DopisL lz Slovenjgradea. (Naae aarodae r a z m e r e.) Naaa narodna trgovina kakor tudi aarodaa goatilaa nNarooni dom" vkljub nevolji tukajšnih in okoliških nemčurjev prav lepo napreduje. V goatilai se je pred kratkem marsikaj preaovilo ia trgovina se bode žc v par mescih za najmanje polovico povečala. Z veaeljem poročamo, da ae ljudstvo iz dežele, za katere je aaš nNarodni dom" v prvi vrsti aameajen, vsak daa bolj zaveda avojib narodnih dolžaoaii ia da je aaš nNarodni dora" znaa tudi že preko mej aaaega lepega okraja! Na- rodajaki voditelji delujejo neumorao, — ajim vsa čast! Seveda je ai aajlepše pšenice brez ljubike. — Tudi pri naa se to vreaaiči, kajti tudi po vaseh nasega okraja je žali Bog le ae preobilo takih gospodarjev ia takih mladeničev, katerih ae do aedaj dobra beaeda ae ni prijela, ki ae tavajo v tmini, kakoršaa je bila tndi ae pred aekaj leti. Vsi ti kimovci so zoper vsak narodeu napredek, zoper vsako aarodno zborovanje, zoper vaako aarodno zabavo ia vsi ti so zoper aaa BNarodai dom" ter podpirajo ae vedno nase aajbujše sovražaike. Ravno tisti trgovci katerim slovenski kmet ni nič druzega kakor Btrotl" ia nwiadischer toaf aajhajše sovražijo ^Narodni dom" vsled tega, ker ne morejo več lako grabiti premoženja aa kup, kakor jim je bilo to mogoče pred otvoritvijo naše aarodae trgovine. Sprevidite vendar eakrat vai oni, kateri ae danea ae žtejete našim nasprotaikom, da deluje aaš rNarodai dom" le v prid naaega naroda, da ate v istem poatea odjemalec, ae pa ^trotl" ia nwiadische tost" ia da se morejo ceae v rNarodaem domu" še bolj znižati le takrat, kadar more aaša trgovina z drugimi mogočnejšimi tekmovati. Ne dajte se alepiti od naaih aovražaikov aemČurjev ! Kako ravaajo nemčurji s Sloveaeem, ni treba aa dolgo razlagati, mialimo, da je za tokrat zadoati, ako opomnimo, kako so z aami tu ravnali laasko leto. Dasiravuo plačujemo davek kakor oai ia amo poateai Avstrijci, boteli so nam larji 18. avgusta, tedaj na rojstea dau Njega veličaatva cesarja zapleniti našo aarodao zaatavo, hoteli so nam tedaj vzeti celo pravico, se pokazati pred avetora Slovence. Kaj porečete na to, vi kimovci, li ae morete reči, da so aemčurji pravicoljubai, — in ste še vedno vneti za nje? Bi Vas ae bilo aram, zatajiti aa ljubo aemčurjev avoj materni jezik in svoj narod? Spametujte se tedaj ia dajte aemčurjeiii za vselej slovo! Mi smo prcpričani popolnoma, da je pri večiai dotičnih, katere amo mialili, vsemu naaprotavu kriva le nevednost, kar jim radi odpuatimo. Neodpastljivo pa je aaaprotavo takih, kateri aemčurje in njih apletke poznajo, od takih, kateri bi imeli poklic, narod probujati, ljudstvo podučiti! Štejemo naaprotaikom izobražeao osebo v okolici, ki meato človeka poduči — iatemu celo prepove obiskati aasa podjetja! Sramota! Nič boljai ai njega iskreai prijatelj — tudi občiaski odboraik v Pamečah. Mi si bodemo stvar dobro zapomaili! Prihodnjič misHm aploh imeaa vaeh dotičaih nazaaaiti. Sliaali bodete takrat imeaa iz Pameč, Staregatrga, od