GLASILO „ZVEZE JUGOSLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“. L in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, 1. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, hrvatski na naslov: .Odbor za promicanje učiteljskih interesa za Istru* Pazin. — Izdaja .Zveza jugoslovenskih učiteljskih društev v Trstu*, za uredništvo odgovoren Silvester Pertot — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu. Štev. 11. V Trstu, dne 1. avgusta 1920. Leto I. Zveza jipMit oattljsi Mn v Tisti Zaradi znanih izvanrednih razmer smo morali deloma izpremniti že objavljeni prp-gram. V dneh 5. in €. avgusta t. L se bo vršilo zlirovanje „Zveze“ s sledečim vzporedom: PRVI ,DAN. t) Ob 9. uri se vrši vodstvena seja. 2) Po vodstveni seji je seja odsekov. DRUGI DAN se vrši ob 11. predpoldne v vrdelski šoli delegodjsbo zborovanje s sledečim dnevnim redom : a) Poročilo »Zvezinega* vodstva. b) Poročilo o *Učlt. Listu". c) Poročilo vseh odsekov. Javno zborovanje ** sedaj odpade. ■s istega vsroka odpade tudi izlet v Benetke. Opozarjamo, da se bo pri detegacijskem zborovanju definitivno sklepalo o pristopu k dciarrski zbornici, VODSTVO. Sorsum cordo I Jugoslovensko učiteljstvo zasedenega ozemlja srca kvišku! Vsa znamenja kažejo, da se bližajo časi, ko ti bo potreben ves idealizem, ki je bil vedno tvoja druga narava. »Odločujoči faktorji* so sklenili v svoji državniški modrosti postavit) te na trdo preizkušnjo. Že žvižga valpetov bjč, a takrat ga vihti sama poosebljena kultura. Udarec že sledi udarcem in kaj krije bodočnost * Svoji temni »zagonetnosti", to si lahko vsakdo post ?rec*stav*ja- °j križev Pot Je zopet pri prvi Usoda, ki ti je bila vedno kot birič za petami, izreka nad teboj vedno svoj »kriv si!“ In ta tvoja krivda? Stal si vedno kot trpin v sredi naroda-trpina. Dvigal si mu pogled v jasne višave, razsvetljevati si mu skušal pot z brlečo lučko prosvete ; trpel si z nyjn, ko so mu avstrijski biriči ysiljevali svojo voljo, bodril ga v dnevih žalosti preganjanja, prerokoval mu ob vsaki priliki neizogibno končno zmago pravice. In prišla je »zadnja" preizkušnja; skozi potoke krvi si moral ^ narodom svojim preko Golgote v obljubljeno e‘Clo — In : evo nas ! , gospeli smo na ,konec" svoj«ga trpljenja. Naj-sinovi naroda ječe v pregnanstvu, najple-*Venitejša srca mrcvari s kremplji oborožena pest uvilizacije. Učiteljstvo, ti slutiš, da, ti veš, da kelln trpljenja ne pojde mimo tebe. Ti to veš, se zavedaš dolžnosti svojega vzvišenega polica, ker stojiš na braniku mlade kulture svojega •JUdstva in ker ne moreš drugače. Morajo in ho-ejo pa drugače vsi tisti, ki nočejo kulture tvo-j~galjudstva, ki mislijo vzpostaviti svet nasilja, ^Perij bajonetov. Kvišku srca! Naša vera v pravico ne omaga. Postaviti hočemo preganjaju svoje prsi, krivici svojo zavest čiste vesti, v sredo občnega razsula moralnih vrednot — idealizem preganjanca. Ta idealizem bodi kvas bodoči družbi, ki bo stala na temelju vseh onih nravstvenih vrednot, jfceko katerih grmi pohod sodobnih do zob oboroženih osre-čevalcev sveta. Že done iz daljave prvi akordi mrtvaške koračnice, ki pomenja zadnji vstrajajoč memento kraljestvu nasilja. Učiteljstvo, v bojne vrste proti nasilju! Danes je to, bolj kot kedaj, tvoja kulturna dolžnost — je vprašanje tvojega obstanka. V takem boju so tvoje mišice že ojeklenele. Izpremenilo se ni nič, kot le fronta. Pokazalo boš vsem, ki izbirajo svoje žrtve iz tvoje srede, da veš za kaj gre; dokazalo boš, da pojde terorizem le preko tvojih trupel. Tvoja organizacija je dovolj trdna, da se zruši pri poizkusu zanesti vanjo malodušje in demoralizacijo. &e malo dnevov nas loči od trenutka, ko se zbere vse jugoslovensko učiteljstvo k svojemu prvem občnemu zboru. Naj bo ta dan dan manifestacije naše trdne volje, da zastavimo vsi kot eden svoje prsi drznemu namenu, ki grozi sejati y naše vrste krivico in nasilje. Vsi »odločujoči faktorji" naj izvedo, da se jugoslovensko učiteljstvo zaveda svojega pravnega položaja, da se zaveda, kaj sme zahtevati od civilizirane države, česa ne sme prenašati, Če noče samo sebi pljuniti v lice poštenjaka. Ne bo se zgodilo, da boš odšlo, učiteljstvo, od tega zborovanja s sklonjeno glavo malodušneža in Efi-jalta nad svojimi in svojega ljudstva koristmi. Naj svet sliši,' da hočeta zagospodovati na mestu zakona krivica in preganjanje, kajti, tovariši, tiidi krivica se lažje prenaša, če jo zaznamujemo za tako. Vsi zatirani bodo naš krik razumeli, čutili bodo z nami in pest, ki se skrči iz notranje bolesti, bo končno triumfirala. Učiteljstvo, v organizaciji je tvoja moč in ob tej moči, prepričani smo iz dna srca, se zlomi vsak poizkus zanesti v tvoje vrste neodločnost in malodušje ! Kvišku srca ! A 0 disciplinarnih metodah v ameriških šolah. (Referat Rupnika.) Metode, ki se (ih poslužujejo Američani v srvrho vzdrževanja; discipline v svojih ljudskih šolah, so tudi za na® kaj poučne. Ameriška šolska disciplina n>osi v 'polnem obsegu pečat dosledno demokratskega duha. Učenec je s v,obod en državljan, ki 'ga je treba kot takega upoštevati in pri moralnih zahtevah, ki se stavijo mam}, se apelira na njegovo čast. Žaljivk in surovega postopanja šola ne pozna; učitelj smatra učenca za 'genHemama. Znana pedagog prof. foerster/navaja v svoji knjigi »Schule u. C karakter* konkreten primer ameriške šolske dosciplmaraosti. V neki New-Yorški šoli je poglavitno disciplinarno sredstvo javno mnenje. Učitelj si je ustvaril to mnenje potom vzornega ravnanja z otroci, katerih večnno je na ta način pridobil zase in potom katerih je potem obvladal nepokorno manjšino. V resnici je apel na 'boljše elemente najuspešnejše sredstvo tam, kjer imajo otroci' smisel za čast. Če pa je učitelj pristranski in nepravičen, vzbuja >5 ten) tudi v boljših učencih odpor in ti se potem navadno uklonijo manjši revolueijomarni skupini razreda. ■Važen moment, v amer. šoli je tudi spoštovanje samega sebe. To samospoštovanje je fundiament vseh moralnih vplivov, s pomočjo katerih naj šola vzgoji svoje učence za. dobre državljane. S tem je nadalje v zvezi dejstvo, 'da so ameriški pedagogi soglasno odklonili uporabo šiibe ,v šoli, ker se pogosto ravnjo s tepenjem zartro v 'gojencu nekatere dobre moralne dispozicije, ki bi bile sicer lahko izmed poglavitnih pripomočkov za vzdrževanje redu. Palica ne doseže — raz ven v 'primerih upornosti ali zlorabe moči nad slabejšim — svojega namena, marveč vzgaja klečeplazi vo in zahrbtnost, zvitost in maščevalnost. Nadalje kaže šolska 'disciplina svoje demokratične tendenoe v otroških enketah, kjer gojenci sami razpravljajo o gotovih kaznih; na 'ta1 način je učitelju omogočeno, prikrojiti' kazen otroškemu čutu časti primerno. ■Na deželi posebno imajo učitelji pogosto težavo s tem, ker starši naravnost hujska,;|ol svoje otroke proti učiteljevemu režimu. Že omenjeni! prof. Foerster priporoča. kot odpompček spisno temo: »Kako bi vladal, če bi ibil učitelj?