48. številka V Ljubljani, dne 1. decembra 1917 IV. leto. Delavec izhaja v.sak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5’20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K 1*30 Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr. ItEf M IfPJ IiLmIi h! JC\i Rokopisi se ne vračajo. — Inseratiz enostclpnimipe-lit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri dva kratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštni ne proste. — Nefrankirana, pisma se ne sprejemajo. Itoen opomm. V interpelačni debati glede militarizacije delavstva je govoril v državnem zboru sodrug Seitz in je svaril, da naj se nikar ne tira stvar do skrajnosti : Delavci žive v najsiro-mašuejših življenskih razmerah, delati morajo celo po osemnajst ur, njih telesa in njih živci so oslabeli. Beda vsakdanjega življenja je vedno večja. Če delavec, čegar žena in otroci nimajo najpotrebnejših živil, ne more priti v delo, da bi preskrbel živež, se ga militarizira. Namesto, da bi dobavili živila, skrajšali delovni čas in uvedli od-počitne odmore za delavce, ki morajo živeti vedno v slabejših razmerah, se jim preti z vpoklici. Na mesto razuma in pravice se hoče postaviti militarizacija. Da ne bo kdo mislil, da gre tukaj samo za nenemške delavce, povem, da je v Zgornji Avstriji pet rudarjev, ki so korporativno zahtevali pri obratnem vodstvu preskrbo z živili, ki niso delali nobenih nasilstev in so, ko so en dan ustavili delo, drugi dan zopet prišli delat, obsodilo divizijsko sodišče na več mesecev ječe. Kdor zahteva svojo mezdo ali živila, ga smatrajo za upornika in ga obsodijo. Če je vlada pametna, naj se v varstvo ' delavcev kaj ukrene proti izkoriščanju delavcev, ne skuša pa potolažiti nevolje delavcev s takimi ukrepi. Delavec ni vojak; ni mogoče ga torej podrediti vojaški disciplini iri sodstvu. Ni res, da bi bil delavec, ki izostane od dela, upornik v zmislu vojaškega sodstva. Ce deželnobrambni in vojni minister vesta, kako velike politične važnosti je, bosta vse storila, da odpravita te nevarnosti. Če ne moreta, potem naj še tam višje pomislijo, kako nevarna je situacija, potem naj sliši najvišji poveljnik vojske, da smo v vojski v zaledju pred nevarno situacijo. Ne pretimo, govorimo resno besedo v resnem času, zavedamo se natančno svoje odgovornosti. Izšel je že tajni odlok glede militariziranja železničarjev čegar objavo v obliki interpelacije je cenzura preprečila. Svarimo Vas, ne samo zaradi železničarjev nego zaradi vseh. Morda je deželnobrambnemu ministru znana ta knjižica — vse rezervatne tiskovine med ljudstvo. Svarimo Vas z vso resnobo pred tem, kar se zdi, da nameravate, svarimo pred militariziranjem vsega delavskega razreda. Zakaj končno bi le morala prenehati potrpežljivost delovnega in stradajočega delavca. Delavci trpe itak dovolj pod težo kapitalističnega gospodarstva. Ne porabljajte sile države, vojaštvo, ki je bilo vpoklicano v obrambo domovine v dobičkarske interese kapitala! Ne dajajte vojaške sile, ki ima nalogo braniti deželo pred sovražnikom, da^ bi nastopali proti delavcem in našim državljanom, ki je ohranil več nego tri leta to državo za brambo sposobno. Razmerje med delavcem in podjetnikom mora biti prosto. Delavca se ne sme ovirati v opravičenem boju za obstanek z militariziranjem. Ce hočete mir in red ter nravstvene razmere med delavcem in podjetnikom potem varujte delavca. Delavci večjega poslabšanja razmer ne bodo mogli več prenašati. S potrpežljivostjo so prenašali, kar jim je prinesla vojna. Zahtevajo, da vlada njih življenje olajša, ne pa še poslabša. Mi, ki poznamo razmere in mnenja