Sv. Martiaa itd. Upamo, da se jih med tem mnogo poboljsa. Kar se Slovencev iz Slovenjgradca tiče, moramo le omeniti, da bi bilo maogo boljae želeti. Le aekaj jih je, kateri 8e ae le v aloveaski družbi ampak povsod pokažejo Slovence, nied tem ko ao drugi tudi taki — kimovci. Ne vemo, si li ae upajo, ali smo jim npregmanj", da jim je vse drugo ljubae kakor kar je aarodnega. Nekaj teh ljudi se kaže Sloveace, kakor rečeao le v sloveaski družbi, aa primer na primiciji v Šmartaem ali v Narodnem domu, drngače pa zahajajo le v nemčurske gostilae ia nemčurake trgovine, 8e družijo aa aprehodih ia drugod z nemčurji in se poaložujejo iz aavade le blažene nemščine. Drugi zopet še pridejo tu in tam iz dolgega čaaa tudi med naa, a narodnoat jim je zadaja briga in skrbijo celo za svoje potomce tako malo, da ao zadaji ali vže strastni nemčurji, ali ao še v nemčurskih ^Studeateaheimih'' ali pa, če so še otroci, alovenski aploh ne razumejo. — Prihodajič več! Sv.Urban pri Ptuju. (Ptujake laži.) Ko pridem nekega dae po opravkih v Ptuj, podam ae a prijateljem po ulici, ki je aa čaat možu, — kateri je hotel vse katoličanatvo ia slovaaatvo uničiti. — prekrščena in aicer aa čast pruakemu luteraaskemu kaacelarju Biamarku, ki je bil velik Bovražaik Avstrije. Prideva dol od Koleaca, kar ae preatrašim ter skočim tako aaglo aa stran, da bi pri tem akoraj prijatelja prevrgel. Plašao me jc gledal, misleč ai, da se mi je zmešalo. Toda ko se je on ogledal proti tisti straai, ni ae veliko manj prestraail. Kaj si mialite, da je bilo? V oknu je bilo polno žab, ki ao me grozno divje gledale. Seveda aem ai aekoliko oddabnil, ko sem videl, da je šipa na okau. Podam se bližje ia kaj zagledam? Ona žaba, kateri so vse štiri aoge kvišku štrlele, imela je na trebuhu dopis od Sv. Urbana. Med drugim bilo je eledeče: Da v vinogradih ai prealabo, če nam ne bo ^peroaospara" vsega uaičila, ki ae že tu in tam prikazuje, ker večjidel vinogradnikov ne akropi pravilno. Nadalje, da imamo nkmetijako društvo", ki pa aič ae pomaga, če udov ae podučuje, če ne priredi nobenega podučaega ahoda. Resnici aa ljubo aaj bo povedano, da tukaj nimamo nobenega nkmetijskega društva", temveč BGospodarsko bralno druatvo", ki prireja z zvezama mesečae podučne ahode. Seveda k tem ne vabimo za govoraike atrokovaih učiteljev, temveč imamo več faatov, ki ao obiskovali razne gospodorske tečaje. Med temi imamo tudi traaičarja, ki je bil aa večjih zasebaih trsnicah, kakor tudi več let aa veliki deželai ti-aaici. Ima že aedaj skozi več let obširao trsaico, torej more glede trte tudi aekaj povedati. Imeli smo v tem letu sledeča gospodaraka predaranja na meseenih sbodih mlad. zveze: 1. dne 5. marca teoretični poduk o pravilai rezitvi trt ter različaa trsna odgoja, kakor razkazovanje o tem aa podobah iz kajige g. dež. vin. komisarja Aut. Štiglerja; 2. dae 12. marca praktični pouk o rezitvi v župaijakem viaogradu; 3. dae 2. maja teoretični ia praktični pouk o cepljeaju drevea, snaženju, obrezavaaju ia sajeaju aadnega drevja; 4. dne 7. juaija pouk o trtni uai, raznih amerikanskih čistih vrstah in hibridab, b peronospori ia pravilaem akropljeaju: 5. dae 4. juaija pouk o varčaoati ia saagi. Toliko o sbodib mladeaiške zveze. 