« Skoraj vedno se zavzemajo otroci za strogo' postopanje in se pismeno zavzemajo za to, proti čemer so bili sicer iz svojega defenzivnega stališča. V Ameriki pa gredo v 'tem oziru še dalje. V mnogih šolah se 'določajo kazni potom drugih učencev. To so šole s tafcozvano samovlado (selz - go venne-memt). Najfconsekventneje in mlaljtoib širne je je uresničena ta ideja samovlade v takodmen. državno šolskem sistemu. Ta sistem stremi za lem, , da ustvari iz šole demokratsko občino v malem, ki' si' ‘daje v rednih skupščinah sama pjostave in voli zastopnike, ki'po-fetm fungirajo kot sodniki, zdravstveni uradniki (higiena — prva pomoč) in nadzorniki itd., tu diobijo gojenci px>jme o parlamentarnih formah in demokrat sikih 'institucijah. Osnovno misel tega sistema najlažje pojmimo iz besede njegovega stvaritelja, mr.;Wilsonia Gill-ai šolska država je najboljše sredstvo proti politični' apatiji in korupciji v 'ameriški demokraciji. Najbrže je ravno monarhističen in predvsem carističen sistem v šoli bistven vzrok pomanjkanju politične nadur,»17.be. Dokler je učitelj edini gospodar v šoli, so učenci brezbrižni za napake svojih tovarišev, če pa naložimo razredu delež na vzdrževanju redu, imajo na tem vsi učenci' interes in učitelju je pogosto dana priložnost, podati učencem razumevanje za važnost javnih funkcij in njihovo odgovornost Omenjeni Gali trdi' po vsej pravici, da odpove »deispotičen sistem«, čeprav zahteva najstnožjo 'pokorščino ravno zato, ker doseže le neko »avidezmio nadvlado in pogosto je celo v poznejšem življenju težka iznebiti se napak značaja in demjoraliiz lijočih navad, ki so posledica tlake vzgoje. -Omeniti bi še bilo mnenje sedanjega predsednika Harvvard - univerze: Dandanes se apelira v šolil največ na prehodne motive, ki sicer pri otroku še učinkujejo, odpovejla pai ,v .vdšjih razredih in v življenju spdloih izgubijo svoj pomen. Pozabiti se tudi ne sme fundamentalni Trubeltnov princip: Otroci' se 'najbolje vzgajajo potloim svoje lastne energije. Jasno je, da bi ,se ne dal vpeljati/tak 'sistem pri nas v polnem obsegu in to iz več razlogov; kakor vsaka nova reč potrebuje tudi ta idlolge poti' izboljševanja', stvar bi morali vzeti1 v roke le prav spretni pedagogi in sledlnjič je 'budi težko presaditi sličen sistem v milje današnje zgolj; intelektualne šole. Lahko sl mislimo, kako učinkuje Sast Ibdgovorne službe na otroško psiho, kako utrjuje s tem združeno zaupanje. Zato je mogoče uveljaviti mnogo osnovnih idej tega1 sistema tudi tajm, kjer je nemogoče vpeLjati državriošolski sistem v celoti. Temeljna aačela za načrt preustrojllue šolstva.*) Pedagoški list »Popotnik« je objavil v lanjskem letniku članek o tem važnem vprašanju, ki ga po-dajemo tu v kratkih potezah. Za vzgojo v ožjem zmislu, t. j. za izobrazbo srca stavimo vse vzgojno delo na vseobča: temelj etične ali moralne kulture, ki vzgaja človeka za dobrega človeka. Tudi pri narodnovzgojnem delu nam je to najvišji vzgojni smoter, kateremu se podrejajo vsi 'ostali. Prva naloga vsešolske vzgoje je: zbuditi v gojencu zanimanje za torišče, na katerem bo deloval v življenju kot ud naroda, razviti in okrepiti ga telesno, in usposobiti za dielo ,pri> skupnih narodnih interesih. Zato je potrebno, da je vsemu šolstvu namen enotna narodna izobrazba. Z idejo narodnega šolstva narod' pravzaprav šele postane narod v modernem zmuslu. Socijalni pedagog Nator.p prorokuje. *) Ta načela so služila za podlago delu »Zavezeki je sestavil načrt preustrojitve šolstva za državo SHS. •da »bodo poslej tišfp napodi vodilni narodi a a zemlji, 'ki oaijčistejše udejstvijo idejo narodne šole.« Ta ideja pa se mora udejstviti v duhu im resnici. Zato je treba vsa izobraževališča, ki so -doslej služila različnim interesom lin niso imela tedaj izrazite vzgojne in izobraževalne zveze, zdlružti v celoto in raztegniti’ njihovo delovanje na ves narod. Narodova skupna izobrazba pa ostaja toliko časa nedovršena, dokler se ne uresniči njena ustvarjajoča 'nravstvena ideja v enotni .organizaciji narodne mladinske vzgoje — pri čemer je .razumeti za nravstveno idejo narod kot nravstveno celoto. Ekonomska izraba narodnih sil terja, ravno, zaradi socijalnih potreb naroda, tudi .v enotnem narodnem šolstvu diferenciacijo šolstva z ozirom na zmožnosti in .nagibe .gojencev. T.u prestopamo na torišče pouka. Vzgoja je oni činitelj, ki budli s svojimi etičnimi načeli osnovno moč socijalnega mišljenja, .pouk pa razvija individualne duševne sile. Vzgoja je tista, ki mora 'biti znatna, ker mora ustvariti iz vsakega posameznika nravno osebnost. Pouk pa razvija neenake ;individualne sile v ioni smeri, lici odgovarja zmožnosti, in nagnenju posameznega individna. Prva združuje vse k istemu smotru, drugi’ pa vodi na različna pota. Vzgoji je naloga, da vse ude naroda vzgoji enotno, pouk pa jih postarvi na irazlična mesta, kjer delujejo za dobrobit naroda v zmislu skupne vzgoje. Za vzgojo je predpisana1 s tem točna pot; ne tolika za pouk. Tudi edinstvo šolstva je predpisano' z določitvijo vzgojne smeri; ni pa določena njena razsežnost. Ta se ravna po gospodarskih in kulturnih potrebah naroda, z njimi vred pa je izvor narodove izobrazbe njena splošna in strokovna poglobitev. Ti predpisi nas vodijo do diferenciacije šolstva, t. j, raznoterosti v organski šolski celoti. Učni namen vsega šolstva je torej: podati narodu posebno in splošno izobrazbo; učni namen ljudske šole, da vzgoji in splošno izobrazi najširše narodne sloje. Pod splošno izobrazbo pa umevamo gotovo množino izobrazbe, ki naj ustvari lastnlo mišljenje, možnost sklepanja .in dejanja — s čemer je podana didaktična pot v splošnem šolstvu. Izhajajoč iz teh nazorov moramo določiti sledeča načela: 1. vzgojno: etična vzgoja; 2. vzgojnopo-Litiško: narodno šolstvo z enotnim narodnovzgojnim smotrom; 3. socijalnopedagoško: ‘diferenciacija šolstva z •ozirom na zmožnost in nagnenja gojencev in 4. soci-alnodidaktiško: ididaktiška .preureditev pouka tako, da .nudi razvoja individualnosti. C. Drekonja: Naša bodoča začetnica... 1 (Predaval pri zborovanju »Tolminskega učit. dr.« dne 24. maja 1920.) ' Vse naše dosedanje začetnice, izvzemši stare, oz. najnotvejše, so sestavljene za pridobivanje glasov in črik na podlagi analitsko - simtefiske metode v zvezi z nazornim naukom1. O tem1 novem ponatiskui že dav* no umrle metode črkovanja ne .bom še posebej govoril, saj je metodo samo že čas pokopal. Imenujem pa metodo nove začetnice črkovalno, ker je k analitsko - .sintetski nikakor ne morem prištevati. Ker pa greši itudi analitsko - sintetska metoda proti načelom modeme pedagogike, hočem pokazati .prednosti nove metode nasproti Gaberšček - Razin-gerjevemu: »Abecedniku«, Widrov®m.u: »Berilu« in Krulčevi »Čitanki«, v katerih je uporabljena analitsko - .sintetska metoda za pridobivanje glasov in njih znamenj. Izmed gori - omenjenih začetnic se mi zdi najboljše WidrovO »Berilo«. Ta stoji’ za korak .pred drugimi, ker ne .pridobiva samoglasnikov analitsko iz konkretnih pojmov, temveč iz prirodnih glasov. Tako je Widrovo .»Berilo« nekak prehod' iz analitsko -o-intetske metode v novo, popolnoma različno metodo pridobivanja glasov in njih znamenj iz prirodnih glasov. V Gabršček - Razinger,jevem »Abecedniku« stoji kot prvi glas in črka »i«, katerega pridobimo iz pojma igra. Igra pa je abstrakten pojem. Koliko truda je 'treba učitelju, da preide od igranja pred šolo do miselnega pojma »igra«. Pa še itedaj, če je učitelj porabil vse sviotje pedagoške moči, da bi otrokom postvaril igro, je v prvih mesecih šole ne bodo pojmovali. Kru!c je v svoji »Čitanki za prvi razred« pridobil »i« iz veznika ,»in«. Tudi ta ‘besedica se mi ne zdi prikladna, ker