delavstva natančno, povemo ne kot pretnjo, marveč popolnoma resno in premišljeno: Ne napenjajte loka preveč 1 Umaknite odredbe glede militariziranja, uredite normalno delavno razmerje! Času primerne Lutrove besede. Svetovna vojna. Lotiti se moramo stvari z obupom nad svojo telesno močjo in iskati v resni molitvi pomoč pri bogu ter imeti nič drugega pred očmi kakor bedo in siromaštvo siromašnega kristjanstva, neglede na to, kaj bi hudobni ljudje zaslužili, Sicer se bo igra z velikim trarara pričela, toda če smo enkrat v njej, bodo hudobni duhovi napravili take zmede, da bo ves svet plaval v krvi in vendar ne bo nič opravljenega. Opažamo namen . . . Ne smemo vsega smatrati za uporno, kar krvni psi zmerjajo kot tako. Ker s tem hočejo vsemu svetu zavezati usta in pest, da bi jih ne mogel nihče s pridigami^ obsojati niti ne sebe braniti s pestjo ter da ohranijo sebi odprta usta in prosto roko. . . Misija žldov. Jaz vsaj, če bi bil žid, in bi bil videl, da taki tepci in klade uče kristjansko vero, bi bil postal raje svinja kakor kristjan. Vojne cene. Ti osebno ne imej pri svoji kupčiji nobenega drugega smotra, kakor da se z njo zadostno prehraniš, po tem računaš stroške, trud in nevarnost in po tem prodajaš svoje blago dražje ali ceneje. Kako visoko naj se ceni tvoja mezda, ki jo s tako kupčijo in delom hočeš doseči, ne moreš bolje preračunati, kakor če preraču-niš čas in množino dela ter ju primerjaš z delom navadnega dninarja in vidiš, koliko zaslužita na dan. Po tem računaj, koliko dni se trudiš zaradi blaga in koliko rizika si prevzel. Bolje in vestneje govoriti in poučevati o tej stvari ni mogoče. Komur ni všeč, naj napravi bolje. Trustl. O družbah bi lahko tudi veliko povedal, toda je vse neplodno, sama skopost in krivica, zakaj imajo vse blago v svojih rokah in delajo z njim, kar hočejo, draže ga, preganjajo s cenami in zatirajo ter vničujejo vse male trgovce, kakor žre ščuka male ribe . .. Tukaj naj' pogledajo kralji in knezi in naj to preprečijo po strogi pravici. Toda čujem, ti imajo sami delež na tem, in godi se po reku Izaije: „Tvoji knezi so poslali tatinska družba, dočim dajo obešati tatove, ki so ukradli en goldinar ali pol, in se združujejo z onimi, ki ves svet ropajo in kradejo več kakor oni, da postaja res, kakor pravi Kato: Navadni tatovi leže v stolpih in zaporih, toda javni tatovi hodijo v zlatu in svili. Spomni se podpornega sklada! fcfirmmi shodi. JugosL soc. dem. stranke bodo v nedeljo, dne 2. decembra 1917 v naslednjih krajih: Ljubljana ob 10. uri dopoldne v Mestnem domu. Poroča sodrug Anton Kristan. Jesenice ob 10. uri dopoldne pri Jelenu. Poroča sodrug Kopač. Borovnica ob 2. uri popoldne v gostilni pri postaji. Poroča sodrug Zore. Trbovlje ob 4. uri popoldne v Delavskem domu. Poroča s. Sitter. Hrastnik ob 3. uri popoldne v Zadružni gostilni. Poroča sodrug Malovrh. Tržič ob 3. uri popoldne pri Pelarju. Poroča sodrug Petejan. Idrija ob 10. uri dopoldne. Poroča sodrug Štraus. Zagorje ob Savi ob 2. popoldne v dvorani g. Mihelčiča. Poroča sodrug Čobal. V dnu srca smo prepričani vsi o potrebi miru. To svoje prepričanje moramo dne 2. decembra dokumentirati z največjo udeležbo na shodih. Delo za mir pa ne sme biti končano s temi shodi, nadaljevati ga hočemo do končnega uspeha! Obvestilo linijskega načelstva. Blagajnikom in članom v uvaževanje! Z 31. decembrom zaključi Unija poslovno leto. Zaraditega poživljamo vse blagajnike skupin in plačevalnic, da vpošljejo za mesec november dotekle obračune z beleži in gotovino najkasneje do 28. decembra unijski centrali. One skupine in plačevalnice, ki svojih obračunov