja, a izšolan v Ljubljani, na Dunaju in na Nemškem, kjer je zaslovel kot umetnik Jirve vrste in odkoder je jirišel letós kot jtrofosor v „tíhicago Musical College". Kakor njegov oče, je sin zaveden Ceh in Slovan. =-■= ,l(pliet. — Gospod Mat, Nemanič jo edini Slovenec in Slovan iz tega mesta, ki se udeleži konvencije v New Orleanp řrlede predlagane jfradnje globokega kanala od velikih jezer ozir, Chicago do Mehihanskepa zaliva. G, Nemanič je odpotoval s prvim oddelkom jolietske dclegacije v St. J^onis, kjer se pridružijo jircdsedniku Taftu in njegovemu spremstvu na voziyi po reki Mississipjd navzdoii do New Orleansa. Jolietska delegacija bo skuiitio štela najmanj 5() članov. So. Chicair». V nedeljo, 17. oktobra, smo jiraznovali y naši župni cerkvi slavnost, kakoršne .^e ni bilo nikdar poi>rej. Istega line se je delil prvikrat zakrament sv, birme, katerega je prejelo 109 birmancev. Le|)0 število za tako mlado faro, katera jo bila UHtanov^ena Še le 1903. Slovenci so g. nadškofa slovesno Hl^rejeli ter se v cerkvi odlikovali s iirekrasnim petjem. Nadškof je bil povso zadovoljen ter jih jo očitno pohvalil. = St. 1'iml, !ttiu». Naš odlični rojak, č. g. J. M, Soince, župnik največje nemške cerkve v škofiji, je praznoval 17. oktb. svoj srebrni jubilej ali petindvajsetletnico svojega mašništva. Ob 10. uri jo daroval slavljenec slovesno sv. mašo, pri katerej je prisostvoval v svetišCu mil. g. škof Jakob Trobec in .Msgr. .\lojzij Plut, Dalje so azistirali pri sv, maši izmed slovenskih duhovnikov naslednji čč. gg.: Anton Ogulin, Dr. John Seliškar in F, S. Šu-st^ršic. Slavnostni govor je govoril mil. g. škof Trobec. Opisoval je delovanje jubilarja od dne njegovega posvečetga — kot kaplan v Wabasha in New Ulm in potem kot župnik v Owatonni in kasneje v St. Paulu ]>ri cerkvi sv. Matevža in od leta 1897. jiri cerkvi sv, Neže. Omeiýal jo bogatih sadov, ki jih je rodil njegov trud v vinogradu Gospodovem in mu voščil, naj bi deloval še mnogo let za čast božjo in izvelicanje neumrljivih duš. Po končani božji službi je bil v farovžu banket za častito duhovščino, ki se ga je udeležil tudi mil, g. nadškof John Ireland, Popoiudne je praznovala župnija sv. Neže blagoslovljenje vogelnega kamna svoje nove cerkve. To bode jedna najlepiših cerkev na severozapadu in prva cerkev v Ameriki zidana v baroknom slogu. Stala bode 200.000 dol, = New York. Na.ia slovenska naselbina v Greater New Yorku se krepko množi. Pretekli teden se je pomnožila kar za štiri pare, katere je povezal č. P. K, Zakrajšek. Jiojak Josip Škrabe iz Trojan, odbornik družbe sv. Rafaela, si je dobil iz-vojjenko svojega srca iz stare domovine goapico Jv. Zajec iz Za-tičine. Poročen jo bil v Leohausu. Posebno slovesno ae je izvršila poroka g. Henrika Dorganca iz Tojilic, tudi odbornika iia-faelove družbe, ki je vzel go. Marijo Kokalj, članico kat. slov. druStva, Pri vhodu v cerkev poslovila se je prednica dekl. društva, Marija Gostič, od neveste-članice in ji izročila krasen svež šopek v imenu družbenic. Pred poroko so ji družbenico zapele v slovo krasno jioročno družbeno pesem. Pri odhodu iz cerkve je pa ženinu zapel možki oddelek cerkv. pevskega zbora znano krasno pesem -„Krščanski ženin". Slavnostne večerje se je udeležil odbor družbe 8V. Rafaela skoro polnostevilno. Tudi mrtvaška kosa ni mirovala zadnjo tedne. I'mrla je najprej ga. Marija Gostič za sušico ter zapustila dva mala otro-čiča žalujočemu možu; vendar je najmlaj.si v J4 dnevih odšel k materi v nebesa. Po skoro 4 letni zelo mučni bolezni je umrl Anton Gerčar in zapustil ženo in malo hčerko. In zadnji je bil; Josip Rabič, tudi za sn.