0 delovanju dekliake zveze pa bo že njen odbor poročal, če ae mu bo sploh zdelo vredao odgovarjati ti ptujaki nesaagi. Nadalje bo v nedeljo, dne 18. junija predaval deželai potovalni učitelj g. Jelovšek o živiaoreji. Povabimo tudi nŠtajerčeveu pristaše, da ae polaoštevilao udeležijo tega pouka kakor tudi shoda mladeaiske zveze prvo aedeljo v mesecu juliju, ko bo zopet govor o sadjaratyu. Prepričali se bodo, da aapredujemo. Nadalje piše ta lažajivi dopianik, da nmladeniaka ia dekliška zveza" napredujete v ljubezai, kako se med aeboj navduaujemo v staaovitaoati, poaebao če sta dva aama. Res je, da ae aavdušujemo v ljubezai, pa ne v tisti, kakor ^Štajerčiiaaci", katera vodi po blatai poljaai, ne tudi v tiati, katero vpiše pomlad z aežno roko v mlada srca, ki pa je podobna dimu, — ki ga veter razpiae, da ga ai nikjer — ali pa vaeka globoke raae, temveč v ljubezai do aaše kraane alovenske domovine, po kateri že naši narodni aovražniki ategujejo roke leta in leta, v katere propast je ravno ptujaki nŠtajerc" ustaaovljea ia v katere propast delujejo njeni laatai siaovi, a odpadaiki — aemakutarji, kakor je ta dopianik. Kako pa je ta dopisaik poačea o aaaih razmerah, avedoči nam to, ker piae, da sta ai v sovraatvu predsednik mladeniake ia predsedaica dekliake zveze. Mladeniaka oziroma dekliaka zveza aima predsedaika ali predaedDice, temveč voditelja oziroma voditeljico. V kakšaem sovraštvu pa sta? Ge zaaa ti dopiaua za to, mi ae. Le skrbao zveduj zakaj, ter poročaj, če izveš kaj resnice, a laži nikar več! Mi aiamo bralnega druatva zato ustaaovili, da bi delovali za narodni prepir, temveč za aarodni in goapodaraki napredek. Ce pa aaa bo kedo dalj čaaa v ptujski Bkroti" napadal, omeaiino, da tudi aam ni pero zarjevelo ia se nam črnilo posuailo. Frankolovo. (Kmečki ataa) do aovejaih ča8ov ni bil ataa. Kmet je delal do sedaj, ker je vedel, da mora aicer umreti. Svoje soobčaae je tudi amatral samo za svoje sotrpiae, aekatere celo za svoje sovražaike, ker so mu nasprotovalF ali ga v pravdah celo ugonabljali. Tako dela, trpi in slednjič, kar je vsem Ijudem usojeao — umre. Ogromaa večina kmetovalcev stoji oaamljena brez vsakega zbližanja a svojimi aoataaovniki, ne čita aobenega kmetijekega liata, ae obiakuje nobenega kmetijakega zborovanja, da bi bili deležni nasvetov ia pouka potovalnih učiteljev. Nikdar ne pomisli, da bi s temi svojimi sosedi doaegel maraikaj v občno koriBt in povzdigo kmetskega staau. — Prva zaamenja, da ae je kmet začel gibati, se že prikazujejo. Kadar se skliče v kakem kraju poučea shod, ae jih že zbere povoljno atevilo. Tako zborovanje smo imeii Frankolčaai na binkoštno nedeljo popoldan v občiaaki pisarai, kjer je predaval g. Goričan, ki je priljubljen po svojem poljudaem, razločaem govoru, ki ga preveva aemtertie res prav mičea