za november do 28. decembra ne bodo vposlale, bodo izkazane v poslovnem poročilu kot restantlnje. Dalje prosimo, da navedejo v obračunu za november v plačilni listi vse člane skupine ali vplačevalnice (tudi vpoklicane) po imenu. Pri vsakem članu je napovedati natančno zadnji plačani teden. Pri vpoklicanih članih je na mesto nazadnje vplačanega tedna vpisati v plačilno listo „eingeruckt" (vpoklican). (Kot zadnji plačani teden velja oni, ki je v članski knjižici prelepljen z zadnjo pobotno marka [tudi prosto marko.]) Za leto 1918 se izdajo pobotne marke za 1., II. in III. razred v drugih barvah in bodo blagajnikom podružnic in vplače-valnic doposlane v prvi polovici meseca. Potrdilo, ki bo priloženo pošiljatvi, morajo blagajniki lastnoročno podpisati in vposlati z obračunom za december. Obračun za december se mora ne j glede na plačane prispevke članov za- ' -ključitl dne 31. decembra 1917 In vposlati J z vsemi pohotnimi znamkami 1., II. in III. i razreda iz leta 1917 najpozneje do 15. januarja 1918 unijski centrali. Število vrnjenih pobotnili znamk se mora ujemati, če je račun v redu, z onim, ki je navedeno v izkazu znamk. Vsi po sklepu računa za december vplačani prispevki, torej tudi doplačila za nazaj iz leta 1917, se morajo potrjati le z novimi znamkami za leto 1918. Vpisne znamke in proste znamke se ne spremene ter jih ni treba odpošiljati. Število teh obojih znamk, ki jih še imajo podružnice, se prepiše na nov račun in morajo to blagajniki obenem s prejemom novih znamk potrditi. Oni člani, ki niso v zmislu pravil s prispevki v tekočem, se prosijo, da poskrbe, da spravijo članske knjige v red. Ker o tem ne razpošljemo nobene okrožnice, prosimo sodruge in blagajnike, da se ravnajo tečno po teh navodilih. Unijsko načelstvo. Miroljubna dežela čudežev. Ni na kakem skritem otočju Južnega mOija, ne v kraljestvu pravljic, niti na daljnih zvezdah jo ne smete iskati. Ne; to je največje čudo: miroljubna dežela, kjer ne grade in ne podirajo, spada k Evropi. K tisti s krvjo napojeni Evropi, ki ji je sedaj v največjo slavo uničevanje; namen vseh namenov, da uniči karnajveč življenja. Bleščeča čuda narave iztreblja človeška podivjanost do zadnje korenine, rodovitne njive se spreminjajo ob divjanju razsajoče-ga železa za desetletja v praznoto in puščavo. Pota zasipljejo in sile možgan in rok uničujejo — ves človeški duh, vse človeško dejanje je prisiljeno — služiti vničevanju. Naše oko se je spremenilo. In sedaj se oziramo kakor strmeči otroci po oni deželi čudežev, kjer o vsem tem ne vedo ničesar, kjer se človek trudi prav za nasprotno. Mačehovsko je narava obdarila deželo; trda in neplodovita je nje zemlja, ubožni in redki so nje sadeži in v kočah glad ni nepoznan gost. Poljedelstvo je zaostalo; nedostaja ji prometnih cest in železnic. Toda nje prebivalci jo ljubijo z največjo ljubeznijo in vztrajnostjo ter goje svojo posebno umetnost in literaturo. Da, v tej deželi ne divja vojna; vedo o njej le kar slišijo pripovedovati. Mnogo bolj važen se zdi nje narodiču, boj proti siromaščini in skrb, da urede domovino prijetnejo in da udobno prebivajo v njej. I.i ker nima denarja, da bi oddala toliko mnogo dela dobro plačanim močem, hočejo, da vsi mladi možje od osemnajstega do dvaindvajsetega leta v celoti opravijo nekaj tednov obvezno delo, da izboljšavajo zemljo. Zemljo obdelujejo v plodovito, sade hranilne rastline, popravljajo pota in grade pristajališča ob morju. S tem hočejo odpraviti malomarnost, lahkomišljenost, zabraniti propad in bedo. Duh vstvarjajočega veselja je, ki se blešči v enem kotičku našega planeta, dočim ga krog