šico, ki zajiušča hčerko in soprogo. Listnica uredništva; č. ilopiíQÍkii it Stiluira: Je bil že jirri rojema hiimilne vlo^e od vsace^a, čc je njen ufi ali ne, ter ohreaciije po 4 o - o na Jcto brci! odliitka rentncj,'a davka, katerega sama iz svojega plačuje. ifr i** i«* i«- 1** i*- t t * 'fy Ht-ifr Dražbeni oklic. E 456/9 8 Dne 2. dccembra 1909 dopoldne ob 10, uri bo pri spmiaj Díiiiime-njeui sodniji v izbi St. S v Budtjlfjveiii dražba uepremiiiDine t), ât 46(' Ic. u. Gor. Straža, ki Beetoji is stavi^č» |i. it, 30J in (iveb gofclnih parcel s pritikliiiii vred. Neiiremiúuini, ki ju Je prodati ua draébi Je duluùcna vreiliiost na 810 K, pritiklibi ua 6 K. NaJtiiaiijSi pooadek ïnaSa 643 E 34 b, pod ttsm zneskom se ne prodaje. DražbeDe pogoje in listine, ki «e ob enem odobre in lifltine, ki ae tičejo uepretuiônine, emejo tisti, ki žele htipiti, pregledati pri spodaj ozname-njeni soduiji t izbi It b, med opravilnimi urami Pravice, katere bi ne pripnáúale dražbe, je og^laaiti pri tiodniji najpoK' neje t dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne moitié raz* veijavljati i^lede nepremičnine aame. O nadaljnib dogodkih dražbenej^a poat{>panJa se obvestijo osebe, katere imajo seJaJ ua nepremiODinab pravice ali bremena ali Jih tadobé v teka ilrBř.benedra postopauja, tedaj samo i oabitkom pri eoduiji, kadar uiti ne stannjejo v okoliin spodaj Dznaraenjene soduije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stannjočega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija v Rudoilovem, odd. II., due H. oktobra 1903. (247) Dražbeni oklic. E fi30/9 8 C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek II., dne 18. oktobra 1909. (248) Učenec so takoj aprejiini v trg-ovino a šjtc-cerijskiiii biajiojn in železnino, ki jo dovršil vsaj (jutisko Soio in je star 14 let. Trjrovina z mc>aniiii bla^^om Fraiif! iJiišliii v Metliki. (a4l-,i-3 Dne 2. decembra 1909 dopoldne ob 10. uri bo pri spodaj ozuame-njeni sodniji v izbi II 6 v Rndolfovem dražba zavezacčevega zemljilča vi. St. 1483 k, o. Cerove Nepremičnini, ki je prodati na družbi, Je dolafeua vrednost oa 84 E. Najmanjši ponndek znaša 22 E 68 vin. pod tem znenkom se ue prodaje, Dražbene pogoje in listine, ki se ob enem odobre, in listine, ki se tičejo nepremičnine smejo tisti, ki žele kopiti, pregledati pri spodaj oinamenjeiii aodciji v iibi st 5 med opravilnimi nrami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje y dražbenem obrokti pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle raz veljati jati gledë nepremičnine same. O nadaljnib dogodkih dražbeneffa postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremični o ah pravice ali bremena ali jib zadobe v tekn dražbe-nega postupanja, tedaj samo i nabitliom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okoliAu spodaj oznamenjene sudnije, niti ne imennjejo tej v sodnem okrajn stanuj o čega pooblaščenca za vročbe. Stavbeno podjetje Znidopčič 8 Stepančič Gorica, ulica Mattioli filijolhs v Kandiji pri Novem mestu so prijioroća si. obíinstvu iti driiifîm korporaeijaiii za izdelovanje vsakovrstnih Btavbonih del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje naùrtov ter statičnih računov. Za obila naročila so toplo jiriporoćata (170.0-18, ZilidapĚíĚ I SÍBpanÉiS. Stechenpferd lllijino mlečno milo NajmllejSe milo kožo kakor tudi proti pegam! IM-50 1DI Dobi se povsodl Radi [>o[)olne opustitve i^ospodaratva prodalo se bode U graščini Breltenau [Zalog] več koiij, krav in prašičev, kakor tudi vsi ])na, detelja, seno, slama, koruza itfl. Nadalje prodalo se bode vse njive, ti'aviiike iii i^itzile na parcele in sicer dne 5. decembra ob 2. uri popoludne v gostilni )Iii)'ije Kristan v /alotrit ňt, 15, Kavnoiam odda se v najem tudi kantiiiii pri opekarni. Tozadevna vpraàaïqa naj se naslove na oskrlniištvo ^rašřine llrett<>iia