humor. Zbralo se je aad osemdeset mož in mladeničev. Goap. potovalni učitelj je govoril o živinoreji, kako se zauemarja živina, zanemarjajo travaiki, da se skrbi za dobro pleme goveje živine. Med drugim je omenil, da prebitro odatavljajo za pleme določeao tele, to je hiba za dotičao živinče, ki ae ae da pozaeje nikdar več popraviti. Travniki se ne gnoje, ne uporablja se gnojnica, da se tako rekoč kruh meče skozi okno, ker se pusti, da ae ista izteka aa ceato. Povedal je, da je sama mokrina enega goveda vredna aa leto 36 kroa, ceajeaa po vrednoati umetaih gaojil, za kateri bi moral kmet izdati drag denar. Zdaj si pa lahko preračuai vsak, koliko vredaosti se uniči, ako ima le aekaj goved, če tako aeapametno ravna z gaojnico. Priporočal je, aaj se opusti toliko njiv, kolikor je mogoče, ter ae iate izpremeae v travnike. Naavetoval je, da naj sejejo deteljo lucerao ia aicer prav gosto, pomešaao z nekoliko travnimi aemeai. Unemal je posluaalce, aaj ae vsaj dva kmeta v vaakem kraju poprimeta umnega oskrbovanja travaikov, drugi bodo sledili že iz aame nevoačljivosti, ker bodo videli lepe uapehe. — Po koačaaem govoru je g. aadučitelj zahvalil govornika za njegov trud, pa tudi občaae, da ao ae zbrali v tako povoljaem številu. Braslovče. (R a z n e novice.) Malo kedaj ae bere kakšao poročilo iz našega kraja. Od tam, kjer se bije veraki ali narodni boj, od tam vedao kaj izvemo. Pri aas pa vlada vedai mir ia braalovaka občiaa bi lahko dajala vzgled maogim krajem, kjer zaradi par bedaatih aemčurjev trpi veliko neprijetaosti celi kraj. Lagal bi, ako bi rekel, da ao vsi Braslovčani trdaega aarodaega prepričanja. 0 ae, saj aekateri obrtaiki celo javno kažejo s svojimi nemakimi napiai svetu, da so mlačai Sloveaci, da so le za Nemce U8taaevili svoje obrtaije, pa čeravno živijo edino le od Sloveacev. Ker pa ti ljudje ne pridejo aikjer do sape ia nimajo veliko ugLda pri ljudeb, za to se aihče ž njimi ae prepira, mialeč, naj 8i bodo aami v aramoto. Kar bi lahko rea bilo v vzgled drugim krajem je to, da med toliko čaaniki, ki se jih pvečita po fari, ai bilo že dve leti ne enega ^Štajerca". Kajti ljudje ao izobražeai in že sami spoznajo, da ta liat ni za človeka, ki ae boče šteti ud, poateae človeške družbe. Zdaj pa je priael na grad Žavnek aeki mlad faat, pravijo, da je praktikaat, ki je iz Ptuja doma. Temu fantu 80 menda Oraig stric ali pa boter, da mu ker celo kupo ;,Štajerca" poaljejo. Mi mu le to avetujeroo, da jih aaj za se ima, če mu sploh gredo v slaat. Večkrat beremo kako pritožbo od tu ali tam zaradi poštnih razmer. Mi bi se črez poato aič ae pritoževali, ko bi le imeli enega pi8moao8a, da bi nam vsaj dvakrat na tedea postregel ia aas velikih neprijetaosti rešil. Po trgu ia Rakovljah postiljoa raznaaa poatne stvari, kateri pa smo po vaaeb, pa moramo čakati aa miloat otrok. Ti pa rečkrat aapravijo kak nered. Kadar pa se šola zapre, takrat pa splob raoramo pustiti aaše atvari tam, kjer ao, če aimamo aami čaaa po nje hoditi. Drugikrat več. Zdravi!