posvetijo otroci večjo pozornost knjigi in zvezku, ki sta tam naslikana, kakor pa ne-poudarjenemu »in«, ( V teh slučajih je 'tudi pri -analitsko - sintetski. metodi potreben konkreten pojem, ker ile tega otroci lahko zaznajo iin potem pojmijo njegovo vsebino. Drugače pri,dolbiva analitsko - sintetska metoda glasove iz konkretnih pojmov, tako da učitelj najprej obravnava dobični predmet, iz čigar imena hoče potem izvajati začetni glas. Ko zariobe otroci pojem *< Ta razprava ni plod mojega razmišljanja in mojih praktičnih poizkusov, temveč je sad predavanj, ki nam jih je podajal na učiteljišču pokojni ravnatelj V. Bežek. C. D: 0 predmetu, analizira učitelj besedo, ki služi predmetu kot ime, prvič na, zloge, zloge v glasove potom •obrazcev na šolski tabli. Ta način pridobivanja glasov greši veliko v tem, da je do konca enoličen in pus-t. Učitelj preide od morda še zanimivega predmeta na mrtvo besedo. Otroci jo najprej zlogujejo, zloge dele v glasove in končno še le, po velikem trudu, prispejo izmučeni do smotra glasu. Tako se ponavlja seciranje besed od prve pa do zadnje črke. Otroci se pri tem dolgočasijo in nimajo v šoli novega polja, -ki bi ,jlm nadomestilo domače igre in zabave. Le učitelj, kateremu ,je duhovitost v polni meri že prirojena, more ta pouk napraviti zanimiv. Analitsko - sintetska metoda ni le pusta, temveč •za otroke začetnike tudi težka. Že v prvih mesecih šole mora pričeti učitelj s slovnico (pojem, beseda, zlog, črka). Velike preglavice dela- otrokom delitev besed v zloge ‘in glasove. Končno so one črke iin pike, ki jih učitelj nadomesti na tabli za zloge in črke, nekaj mrtvega in nezmiselnega. Bojim se, da se je že marsikatera bistra glavica v šolski klopi posmehovala učiteljevi trditvi ,da so one črke in pike na tabli pisane 'besede, zlogi in črke. Najglasnejši klic moderne ‘pedagogike je, da bodi pouk zanimiv. Pouk mafj ne bo vbijamje in vtepamje različnih vednosti. Celo same na .sebi nezanimive predmete je treba .obdati s čarom zanimivosti; tako n. pr. je računstvo, ki se suče vedno okrog golih števil. Pri tem predmetu vzbuja učitelj pozornosti in zanimanje s tem, da obravnava v šoli ustno in pismeno, kolikor mogoče veliko zanimivih uporabnih nalog in to na vseh stopnjah. Tako se hoče šola rešiti enakomerne iin moreče puščobe. Kakor računstvo mera postati tuda čiitopdsni pouk zanimiv'®, kratkočasen. Pri čitopisju (je pa t» .mnogo lažje nego .pri računstvu. •Otrok naj se nauči igraje brati iin pisati! Nova metoda v popolnem obsegu odgovarja- temu pedagoškemu načelu. Po tej metodi ne pridobivamo glasov in njih znamenj iz konkretnih ali celo abstraktnih pojmov, temveč iz navadnih prirodnih glasov. Tako učno postopanje je lažje, zanimivejše in pušča za sabo toliko predstav, da je zabljenre nemogoče. Ižberite samo med dvojim! Kaj bo otroka bolj zanimalo: mrcvarjenje besed, ki .zaznamujejo kak predmet, ali lepa učiteljeva ipo-vesitica o dečku, 'ki s® je igral z nožem, kljub materinemu svarilu, in se je vsled svoje neubogljivosti urezal v prst ter potem zajokal »iii«? Seveda tudi tu ne sme izostati nazorni nauk, prilik je zanj dovolj; da celo več, kakor pri stari metodi. Gornja povesrica se lahko po potrebi razširi (Emi! Seidel je ‘pridobil v svoji začetnici: »Wir konnen schon lesen!« z eno pove-stico tri glasove). Lahko bi sestavili začetnico tudi na ta način, da bi se z eno dolgo povestjo pridobili vsi glasovi. To si mislim itakoi, da bi nastopale povsod iste osebe (otroci). Pridobivanje glasov sledi po moji razvrstitvi v sledečem redu: 1 — .jok otroka; u — piskanje lokomotive; e — vazoiketv klic, idia se ustavijo konji; o — vzklik začudenja (Wider: izguba balončka); a —- rt.Tiai7- veselja, n. pr. božično ‘direvo, Miklavžev® darilo; na — n — klic revnemu otroku, ko mu podari sošolec jabolko, ali kos kruha; mu — m — mukanje krave na paši po teletu, ki je ostalo v hlevu; v —v — veter okoli hiš in po cesti. Tu se lahko pripoveduje o šolarjih, ki jih je zalotil veter na poti iz šole -ter jim pobral kape in jim. obrnil dežnike; r — r — glas nopotalke o Veliki noči; ci — ci — c — ‘klicanje mladih ptičkov ali piščet; čr — čr — č — kričanje vrabcev, ko smo jim postavili v žito slamnatega moža; as — s — vzklik, ko se spečemo. Za ta primer nisem mogel najti (boljšega glasu, ker so drugi daljši in težji. Nerodno je tudi to, da stoji glas s na (koncu iin ne v začetku. Seidel je pridobil glas s v svoji začetnici iz opazovanja mačke pred mišjo luknjo, kjer miri otrok svoje drugove z glasom s (ne st); š — š — lovenje kokoši iz vrta; la — la — 1 — petje -v šoli ali zunaj; biro— bom — b — petje zvonov; h — h — dihanje v roko, 'kadar nas zebe (sneženi mož, kepanje); , iku — ku—k' — ‘kukavica v gozdu (ali na uri); tik — tak—t —glas tire; dr — d — drdranje voza; joj — j — glas začudenja ali. bolesti (zobobol); pi — pi — p — 'klicanje kokoši; ga — ga —,g — glas gosi; f — f — ugašanje sveče, kio grčmo spat; z — z — šumenje čebel dn os v zraku; ž — ž '— šumenje sršenov v zraku, ali žiga — žaga — ž — žaganje dirv. Iz zgornjih .primerov se vidi, kako lahko delo ima tu učitelj. Lahko in zabavno je tudi za otroke. Kakor sem že poprej omenil, nauči učitelj s to metodo mnogo več nazornega nauka čin vzgoja iiraiai tu širše polje, kakor pri stari učni’ metodi'. Kakor zamaknjeni poslušajo otroci, ho jim pripovedujem o kravi, katera ima telička v hlevu in:joče na paši po njem. Kako se ji mudi domov, da vidi zopet svojega mladiča! Ali se tu ne tope srca v sočustvovanju? Ali jim 'pripovedovanje ne budi, ljubezni do živinčeta, ki tudi čuti in ljubi? Kako veselje je še le potem, ko morejo pisati, kako kliče krava na paši. Vsak bi hotel pisati! Pri nekaterih glasovih mi .niti, potreba povesit ice, n. pr. pri glasu f, kjer pokažem otrokom svečnik, s svečo. Pogovorimo s® kdaj in zakaj rabimo svečo. Ko sem to .storil, prižgem pairkrat .svečo, idia j H. Brucku: »Abbltte . - Herder: Pked Lexiikotn 1.) To bode edino tl prava prostost, če imaš počutke v oblasti; to bode najvišja modrost In krepost: brzdati in vladati strasti. , .S’, GregoriU. »Prosi Odpuščanja! Tako sc prepogosto sliši .vzklikati vzgojitelju. Gojenec - žalivec pa. stopi temnega obraza in v tla povešenih Oči ik užaljene u sla!boist im. Iz orsonlzatlje. Kakor poročamo že na drugem mestu je vodstvo „Zveze jugoslovensklh učiteljev*1 prisiljeno opustiti nameravano občno zborovanje učiteljstva ter omejiti letošnji delavni vzpored ie na odseke In delegacije. Vrši se torej dne S. in 6. avgusta samo zborovanje odsekov In delegacije. Delegat)« prinesite legitimacije s seboj. Poročilo o občnem zboru »Učiteljskega društva za logaški okraj«. Dne 8. julija .bega leta se je vršil v prostorih ljudske šol« v Idriji občni zbor -učiteljskega društva za logaški okraj. .Navzočih je bilo 31 tovarišev oziroma tovarišic. Predsednik tovariš Punčuh -»tvori zborovanje, pozdravi navzoč« tovariše posebno, .pa našega vrlega predsednika Germeka katerega prosi, da nam pojasni -oziroma .p|oive svoje mnenje .o pristopu učiteljstva v Del. zbornico v Trstu. Predsednik »Zveze tovariš Germek pojasni stališče in razmer« učiteljstva v današnjih težkih časih v socijalnem in narodnostnem oziru. Zato se mora naša organizacija pridružiti zatiranim, in izkoriščanim, ker 1« v slogi vseh delavcev, naljsibo ročnih um