$tKa/zxjv v vifiahju*
Izhaja vsak četrtek • Posamezna Številka stane Din t * 5 0	^	Izdaja:	Konzorcij „Straže ▼ viharju" (A. Tepež) • Urejuje: J. Nat ek
Celoletna naročnina Din 40‘— • Čekovni račun: ,.Straža v vihariu", Ljubljana, St. 16.790	1 II J	Uredništvo	in uprava: Ljubljana, Kolodvorska 23 • Tisk Jugosiov, tiskarne (J. Kramarič)
Ljubljana, 2. maja 1940
Izdaja: Konzorcij „Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: J. N a t e k Uredništvo in uprava: Ljubljana, Kolodvorska 23 • Tisk Jugosiov. tiskarne (J. Kramarič)
Leto VI — Številka 30
zioansko gesio Na notranji fronti
Kren dnevi sp. i#» nmavil na humian&ki	^
Pred dnevi se je pojavil na ljubljanski Univerzi letak, ki so ga izdali naši komunisti, Mer zahtevajo med drugim, da se mofa naša država nasloniti na sovjetsko Rusijo, ki je baje edina zaščitnica svobode in neodvisnosti •Oalih narodov. Saj je znala »učinkovito« zasititi svobodo in neodvisnost Čehov, Slovakov, Poljakov, Litvancev, Estoncev, Latijcev, Fincev itd.
Sedaj pa zahtevajo tudi od nas, da sc naslonimo na te zaščitnike.
Mi pa dobro vemo in ne bomo pozabili sledeče ugotovitve:
V	Parizu so nam Slovencem povedali Srbi, da je Rusija pristala na londonski pakt, ki je Hrvatom in Slovencem odrekel toliko naše žemlje, nam pa je še posebej odrekel naše, slovensko morje, samo zaradi tega, da bi Prišlo manj slovenskih katoličanov v Jugoslavijo.
In mi se naj naslonimo na Sovjetijo!
Avstrijski Slovani — Čehi, Slovaki in Jugoslovani so stavili v zadnji svetovni vojni vse svoje upe na Rusijo, toda boljševiški komisar Trocki je v Brest-Litovskem miru prepustil usodo avstrijskih Slovanov Nemcem.
In mi naj se naslonimo na Sovjetijo!
Češkoslovaško republiko so 1. 1938. velele v Monakovem prisilile, da se je odrekla ^Udetom, kljub temu da je imela Češkoslovaška republika dobre zveze s Sovjetijo in kljub *e«nu, da je po vojni več ali manj vedno uPala na Rusijo, gradila celo letališča za so-v)etska letala, ki naj bi po besedah Molotova Poletela v trenutku nevarnosti v tolikem ^evilu, da bi zasenčila zemljo. Toda pomoči “1 bilo.
In mi se naj naslonimo na Sovjetijo)
Marca 1939 je bil Hacha poklican v Ber-kjer je moral podpisati smrtno obsodbo ^oje lastne domovine, dočim je Rusija, ki je Vedno bruhala ogenj in žveplo na Nemce, 8ramotno molčala in izdala Čehe.
In mi se naj naslonimo na Sovjetijo!
Poljska je imela s Sovjetijo nenapadalno Zgodbo, kar ni oviralo Sovjetov skleniti °8abni protislovanski pakt, ki je omogočil, da ^ izginila velika, slovanska Poljska.
In mi se naj kljub temu naslonimo na ^vjetijo!
Želeli bi, da nam kdo izmed sovjetskih ^ladinskih prerokov pove, kaj je Rusija sploh Cedila za nas Slovence in Hrvate.
In za Srbe? Ako bi si Srbi ne bili pri-
Že v svoji novoletni poslanici Slovencem je dr. Anton Korošec opozoril na problem notranje fronte, t. j. na moralno mobilizacijo vsega naroda proti razkrajalnim silam, ki opravljajo sovražnikov posel v sami sredi naroda in države, ki bi ju zunanji sovražnik s pomočjo svojih agentov, špijonov, provoka-terjev, sejalcev malodušja rad oslabil. Dr. Korošec je sovražnika na notranji fronti točno označil: framazoni, komunisti, tujci.
Nekaterim sicer nacionalno še dosti neoporečnim ljudem Koroščev očrt naše notranje fronte ni bil ravno všeč. Najraje bi bili videli, da bi javno mnenje Koroščeve besede tolmačilo ozko, t. j. kot poziv politika svojim strankinim pristašem za boj proti sovražnikom stranke.
Toda razplet dogodkov je še enkrat dal prav preizkušenemu soustvaritelju Jugoslavije: framazoni so na široko zaigrali Kerenščino in republikanščino, komunisti so stopili v službo »miru« in »pacifizma za vsako ceno«, tudi za ceno pasivne predaje brez odpora. In mrgoleči tujci, končno, so začeli gostoljubje naše države izrabljati do take mere, da je moralo dvigniti svoj odločni glas vrhovno poveljstvo naše narodne vojske, ki sicer z državljani ne občuje neposredno.