in krog pokrivajo smodnikovi dimi in strupeni plini ter vničujejo človeško silo in pddirajo dela človeških rok. O srečna miroljubna dežela čudežev! Kateri bedak te je imenoval ubogo ? Bogat si, srečni otok! .... Izlandija je ta evropejski otok. Proletarci vseh dežel, združite se! Domači pregled. Žepni koledar. Na razna vprašanja sporočamo organizacijam in sodrugom, da bo žepni koledar izšel v drugi polovici meseca decembra, nakar ga bomo takoj razposlali. Obenem pa prosimo še.vse one, ki si koledar mislijo nabaviti, da ga takoj naroče pri založbi koledarjev v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6./I, ker se na poznejša naročila ne bo mogoče več ozirati. En komad stane 1 K 50 v, pri večjem številu popust. Prošnja In poziv! Za božične praznike rabimo za naše delegate z dežele več prenočišč. V ta namen prosimo one, ki bi nam te prenočišča mogii preskrbeti, da do 20, decembra t. 1. število postelj z navedbo cene sporoče sodr. Viktor Zorč - tu, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 /I. Izpred razsodišča bratovskih sklad-nic v Trstu. V razpravi dne 21. nov. se je obravnavalo o sledečih tožbah: Roko N. iz Dalmacije ima poškodbo na levi roki, vsled te dobiva 10 o/° rente. Tožba na povišanje rente se je odklomla, ker glasom izjave zdravnikov ni manjša deiazmožnost. (Pač pa je vse dražje in tisti 10% doh nekdaj zaleže sedaj prav malo. Op, poročevalca) — B. B. iz Javornika je vsled poškodbe na desni roki dobival 9o/° rente, to je mesečno K 17'88. Sedaj se mu je priznalo 24 °/0, to je K 47 67. — T. A. iz Save na Jesenicah se je svoj čas opekel na desni nogi in na glavi. Ker ima sedaj večjo plačo kot preje pred nezgodo, .je bila tožba za dosego nezgodne rente zavrnjena. — U. R. iz Zagorja je zadobil pri nezgodi hude poškodbe. Obravnava o njegovi tožbi se bo dalje vršila, ko bo zdravniška preiskava končno izjavila svoje mnenje. — Tožba V. J. in V. H. kot starišev smrtn^. ponesrečenega sina po 20°/° renti za sinom je bila zavrnjena, ker roditelja nista bila od sinofega zaslužka odvisna, in sicer zasluži V. J. dnevno K 4 50, tri hčere pa so 5e v „dobrih službah". — Razpravi je predsedoval preds. Brelich, prisedniki so bili dr. Fuedler, rudniški svetnik v p Janda, nad-komisar Fontes in sodr. Eri a h. Izpred pritožbene komisije III. v Ljubljani. Dne 22. novembra se je vršila razprava M. M., rudarja v Mirni na Dolenjskem, proti premogovniku v Mirnem. Nadzornik Crossman je odpustil rudarja brez vzroka, rudar je vložil proti odpovedi po sodrugu Ignacu Sitterju iz Trbovelj pritožbo in zahteval, da se odpoved razveljavi in da se mu povrne odškodnina za ves čas, kar je bil brez dela. Pod vodstvom predsednika grofa Benignija, c. kr. kontreadmi- i rala, je senat razsodil, da se zahtevku tožnika v polnem obsegu ugodi. Rudarja M. M. se mora v delo vzeti in mu plačati od 22. oktobra do 22. novembra vse delavne dni po 7 K 40 vin. V slučaju, da bi ravnateljstvo rudnika tega ne hotelo plačati, ima delavec pravico eksekutivnim potom j znesek izterjati. Lablnjski rudarji proti trboveljski družbi. Dne 22. novembra je razsojala pritožbena komisija o pritožbi labinjskih rudarjev. (Labinj je v Istri.) Doseglo se je sporazumljenje s tem, da jim je glavni ravnatelj trboveljske družbe povišal mezde, in sicer za samce 25°/0, za manjše družine 30°/o in za večje 35°/o na podlagi plače, ki je bila veljavna do 28. maja t. 1. Natančnejše poročilo sledi. Nabrežinske in šempolajske sodruge in sodružice naprošam, da mi sporoče, kako je kaj s knjigami in harmonijem društva »Vzajemnost". Sporoči naj se mi tudi o padlih in umrlih članih