duševnih, je naša. rešitev. Predsednik »Učiteljskega društva« tovariš Punčuh, d.a predlog za pristop v Del. zbornico na glasovanje. Bil je soglasno sprejet. .Ravnateljica tov. Marija' Kavčič predlaga, da se izvoli razen treh člane v, ki so že člani upravnega odbora, še peit članov z,a delegate na letošnjo »Zvežimo zborovanje«, kar se sprejme. Delegati so sledeči : tov, Leopold Punčuh, tov. Jožef Turk, tov. Otmar (Novak, >tov. Matej Mikuž, tovarišica: Manija il.apa.jne, tovarišica: Katarina Punčuh, .tovarišica: Frančiška Sediej in tovarišica: Frančiška Mačkovšek. Odbcr se .j« konstituiral tako: Predsednik: tovariš Leopold Punčuh, .tajnik: Otmar Novak, blagajničarka: tovarišica Faaču Kenda, -odbornika: tovariš Jožef Turk in tovarišica Marija Kavčič. Namestnica blagajničarki za logaški -okraj tovarišica: Amalija Punčuh. Namestnica tajnika za logaški okraj: tovarišica Dolenčeva.. Ker se nekaterim tovarišem, oziroma tovarišicam godi glede stanarine velika krivica, prečita tovariš Turk tozadevno' prošnjo, ki- se jo bo .osebno izročilo na pristojnem mesto. Tovariš ravnatelj Jožef Turk .prosi, da društvo izposluje na pristojnem mestu, da -se .bodo izdajale šolšk« odredbe oziroma postave v slovenskem prevodu. Tudi naj se poizve, kdo izdaja te postave. Okrajni šolski svet se naprosi, da pripravi za prihodnje šolsko leto boljše iin bolj .prikladne tiskovine. Tudi šolski zvezki ne odgovarjajo predpisom, — posebno glede črtanja. Predlog ravnatelja Turka glede reforme oziroma odprave ponavljalnih šol se začasno opusti. T o variš Matej Mikuž predlaga, da naj se imenuje .naše društvo »Strokovno -učiteljsko društvo«. Predsednik Germek .pojasni, da se bo .ta predlog uvaževal na »Zve.zineni zborovanju«. Tovariš Germek priporoča ustanovitev »Učitelj-' skih krožkov« po sodmjskjh okrajih. Poročevalcem za »Učiteljski list« se izvolita tovarišica Zdenka Krapše.va- — za Idrijo — -in za okolico tovariš Matej Mikuž. Društvene račune sta preglediali in našli v reda tovarišica Edvarda Bloudek in Frančiška Mač-kovšek. Nato zaključi predsednik tovariš Punčuh' .zboro.- vanje. Učiteljski saatamak u Matuljima. Dne 1. juda o. g. abdržaval-o je učiteljstvo volpsikoga .kotara satsta-nak u Matuljima. Sastanak, .kome je prisustvovaljo 50 hrv. i> isilw. učitelja (ica), predsednik Zveze .jugoslovanskih učiteljskih društev kol. g. A. G e ir m e k, zaltim -odaslaniik ikotalr. političke oblasti g. iBol&s, »tvori- -ločju -Bal jedva u 4 sata' popoldne, jer pelitička oblast nitje dozvioliJia, da se 'obdržaije ramije, kako je to želelo učiteljstvo. Obzirom na j-ošte opstoječe ipanpiise i na uidaljemost i putne prililke učiteljstva prasvediuije se proti t-aikv-om postupanju. Bili ®u iizabra-ru ka-o zameniiik -predsedniku kol. August iRaljčič, ka-o zameni c a biležniku kol. Antiča T urkovič. t iPrimiilo .se na iznanje izvešta.j o polduzetim. ikora-. cima proti nezakomitiom premeštenju kol. A. Radiča iz Lo vrana u Klanu. Kol. A. Raij|čič iznaša način, kako hi trebaJo sasta-viti isho dne n a- .s t -a. vrne osnove za puSke škole, ierbo »ne, ko-je su predložen«, me »dgov-araju današnjim potrebama, pučlanstva, šk-ole i priliikama, te kako b-i se moglo, predusresiti' ..s uspehom nestašicl školskih kiijiga, Izahian bi- z a tim odbor od 5 lica (August Rajčič, Fr. Baif, Marija! Hajdliniger, Morija Kinkela l Ante Mančelja), ko ji Ima da za celi k»tav Trstu .meseca septembra l. 1. — Izvoljen je bil učitelj Kenda. Glede podrobnih učnih načrtov se je sklenilo sledeče: Podrobni učni načrti se spremenijo le v toliko, j kolikor se nanašajo na predmete, ki so več ali man) ' ridviisni od sedanjih Tazmer. Vsi drugi predmtU Ostanejo nedotaknjeni še nadalje v veljavi. ; Glede pouk® italijanščine: ' .| j 1) Če bo ta predmet obvezen in zakomlfa’uveden,j i im) ga poučuje nia podl-agii materinš čine le diomač' I Učitelj, in sicer le v višji skupini (5. in 6. šol. leto). I 2) Ta predmet ,uaj se poučuje, ne da bj bili učenci prikrajšani na. pouku v materinščini; to je, ne. da. bi se materinščini krčilo predpisanih učnih ur. 3) Na enorazrednicab naj se pouk italijanščte*’ či la, zakaj enorazredna šola je šola m sikrajno silo- Glede nravstvenega pouka in ustavoznanstva se Je sklenilo, da se bo- ta predmet poučeval v zvezi z ' zemljepisom, zgodovino in čitanje.m, kakor se je v, naših šolah že poučeval, samo 'dla mu iii bilo predju-1 i »ainib posebnih' učnih ur. V 6. šoli, letu pa naJj|bi preid- f faet nravsitivenega pouka in ustavoznanstva nastopil ’ sarniostojnui ter se vsebolj obširno te direktno poti. -.jal v kmetijskih te oibrtnonadaljevalnih šolah. Glede zdravstva: Zdiravstvo poučujmo v zvezi * ('.rirodopisom in ob raznih prilikah, kakor pri tubo- | le-nju otrok v šoli itd., le v višji skupini (5. in 6. t- 1 1.) te v nadaliievalrnih tečajih, naj se zdravodovje ,vzame kot samostojen predmet. Kar se' tiče veromauka, se je sklenilo odiklonitl vsako reformo v tem oziru iz pnincipiiijelnega »tališča, da se velja,ni državni osnovni šolski.zakon samovoljno ne izpremteja, dokler ne bo ljudstvo po i Svojih zastopnikih lahko budi .sodelovalo pri reformi I •tega1 pouka. . 'k . Izvolil se je nato odbor šestih članov s tremf p luOriiilki, iki maj ibi bil stalen odbor za 'met, in idAdiaikt, 'vprašanja. Tudi za ženska ročna dela, .se je .izvpljlo | dvoje učiteljic z eno tajnico. Temu odboru s* je na- : ložilo, naj sestavi provizoričen učni načrt, .veljaven f za okraj i-n to dotlej, dokler n,e bomo dobili Jelini- 1 •tu /nih lučnlh načrtov Azdlalamih od >,.Zvezlinega loidijeka« , iu ipotujenih odi obirati. Funlkc-iije -go se razdelile 1 jlaklole: ' . . j Za esnorazredne šole: J ! i.) G.regoiretič, 2.) Štrekelj Albin; -—.tajnik: Fakin, j Z*a ‘dvoraizmedne šole; • >.) Ravbar, 4) Baša;,— tajnik: Grgič. . Za troiazredne m vačrazredne šole: 5.) Kenda, 6.) Macarol; — tajnik: Kosmina. , Za ženska ročna dela: '1 ' i.) Živec, 2.) Kaučič; — tajnic®: Vodopivec. . Glede »vzgcije vsled vojnih vplivov,' se je skle- i nilo, da je vsak učitelj dolžan spisati referat ter ga poslati najpozneje do 15. avg. t. 1. h® okr. šol. svčt, ' da bo mogol zastopnik na deželni konferenči io tem poročati obširno An natančno. Pri raznoferuostih sc je oglasil tov. Jože Štrekieij te,- je zahteval odpravo tiočasnih tlškovin, katere naj naJiomesti nekdanja -razrednica. V debato so posegli: štrekelj Albin, Kend®, Živeč in šolski nad-zrmik. Tov. Poljšak je govoril o neprimernem-nameščanju učiteljstva in seje skliceval na‘okrožnico'nekdanjega c. kr. okr. šoil. sveta,'katera pravi, da se bodo vsem definitivnim itn provizoričnim učiteljem ohranila njim podeljena metsta, 'Okrožnica, je pisana vsled vojnih razmer, 'in sicer I. '1914. 