Vsak dvom je torej razpršen. Poznamo notranjega sovražnika, vemo za notranjo fronto, izšel je poziv za civilno mobilizacijo.
*
Slovensko katoliško dijaštvo, akademsko in srednješolsko, ki je hrbtenica naše narodne in državne zavesti ter odpornosti, je duhovno in moralno mobilizacijo za našo notranjo fronto izvršilo takoj po pozivu našega narodnega voditelja. Od takrat smo vsi, kar nas je v armadi Slovenske dijaške zveze, od akademskih društev v predstavniškem okviru
Akademske zveze do slednjega krožka SDZ na meščanski šoli, budno na straži.
Naravno je, da stojijo v prvih vrstah naših okopov čete katoliških akademikov. Univerza je pač že od nekdaj usmerjevalec in barometer narodnega razpoloženja v vseh večjih trenutkih narodove usode. In danes smemo reči, da je slovenska univerza, ta severozapadni kulturni branik Jugoslavije, pripravljena in strnjena okoli naših temeljnih svetinj, ki jih hočemo neokrnjene prenesti v novi evropski čas. Slovesna proslava dvajsetletnice s častno promocijo narodnega voditelja je bila veličasten uvod v novo razpoloženje, ki je zavladalo na slovenski univerzi. Da je slovenska univerza v polni meri razumela pomen naše notranje fronte, temu je najmočnejši dokaz spontana manifestacija za monarhijo in državo proti notranjim sovražnikom, ki so se zbral; na belgrajski univerzi, da pod streho »mirovnega kongresa« vbrizgajo svojo predajno defetistično miselnost našemu javnemu mnenju. Zborna pesem, ki je ob pravem trenutku zadonela iz slovenske univerze, je ta komunistični defetizem zmlela in pregazila. Odveč bi bilo ponavljati dogodke, ko so združene vrste slovenskih akademikov na pobudo svojih katoliških akademskih tovarišev dvakrat po vrsti zmetale komunistične izdajalce domovine iz svobodnih akademskih tal na tlak pred univerzo, od koder so se porazgubili v svoje brloge. Naše vrste pa so na straži, da se izdajalec več ne pojavi v našem znanstvenem svetišču.
Že nekateri narod je omahnil v robstvo samo zato, ker ni znal pravočasno utrditi svoje notranje fronte ...
Nas je dr. Korošec pravočasno opozoril. Slovensko dijaštvo je njegovemu klicu kot prvo sledilo.
borili sebi svobodo, Jugoslaviji pa bodočnost z milijonom padlih svojih junakov, bi jim Rusija ne bila prav nič pomagala, ker Rusije prav tam ni bilo, kjer bi morala biti: na mirovni konferenci.
Ako bo imela Rusija kdaj svoje prste pri usodi naše države, je jasno eno: s pomočjo Rusije se bo Jugoslavija samo razdejala. In mi naj po teh zaključkih še zaupamo?
Trgovinski odnošaji in pogodbe so večkrat' koristni in potrebni, ker je današnje gospodarsko življenje tako mednarodno povezano in zapleteno, toda trgovinska pogodba ne pomeni politične naslonitve na Sovjetijo, še manj pa import komunizma.
Podplrafte poRret hidiolišRe mladinci
Ne bomo se umaknili z zavojevanih postojank. Prodirali bomo dalje, dokler naša notranja fronta ne bo temeljito očiščena sovražnikove golazni.
Napočil je čas, ko so padli vsi pomisleki.
Slovensko dijaštvo, kjer koli si, izvršuj povelja našega dijaškega vodstva!
Sveta si zemlja slovenska in Jugoslavija je tvoj dom. S to zavestjo in vero, ki je trdna kot jeklo, z bojno pesmijo na ustih gremo z vedrim pogledom bodočim dnevom nasproti.
Julija pa se bo naša mlada armada utaborila v slovenskem Ptuju. In domovina bo zopet za hip prisluhnila naši besedi in naši zmagoslavni himni.
Bog, narod, država!
Za edinost in enotnost
(Odgovor na anketo, razpisano v »Stražil dne 25. aprila 1940.)
Kakor sem bil razočaran in žalosten, ko sem v zadnjih letih že večkrat bral in slišal o velikih sporih med našim katoliškim slovenskim dijaštvom, tako sem se razveselil, ko sem bral v zadnji številki »Straže v viharju« o resoluciji na sestanku Akademske zveze dne 15. aprila 1940, kajti ta resolucija, sprejeta soglasno, me je prepričala, da je v naših akademikih še zmerom kljub različnim pogledom na prenekatera vprašanja globok smisel za edinost in enotnost v veliki borbi sedanje dobe.