17. nov. št. G tf>'3/-14. Tov. Jožef Ravbar je zahteval, naj bi bili zvezki opremljeni z e« a ko linieaturt),' kakor so bili pred vojno te naj bi bili brez Uapišov. •" Tov. Bole je zahteval, naj 'se stavi v z&pfsniiktea- hteva otvoritve slovenskih: in hrvatskih srednjih šol v zasedenem .ozemlju. Tov. Rusija je predlagal maj bi okraijni zdravnik dajal obolelemu učitelju tin njegovi družini, zdravniško pomoč brezplačno. — Kot dodatek k temu ■perd-logu je tov. Alb. Furlan, predlagal, dia bi olkr. šol. svet v slučaju potrebe plačal bolnišnico ali pa vsaj diferenco od III. m a II. razred, kakršno ugodnost že imajo tržaški učitelji. — Predlogi so bili sprejeti ■ soglasno. Pri zadnji točki se je spomnil /predsednik »okrajne bolniške blagajne«, dlejal je da se predvi-ceva obligatorično zavarovance vseh učiteljev. Omenil je tudi rezervni fond, s katerim razpolaga -okr. šol. .svet in od katerega oboleli učitelj lahko uživa, . če je položil prošnjo na okr. šol. svetTn mu je, leda dovolil podpo.ro. Pri slučajnostih je tov. Pahor poiročal o stanju okrajne učiteljske knjižnice im njenem, imetju ter je predlagal: L) Zopetno .pobiranje prispevkov v odstotkih, po 'A% od 1. avg. dalje. • 2.) Šolski svet naj’ poskrbi dovoljenje, da bomo iahkio importirali .znanstvene in literarne knjige prelco premim e črte. 3.) Naj se knjižnica centralizira, to je, sežanska in kohienska naj se združita. 4.) Okr. šel. svet naj .poskrbi, da sežanski karabinjerji vrnejo omaro, 'ki je last učit. knjižnice. 5.) Volitev odbora. 6.) Volitev treh pregledovalcev računov. Predlogi so bili soglašalo sprejeti. V odbor so .bili izvoljeni učitelji.: .Bole, Pahor, Kocjan in Rusija', ter učiteljica Macanclova. Pregledovalci računov: Praprotnik, Albin Furlan ia 3kof. S tem, je ,bil dnevni red' izčrpan. — Nato je predsednik zaključil -konferenco. , reformacijo šole. -Prednp je .zapustil ministrstvo •»e minister Torne predložil kralju .v 'pedpis, dekret, s katerim .je imenoval komisijo za študiranje tehni-■-ne jn administrativne reforme glede ipočetnega pouka. , ^uellettijeva tabela učiteljskih plač. S kr. odtokom je bila modificirana .tabela, ki ;je bila dodana odloku. 6. julija 1919. št. 1239, An sicer: Letna plača izrednega učitelja L 3100'— !» » -rednega učitelja L 3600’— . » » -po: 4 letih' redne službe L 4000’— -» » S •» » » L 4400’— » »12 » » .» ■L 4700 — » »16 » » » L 5000 — » » 20 -» » » L 5300'— » 24 » » » L 5600’— 41 ^'a^unsLi odsek’ ni hotel registrirati' novega a' novih vučiteljskih plač in ga je zavrnil z mo,-r^-jo, da učitelji niso državni funkcionarji, ter *- 0 ne morejo biti sprejeti v tabele šolskih svetni-cov, ne nadzornikov' in didaktičnih ravnateljev. uroce, minister javne izobrazbe, je dosegel od mi-nistrskega sveta toliko, da1 so ibili .odloki registrirani 2 veli,kt> rezervo. Sklep šolskega leta na učiteljišču v Tolminu. 8. ju- je zaključilo s šolsko mašo 7 mesečno šolsko o na tukajšnjem; učiteljišču. V I. tečaju je .bilo 51 W°jenoe,v .in gojenk; 46 Od teh je dovršilo leto z do-0» uspehom, .ponavljlalmi izpit. v jeseni’ jih -dela 5. 'odliko- soi izdelali: Bogataj Franc, Uršič France, ■^Blažič Ana in Uršič Manja. — Pripravnico je obiskovalo 37 učencev in učenk. Od teh je prip uščenih v L tečaj, 29. z Književnost In umetnost. Manja Kmetova: Bilke. (Narodn/a: knjižnica št. 1 ,~T18- Natisnila in založila Zvezna tiskarna v iUoljani 1920.) — Saj veste sami- s kakšnim čustvom reTti[jemo zbirko ženske v roke! Tega »traku se rai-• ^ln mogel otresti niti pri iKmetiniih »Bilkah«. — M. K-metova je začela priobčevati svoje stvari že 1. 909. v »Zvončku«, 1. 1912. pa v »Lj. Zvonu«. Razmaknila pa se je še istega leta v »Slovanu«, kjer jJ dovolil Ilešič svobodno! besedio. D asi so bile -pi-njene takratne stvari {Človek. Iz gneče. Rdeče Ti® L d-r.) v nekem1 'kaotičnem ivulkanizmu in nas je V™1 stilistika spominjala bolehnih in silno občutiji-^ satanistov (n. pr, Prz y by sz e wske ga), vendar je B^a-la Kmetova, da se še lahko prerije na častno med našimi pisateljicami. Med ženskajki je gJ^ievala Zofka Kvedrova, ,ki si je pridobila ime 'sov^ P° kvantiteti ,lw>t P01 'hvaliteti svojih spi-kle razs'Paie jih v svet v štirih jezdkih- in poleg nje da1 ^t£LVa dolgočasna: S.ienkiewičanka Lea Fatur, , ^ omenjamo še Komamove in drugih -naših pi--io slabih podlistkov. ,n čeprav nas Kmetova tudi z >■ Bilkami ni ,p/o~ • °^aina zadovoljila, vendar moramo priznati, da se cim .dalje bolj -čistila1 in izpopolnjevala. Poglejmo "jteno pot od'prvencev v »Zvonu«, »Slovanu« 2 ° .Podlistkov v .»Narodu« pa do stvari' v .»-Lj. lanjskega leta pod' Župančičevem ured- ništvom. Nekaj teh zadnjih stvari- je prisilo v zbirko. — Bilke. — Dvanajst -drobnih, čustvenih stvari«, ki hi se dale ločiti po vsebini v tri skupine: v stvari kot so »Bilke«, ‘»Pismo« i. dr. Teh je največ in s-o najdrobnejše in najbolj lirične obenem. Erotična sanja-renja ,so to in čustvena .razmišljevamj-a pisana v ritmični prozi, ki je .posejana tupatam celo z rimami. — V skupinioi razprav .bi. prišel posebno' »Pogovor« (Gospodu Buciku v spomin.) Duhovit .razgovor z modernim človekotin, ki je vsega prenesičen, ki nas pa spominja na Wilde.;evega junaka, lorda Henryja, s samo to razliko, da je Wilde.jev »princ iParadokson« v svoji duhovitosti -bolj dosleden. {človek, Id je brez čustev ne more govoriti niti o lepoti, še manj o — najtanjših čustvih.) V tretjo skupino' spadajo vse ‘tri daljše, -rekel 'bi, bolj epske .črtice. »Obisk«, »Torče Skočir« in »Konec učitelja Možeia«. — V »Obisku« je živo očrtana tragika žene, ki ji njena živahnejša sestra odjetmlje moža. — V »Torčetu Skočirju« nam slika- pisateljica sina učiteljeve vdove, ki and je usojeno večno nezadovoljstvo. -Nikjer ne -more strpeti, ne -v šoli, ne pri- knjigovezu, ne v delikatesni .trgovini, ne 'kot trapist v samostanu. Od mojstra do mojstra tava in se uda še vinu. (Doiber človek je dovzeten za vse, .tudi za greh.) Slednjič ga omami Budubnikova dekla. Z njo spozna novo življenje. Neizkušen — -naleze se neozdravljive -bolezni- im ga požre bolnišnica. — »Konec učitelja iMožeta« je tragedija učiteljskega življenja. Že kot študent je Može stradal. .Ko je' prir šel za -učitelja v Temenico je mislil preobrniti svet. Te sanje so se- -mu kmalu razblinile. Oženil: se je, imel je devetero otrok. V-časiih -se je kregal ,z ženo, včasih je prijel za kozarec ,in je poplaknil skrbi z vinom. Da' reši otroke predi revščino, je moral žrtvovati sehe. Šest let -je glodala -jetika v njem, sedmo' leto ga> je -stisnila. Iz -teh treh- črtic lahko spoznamo, da ima Kmetova tehniko tudi zai daljše stvari. Na splošno lahko rečemo o zbirki, da je dobra. In -čeprav se zdi., da na- zunaj- ni tako enotna, vendar h-armonirajo vse te -stvari v -intonaciji neke skrite skupne tragike. T-a pa menda -ne -prestraši nikogar, še posebno zato ne, ker je ,jezik v »Bilkah« mehak in svež, a stil moderen, .pa1 ne 'p-reiizmnetn.ičen. — Albei i Širck. Ljubljanski Zvon, Vsebina 5. štev.: Stano Kosovel: Internacija. — Ivo Šorli-: Gospa Silvija.1. — Avgust Zlgon: Korytkcva pogedba z Blaznikom iz leta 1838. — Milan Fabjančič: Eksploznjia duš. — .Miran Jarc: Pri oknu. — Lucijah Marija .Škerjanc: Glesberti pregled. — Jariko-Samec: Pradedov dom. — Ivan Zorec: Ljubica. — Franjo Roš: Ži-vljie.nj)e. — France. Veber: Bengsonova 'teorija smešnega. — Ivan Albreht: Tonijeve Tine mlada leta. — Marija- Kmetova: Brez tal. — Miran Jarc: V maju. — Književna -poročila. —• Kronika. — Nove. knjige. Zai upravnika ljubljanskega gledališča je imenovan dir. Friderik Juvančič, a 'za dramaturga Oton Župančič. Umetniška' prosveta* V umetniškem -oddelku za um-et-nišk-o .prosveto s-e je - osnoval poseben -odisek, ki -ima nalogo izbirati zgodovinsko gradivo. Predi vsean 'bo izbral ta odsek vse gradivo za -uje din-j en je in losvobojenje našega naroda. Benito Peres Galdčs najzaamenitejši sodobni španski novelist, je umrl 4. januarja v Madridu v starosti 77. let. Tragična smrt skladatelja »Internacionale«. Po P. Fo-restu drugi komponist revolucionarne himne socialističnega proletarijata Adolphe Degey!er je med vojsko tragično preminul v francoskem niestu Lille za časa nemške okupacije. Uglazbil je več pesmi, med temi tudi delavsko »Internacijonalo« na besede Eugena Pottiera. Ker pa je prestal v družini mnogo nesreč, se je udal pijači. Za časa nemške okupacije je bil prisiljen delati pri mestnem vodovodu in -ko je izbruhnil v mestu legar, ni prišel na delo. Izdana je bila proti njemu tiralica in on se je — obesil. Ostalina pesnika Gregorčiča. — V svrho vestne in natančne inventarizacije vse rokopisne ostaline Simona Gregorčiča so naprošeni vsi 'tisti, ki imajo v rokah kaj korespondence (pisma, dopisnice) ali kako pesem (pri-godnice, voščila, verzi v spominskih knjigah, grobni napisi! ali sploh kak pesnikov rokopis ali prepis neobjavljenih stvaj-i, naj bi blagovolili poslati vse to, če mogoče v originaldih ali pa vsaj v točnih prepisih s svojim natančnim naslovom v zasedenem ozemlju na naslov: »Narodne tiskarne v Gorici, Via Vetturini št. 9.,« izven zasedenega ozemlja na naslov: »Dr. Avgust Žigon, bibliotekar licealne knjižnice v Ljubljani.« Vsi originali se na željo vrnejo nepoškodovani. Nova knjiga. V kratkem izide v. Narodni tiskarni v Gorici D. Feiglova zbirka humoresk. Marij Kogoj — Troje samospevov s spremljevanjem klavirja. Zadnji čas je Marij Kogoj založil tri samospeve s spremljevanem klavirja, kateri so bili sprejeti z velikim navdušenjem. Marij Kogoj je svoje čase obiskoval gimnazijo v Gorici in velja sedaj v Jugoslaviji za enega najboljših skladateljev mlajše generacije. Vaša Prihoda. Kakor doznavamo iz raznih ital. časopisov, žanje devetnajstletni češki: violinski virtuoz v Italiji velike uspehe. Ital, glasbeniki povdarjajo dobesedno ta-ko-le: »Tako je morda sviral Paganini — boljše ne.« Na svojem tumeju se je ustavil pred- meseci v »Balkanu,« kjer smo tudi mi imeli priliko občudovati njegovo vzvišeno virtuoznost. Prof. M. Pirc: »Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan«, Maribor 1919. Založila »Tiskovna/ zadruga« v Mariboru. Str. 24. Cena 1 jgsl. K. Vsebina: 1. Rodbini Zrinskih in Frankopanov. 2. Razmere na Ogrskem za zadnjih Zrinskih in Frankopanov. 3. Ban Nikola Zrinski in njegov 'brat Peter. 4. Dunajski dvor za Leopolda I. 5. Turška vojna 1663—64. 6. Zveza ogrskih in hrvaških plemenitašev. 7. Smrt Petra Zrinskega in Franja Krsta Frankopana. 8. Katarina Zrimška in njeni otroci. 9, Grob Petra Zrinskega i-n Franja Krsta Frankopana. 10. Prevoz kosti Zrinskega in Frankopana v domovino. Juli Bučar: »Slovenski metuljar«. Navodilo .kako je loviti, rediti, zapenjati metulje in kako urejevati zbirko. Z morfološkim opisom metulja v vseh preobrazbah. S -15 slikami. Risal' Danilo Bučar. V Novem mestu 1919. Založba in tisk »Učiteljske tiskarne« v Lj-ubljani. Cena 5 jgsl. K in '50 st. »Narodna galerija« v Ljubljani. Pred kratkim se je otvorila v Ljubljani umetniška zbirka najboljših del naših upodabljajočih umetnikov. Zbirko je zbralo društvo »Narodna galerija«, ki se je ustanovilo z namenom, da ustvari slovenskemu narodiu umetniško* galerijo. Razstavljenih je nad 80 umotvorov, slik, risb in plastičnih' del slovenskih mojstrov. Ker so razstavljalni prostori -pretesni, da bi se razstavile vse umetnine, posebno one starejše naših umetnikov, ki se nahajajo v lasti oz. varstvu društva, se je zaenkrat odprla samo razstava modernih del. Zastopani so vsi slovenski modemi umetniki, osobifo A. Ažbe, J. Grohar, M. Jama, R. Jakopič, F. Tratnik, M. Sternen, J. Vavpotič, izmed kiparjev pa- F, Bernekar, J. Napotnik, I. Zajec, L. Dolinar in z enim delom naš veliki Meštrovič. »Cirilica«. Navodilo za čitanje in pisanje srbščine v cirilici. — Ljubljana, 1919. — Založila »Jugoslov. knjigarna«. — Cena 2’70 jgsl. K, Tak je naslov priročni knjižici, ki prinaša pismeno in tiskano cirilico, katere naj se naše občinstvo čimpreje nauči in dobi tako »ključ do -bogate zakladnice srbske književnosti«. Metoda za priučenje čitanja je posneta /po Toussainovi. Vsebina — srb. nar. -pravljice — so gotovo pripravna snov, -da vzbudi zanimanje. Prof. M. Pirc: »Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov«, Založila »Jugoslovenska knjigarna« v Ljubljani, 1920. Str. 95. Cena 2 jgsl..K. — Dogodki državnega preobrata — ko je vstala nova drživa SHS — so prisilili -prof. Pirca, da je .prejel za pero in napisal knjižico »Kratko zgodovino SHS«, ki jel"pred kratkim izšla v 3. natisu in je namenjena —- kakor sam -pravi v »Dodatku« — za »preprosto lj-udstvo in šolsko mladino«. —Slovenci -premalo poznamo svo-jo preteklost, še -manj pa preteklost svojih -bratov: Srbov in Hrvatov. ‘Pisatelj se je v prvi vrsti oziral na politično zgodovino, medtem ko je kulturno popolnoma opustil. — Vsa’ zgodovinska snov je obdelana v petih oddelkih. V I. oddelku nam opisuje prof. Pirc »Zgodovino starih Slovanov« (stran. 3—8) kot uvod. V H. oddelku »Zgodovino Slovencev« (8—52); III. oddelek nam opisuje »Zgodovino Hrvatov« (5-2—72); IV. »Zgodovino Srbov« .(72—84); V. pa — ki je najlepši oddelek »Ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov«. V »Dodatku« ,pa pisatelj našteva zgodovinska dela, za onega, ki se hoče temeljito -poglobiti v zgodovino troedinega naroda.1—■ Učiteljstvu priporočamo to knjižico kar najtopleje! Dr. Ivan Grafenauer: »Kratka zgodovina slovenskega slovstva«. V Ljubljani 1919. Založila -»Jugoslovenska knjigarna«. Str. 335. Slovstveni -pouk je eden izmed najboljših čimi-teljev narodne vzgoje; slovstvena zgodovina zavzema’ v šolstvu kulturnih narodov zelo važno mesto, lahko rečemo -prvo. To smo videli -pri Nemcih. (Nešteviine literarne zgodovine!) — Pisatelj deli- vso snov v 9 dob: I. Pred- krščanska doba (do okoli 800); H. Krščanski srednji vek (800—1530); III. Doba luteramstva (1530—1598); IV. Doba katoliškega preporoda (1598—1765); V. Prosvetljena doba (1765—1810); VI. Doba romantike (1810—1848); VII. Doba narodnega prebujenja (1848 do 1868); VIII. Doba1 nove romantike in realizma (1868—-1895); IX. Od literarnega prevrata do naših dni (od 1. 1895.) — Z največjo natančnostjo je ta literarni histerik na 335 straneh uredil in zbral vso obsežno tvarino od najstarejših časov -do naših dni. Prav klasične so splošne karakteristike posameznih dob (primeri karakteristiko IX. dobe!) Jezik je 'lep, krepek in jedrnat. — Želimo, da si nabavi to knjigo vsak slovenski' učitelj! E. Rožne vesti. Prvi kongres jugoslov. učiteljstva v Beogradu je uspel kar najlepše. N-a tisoče učdfieljiev iz vseh krajev Jugoslavije je' ibilio zbranih -te’ idm' v Baoignadiu.. — 17. jfukjiai se je1 vršilo delegaci-jsko zborovanje, 'kjer j:e bilo sprejetih 21 ‘točk, predlaganih od' slovenske »Zaveze«. Drugi -dan ob 9ih- -predpoldne se je- otrvoril kongres. Na -programu so bile glavne’ točke: Volitevt ©dlbOirov im odsekov. Pravila Udružemja. Volitev upiiaive novega udiruženja. V odbor 155h člatnov sta (bila' izvoljena od' Sl|o!veneev: Lulka Jelenc im Engel-fccftt G angl. — Istega din© zvečer je bil učiteljski -foainfaet, zia- katerega j|e prispevala beogriadska obdana. Naslednjega dbe pa je 'bal v panku Toipičidelru slavnostmi diine, od kodter je poslalo učiteljstvo svoj© beputacijo k regentu Aleksandru. — H kongresu, kd je isnel vejike moralne in materijialn e uspehe za Udinužemj;'©, 'se še povrnemo. Kongres češkoslovaškega učiteljstva se je vršil v Pragi dne 2. in 3. julija t. 1. Naši tovariši v ruskem ujetništvu. Naš glasbenik tov. Emil Adamič živi v Taškentu, kjer je nastavljen kot dirigent v opernem gledališču »Kolisej«; istočasno opravlja službo učitelja glasbe v učiteljskem seminariju in na ta-škentekem konservatoriju. Adamič je na glasbenem polju zelo delaven, a pri trdnem zdravju ni. Trpi na malariji, kateri so več ali manj podvrženi skoro vsi ujetniki, pa tudi domače prebivalstvo po turkestanski nižini. Adamič se vrne v domovino. Skušal, je že pred časom pobegniti iz Taškenta, a je bil sprejet na železnici, ker ni imel pravih potnih listov. — Nazarij Križman, učitelj pri Sv. Ivanu v Trstu, je tudi učitelj glasbe v Taškentu. Poučeval pa je isiotam tudi na ljudski šoli. Tudi on se nadeja, da se v kratkbm reši ruskega ujetništva. Istotam je tudi (Josip Šupijica, bivši učitelj v Divšiči v Istri in Ignacij jing, učitelj iz Cerkna na Goriškem. Anton Koršič, ki je nčiteljeval nekje krog Nabrežine, je umrl na pljučnici v Taškentu. Pasivna volilna pravica učiteljstva v Jugoslaviji. V Srbiji ni imelo učiteljstvo pasivne volilne pravice, to pa zato, ker je bilo, dokler so imeli učitelji še volilno pravico, izvoljenih preveč učiteljev za narodne poslance. To je pripravilo vlado do tega, da je izdala zakon, da aktivni učitelj ne more biti narodni zastopnik. Vlada se je opirala nato, da je preveč zastopnikov enega stanu v narodnem predstavništvu, poleg tega je jemala tudi ozire na šolstvo. Posledica tega je bila, da so se ip orali Ijudsko-šolski učitelji oopovedati svoji službi, če so hoteli ostati poslanci. To odredbo so hoteli sedaj razširiti na vso sedanjo državo. Predsednik Zaveze je brzojavno protestiral proti takemu stališču na volilni odbor, raznim ministrstvom, parlamentarnim klubom, raznipo poslancem in Udruženju. Nato so došla poročila, da je narodno predstavništvo določilo, da se določba o učiteljstvu spremeni v toliko, da smejo postati tudi učitelji poslanci, ne da bi morali za-pastiti službo. Nove plače poljskega učiteljstva. Po novi naredbi dobi učiteljstvo poljske republike na privatnih, kakor tudi na državnih šolah sledeče plače: Učitelji brez usposobljenja 15.236 do 32.640, a oni z usposobljenjcm od 18.216 do 40.800 poljskih mark na leto. Hišne preiskave zapadi skritega orožja so zopet na dnevnem redu. Čast takega obiska je doletela te dni tudi našega predsednika A, Germeka, Prišlo je 13 oseb, pisana zmes vojakov, karabinjerjev in civilistov; ti so pregledali vse kotičke, razmetali vse knjige in so prekopali celo krompir na vrtu. Ker je bil ves njihov trud zamanj, eo jezno odšli. Da bomo pa vedeli, kakšnega škvarta so te uradne osebe, so pustili vizitko v obliki dveh lepenk Na prvo lepenko so zapisali dobesedno: W. L Italia. Mor-te ai Vigliacchi, Abbasso i Jugoslavi. W. L' Italia. — Druga lepenka pa .pravi : W. L’ Italia. Abbasso i Slavi W. L'Esercito Italiano. A Triešte siamo ed a Trieste re-steremo. Morire anziche cedere di fronte ai barbari. šolska republika »Jasnaji Poljana«. J a sna a Poljana, -bivališče Tolstega, je danes, -veliko vzgojeva-id&če. Sovjetska vlada je smatrala za svojo svet© dolžnost, da dostojno počasti spomin na Tolstega, ki j« nad vse ljubil otroke. Danes živi v Ja-snaji Poljani 800 otrok delavcev in ubogih kmetov. Vzgoje-vališče j e, po stavljeno na temelju samouprave. Otroci sami obdelujejo polja, pri čemur jih izkušeni 'poljedelci podpirajo z nasveti in dejanji. Poleg tega se vrše tečaji'. Urejene so posebne šole, v ‘katerih živi duh velikega pedagoga, Otroci se uče po knjigah Tolstega, zlasti po začetnici, ki jo je sam sestavil za pouk. Poleg tega je omeniti, da so vsi • odrasli, ki so prideljeni temrui otroškemu gospodarstvu, prepričani pristaši njegovega etičnega nauka. V tem vzgojevalašču imajo otroško gledališče, muzej za otroke, otroški pevski zbor, razne rokodelske šole za strojništvo:, mizarstvo, ključavničarstvo, kro-jaštvo, kakor tudi otroški vrtec za male otroke. Poleg tega najdete dvor čin e za odpočitek, telovadnice, šole za šport in plesna inštitut. Komisarijat (M. Gorki) za ljudisko prosveto serije s posebno ljubeznijo zavzel za to otroško vzgoje vališče. Praktične izkušnje zahtevajo dnevno novih želja za nadaljni razvoj, katere želje in potrebe komisarijat za ljudsko prosveto proučuje i® iz večine tudi odobri. Oddol-žiterv, ki jo sovjetska vlada s to svojo skrbjo za proletarsko; mladino1 prinaša spominu velikega umetnika in misleca, je v resnici velikopotezna in .primerna fličnemu pomenu Tolstojevih naukov. >To svojo državo vladajo otroci sami; vzgoje vališče je danes prva .otroška republika, resnična otroška ©bolna, kakci jo ,je Tolstoj sam zamislil. Otroci si sami med seboj razdeljujejo delo, sami si pripravljajo svojo izključno rastlinsko hrano in sami skrbe za popravila in vzdržavanje celega vzgojevališča. Inštruktorji in učitelji pazijo na to, da se v notranji ustroj življenja otrok kar možno malo vmešavajo; na ta načiia žive otroci v popolni, nleprikra^lšani svobodi. Tako izpolnjuje sovjetska vlada oporoko velikega zagovornika vseh bednih. Jugoslavija — bogata dežela. Prof. dr. Karel Capuder je obajvil (Cirilova knjižnica, I, zv., Maribor 1919) zanimive zemljepisne podatke o Jugoslaviji s statističnim gradivom: Jugoslavija meri v površju 260.093 km2 (Italija 286.684 km2), prebivalstva ima 13,883.660 po štetju leta 1910. Na 1 km2 pride 53 ljudi (v Italiji 121). Pšenice pridela letno 18 milijonov stotov (Italija 42 milijonov), na osebo pride 160 kg na leto (v Italiji 121). — Ječmena 4.447.000 stotov (Italija: 2 milj.), na osebo pride 38 kg (v Italiji 6 kg). — Krompirja se pridela nad 12 milijonov stotov (v Italiji 17 milj.). — Vrednost letnih poljedelskih proizvodov znaša 6 'A milijard frankov. — Država je bogata na raznih rudah; na premogu (letno 25 milijonov stotov), železu (370 milijonov stotov), srebru (103.000 stotov), bakru 87.800 stotov), celo zlatu (220 kg letno). Skupna vrednost letne gospodarske produkcije znaša nad 55 mi-Ijard K, — L. 1910 je štela Jugoslavija na domačih živalih: konj 790 tisoč (Italija 955 tisoč, govede 4 milijone (Italija 6 milj.), ovc okoli 9 milj. (Italija 11 milj.), prešičev 3 milj. (Italija 2 'A milj.). — »Kulturno« — pravi pisatelj — »se na tem ozemlju bije boj med tremi omikami: rimsko - laško, bizantinsko -orijentalsko in germansko. Te kulture pravilno združiti je velika naloga mlade države. V tem vprašanju pa tiče tuldi kali mogočnih nasprotstev med posameznimi deli. Po obšimosti svojega ozemlja, številu prebivalstva, vojaški, jakiosti in zemljepisnih razmerah je Jugoslavija prva država v jugovzhodni Evropi — je važen činiteLj reda in stalnosti in lahko v miru sodeluje in tekmuje z vsemi svojimi sosedi.« Dne 25. maja 1.1. se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor zadruge »Tvornica učil in šolskih potrebščin«. Zadruga se je ustanovila1 pod okriljem upravnega sveta in nadzorstva »Učiteljske tiskarne« in vanjo se sprejeirfajo učiteljske gospodarske zadruge, društva, učitelji in učiteljice vseh javnih šol v Sloveniji. Na praškem vseučilišču se je habitiral kot docent za dermatologijo in vener.oiogijo naš rojak dr. Pavel Savnik. S svojim habilitacijskim predavanjem, ki ga je imel dne 3. maja 1.1., je vzbudil mnogo zanimanja. V odbor »Društva slovenskih leposlovcev v Ljubljani« so bili voljeni' sledeči pisatelji: A. Funtek, preds.; F. S. Finžgar, I. podpreds.; dr. A. Kraigher, II. podpreds.; R. Peterlin-Petruška, tajnik; dr. F. Detela, blag.; M. Pugelj, knjižničar; Fr. Albreht, gospodar; Fr. Bevk, V. Jerajeva, O. Župančič, odborniki; A. Debeljak, C. Golar, M. Kmetova, dr. St. jajčen in dr. Iv. Tavčer, nadzorstvo. Novinarsko šolo so otvorili komunisti v Moskvi. Kr. zaloga šolskih knjig v Ljubljani je izdala drugo, predelano izdajo A. ČrnivČeve »Računice za obče ljudske šole», 3. zvezek, višja stopnja; knjiga je že odobrena kot učna knjiga. Janu Žižki, vojskovodji čeških husistov, bodo dne 14. julija t. 1., povodom 500 letnice njegove zmage nad armadami nemškega cesarja Sigmunda na gori Žižkov, postavili Čehi velik spomenik. Kako je Črni Juri cenil učitelje. Zanimivo je slišati, kako je sloveči srbski osvoboditelj Karagjorgje, Slovencem znan pod imenom1 Črni Jun, cenil in spoštoval učitelje. — V »Beograjskem narodnem dbmru«, kjer je imel »sovet« svoje seje, je odkazal Črni Juri modremu učitelju Dositeju Obradoviču (1739 - 1811), kateremu je bil dal tudi svojega sina' Aleksijai v vzgojo, tri sobe za prebivališče. Nikdar, kolikokrat je prišel v »sovet«, ni' zanemaril, poseliti imenovanega učitelja v »Narodnem domu«, d'a mu je tako izkazal spodobno čast zavoljo njegove učenosti, in pa tudi zato; da se je z modrim starčkom pogovarjal o raznih učenostih. L. 1811. pa izvoli Črni Juri učenega Dositeja zai#>S'Ovetnika prosvete« '(ministra uka). — Karagjorgje pa ni med učitelji spoštoval samega Dositeja. Znano je, da je vse učitelje tako dobro plačeval, kakor državne svetovalce ali ministre. Po-gostoma je obiskal v jutranjih izhodih v družbi svojih vojvod narodno učilišče, katero je bil on osnoval, a Dositej pal uredil. Tu je priporočal mladini, naj se rada in dobro uči, dokazoval jim je veliko potrebo po izobraženih ljudeh v državi, in kolika sreča in čast jih čaka, aiko se bodo dloibro učili. »Vidite li« -— je govoril — »mi imamo dovpljno mišica! za oibranu Srbije, ali ne dovoljno veštih ljudi za upravljanje iste. — ^— Da mi' znamo državu voditi onako, kako znamo voditi vojsku, drugačije bi sada'stojali. Učite se dakle, u vama je sva' nadežda naša sa te istrane. Slušajte vaše učitelje i poštujte jh; ja njih ne odlu-kujenv od mojih vojvoda; učitelj i vojvodu — je dejal vpričo vseh svojih vojvod — preda maom su ravni. Zlo onomu izmedju vas, na kojega bi mi se oni potožili!« — Ko je odhajal, je vselej stisnil učitelja roko, in mu v njo skrivaj potisnil zlatnik. — Tako je Črni Juri' čislal 'Učiteljski stan. 'Mož, ki se je rodil v pastirski koči in zrastel brez pouka med svojim narodom, je spoznal vrednost učenosti samo po vzvišenosti svoje duše in bistrosti svojega uma. - N. Kultura v vrstah sovjetske vojske. Sovjetska Ijudo«-vlada je podedovala od carske vlade hkrati z vojsko tudi druge rane, tako n. pr. bedo analfabetizma! Armade, ki so se bojevale na fronti mlade sovjetske republike ter so jo branile pred zunanjimi napadi, ima jo visok odstotek analfabetov, ki se suka med 90 in 95imi odstotki. To razmerje je bilo, ker sovjetska vlada smatra širjenje elementarnega pqpka in kulture za velevažno tudi v vrstah armade in je že dosegla velikanske uspehe. Pri tem se je vlada ravnala po vzgledu mladih propagandistov, ki so širili nauk po vseh pokrajinah, v vsakem me*tu in v vsaki vasi, na priprost in lahko umljiv način, v pri-kupljivem jeziku, ki ni bil brez elegance. Poročilo odseka literarne publikacije revolucionarnega vojnega sveta za dobo od 1. junija do 1. novembra minulega leta, podaja sledeče številke: 1,000.000 iztisov revije »Rdeči vojaki«; 40.000 iztisov revije »Svetoh za bele vojake«; 240.000 brošur; 1,800.000 brošuric za rdečo vojsko; nad 1.000.000 brošuric za bele vojake; 1,130.000 kolariranih tabel. Vse to je pisano v ljudskem slogu. Med armado posluje 3800 šol, 2392 knjižnic, 1315 klubov in gledišča. » Drobiž o alkoholu. Bridko življenje. Na novem službenem mestu sem imel razdeliti med učence nekaj brezplačnih knjig. Poizvedoval sem v razredu, kateri so najpotrebnejši. Več 'se jih je oglasilo, kot sem imel knjig. Ni se pa oglasila učenka, kateri sem bral revščino z obleke in pomanjkar nje z upadlega, bledega obraza. Vprašal sem jo po družinskih razmerah, pa je otožno zrla predse in molčala.. Soseda pa ji je prišepnila: »Povej, da ti je umrla mati in da oče vse zapije!« Sedaj jo je zlomila bolest in zajokala je tako bridko, kot je bilo bridko njeno življenje ob očetu-pijancu, ki zapije ves svoj zaslužek in ji je najbrže spravil tudi ljubo mater v prezgodnji grob. • Ko sem se razgovarjal z nekim priletnim človekoljubnim in delavnim gospodom o alkoholnem vprašanju, ■noi je rekel med drugim: »Dokler se nisem zanimal za protialkoholno gibanje, sem smatral vsako drugo delo med ljudstvom potrebnejšim; odkar se pa zanimam za to gibanje in čitam protialkoholno literaturo, vidim, da ni nobenega potrebnejšega in koristnejšega dela za blagcf ljudstva.« « Gostilničar, ki sprva ni mogel razumeti, kako je mogoče agitirati proti pitju alkoholnih pijač, ustanavljati protialkoholna društva, biti abstinent in učiti v šoli o škodljivosti alkohola, je čez leto priznal učitelju, da je njegov protialkoholni pouk in navajanje šolskih otrok k zdržnosti potrebno in koristno, češ, da so njegovi otroci večkrat prišli v gostilniško sobo in pili ostanke, ki so jih pustili gosti; odkar pa slišijo o škodljivosti alkohola v šoli, se to ne dogaja več. « Na svatbi so ponujali desetletni učenki-abstinentks vina. Odgovorila je, da je abstinentka in ne pije vina-Svatje, ki so bili že precej veseli, ker se je dan že nagibal, so jo poskusili pregovoriti, da bi vsaj pokusila vino, toda zastonj. Ker ni šlo zlepa, so poskusili zgrda. Oče je prejel hčerko, da bi jo prisilil piti; toda deklica se je spustila v jok in zmagala. V šoli je bila za vzgled drugim učenkam — abstinentkam. a V naših hribih dajejo nekatere nevedne matere dojenčkom žganja, da raje sj>e. * Oče, katerega slabotna devetletna hčerka je hodila k meni v šolo, mi je rekel, ko sem ga opozoril, da otrok »i zdrav, da ji da vsak dan, ko gre v šolo, nekoliko žgacja. za okrepčavo. Nevednost! Zgodilo se mi je, da sta prišla učenca 1. š. 1. pijana v šolo. Opili so ju na pogrebščini. Že dalje časa opažam, da v pondeljek in po praznikih v šoli otroci najslabše mislijo. Je pač v nedeljo pijača za priboljšek! « N Denar, ki ga dobe gostilničarji od pivcev, ki čez potrebo pijejo in razlivajo pijače, njihovi otroci in žene pa stradajo, je krivičen. Zahvala. U svoje ime, u ime svog nesretnog, im-temiranog suipnuga, te svoje sedmero nevine dječicc, koja dancmice ruke sklapaju, moleči se za sve dc-bročinitelje učitelje, učiteljice, učiteljska društva, velečasaio svečenstvo te sve ostale 'darovatelje plemenitih srdiaca, koji su svojim dobrovoljnim doprl-no sima položili melem na ljiuite, otvorene rane I ne-sretme obiteiji, ko;a več dugih deset mjeseca, uzaLud čeka svog hranitelja; zahvaljujem najusrd.ni.je, meseči Svevišmjega, nekia' tisuču puta vrati! — Poljan** 13. Vil. 1920. Jvka Št igli č.