Ni pa dovolj, če bi ostali samo pri ugotovitvi dobre volje in smisla za enotnost. Potrebo enotnosti in edinosti bi bilo seseda gotovo manj nujno poudarjati; to se mi zdi kar odveč. Kdo pa naj bo v današnjih težkih časih enoten, če ne ves katoliški tabor, torej tudi slovenska katoliška akademska mladina!
Zato se mi zdi važnejše in pomembneje pogovoriti se v tile anketi o tem, kako naj pridemo do te enotnosti, ki smo jo pravkar naglasili. So namreč taki, ki že od vsega po-četka gledajo na takele stvari zelo skeptično, češ, med nami ni nobenega mostu, nobenega prehoda, nobene skupne miselnosti, nobene točke, ki bi nas mogla vezati. Taki so na obeh straneh. O teh in takih prenapetežih seveda ne moremo govoPiti takrat, ko gre za kakršne koli razgovore in kompromise in ankete. Toda takoj naj tudi povem, da skrajnosti nikjer niso zdrave, da se v življenju zmerom obrusijo, da se more in mora zmerom najti zlata sreda!
(Konec m drugi strani.)
Med našo akademsko mladino zadnjih let se je namreč mnogo grešilo v tem pogledu: eni so nekoliko pretirano poudarjali samo načela in načela, drugi so pa seveda zašli morda prav zaradi tega v nasprotno Skrajnost in nekoliko preveč poudarili svobodo in osebnost celo v smislu nekakega personalizma. Gotovo je, da je treba oboje nekoliko obrusiti; prvim bi bilo že davno treba povedati, da krščansko življenje ne izvira samo iz strogosti in načel in nekoliko premrtvega življenja, ampak tudi iz živega vsakdanjega življenja, iz ljubezni in iz tovariškega in človeškega razumevanja ter precejšne mere dobrohotnosti, drugim pa bi bilo treba pokazati, da je vendarle potrebno, da tudi avtoriteto nekoliko vestneje in odkritosrčneje moramo priznavati. Prav posebej naj poudarim, da je pri vseh sporih manjkalo predvsem sporazumevanja in dobrohotnosti in ljubezni. Morda mladi ljudje ne čutijo tega tako jasno, življenje pa tolikokrat in tolikokrat zahteva premagovanja in odpovedi in tudi korekture pretiranih nazorov!
Tako se je zgodilo, da eni prisegajo na velikega Mahniča in ga priznavajo brez vsake kritike, drugi pa ga zavračajo vse-skoz, češ, da je našemu prerodu več škodoval, kakor koristil. Kako napačno ravnajo zopet prvi in drugi! Mahnič je bil velik, največji v svoji dobi, ko je bilo treba jasne ločitve duhov, a vedeti je treba in priznati zgodovinsko dejstvo, da je isti Mahnič sam leta 1920. tik pred svojo smrtjo dejal, da je tisti čas minil, ko je bilo treba samo ločiti, sedaj je pa treba zbirati in biti prizanesljiv (glej Srebrniča v Času 1921). To bi rad tudi jaz poudaril sedaj, ko gre za edinost med katoliškimi akademiki: treba je več ljubezni in pridobivanja, a manj razdiranja in ozkosti in zaverovanosti v svoje »edino pravo pojmovanje« vseh življenjskih
pojavov. To je na vsak način edina pot, po kateri 'bo treba iti, če hočemo, da bo gornja resolucija obrodila kak sad. Najprej zavreči vse dvome in predsodke o svojem somišljeniku!
Praktično bi svetoval, da se z vseh strani gleda predvsem na to, da se najde čim več priložnosti za razgovor. Tistih nesporazumov je v pretežni večini krivo nesporazumljenje. Pa jasno in odkrito je treba pristopiti k razgovorom, ne pa za hrbtom govoriti vse mogoče, ko pa je treba govoriti jasno in odkrito, takrat se pa marsikdo skrije, češ, nikdar in nikjer nisem govoril... Res, več jasnosti in odkritosrčnosti, ba po uspeh že zagotovljen!
Kolikokrat sem imel priložnost slišati, da je ta in ta rekel o tem ali onem to in to. In na podlagi takih neresničnih izjav neodgovornih članov s te ali pa one strani je prišlo v javnost, v časopis, v javne razgovore marsikaj, kar je samo odkrivalo našo razdvojenost na katoliški strani in dajalo nepoklicanim snovi čez mero za povsem neprave namene! In o takih nepravilnostih sem slišal z obeh strani, ne samo z ene! Zato pa sedaj prvi kot drugi: roke na srce in priznajmo: mea culpa!
Iz bolečine nad razrvanimi razmerami med našo katoliško akademsko mladino (in že med srednješolsko mladino se je to zaneslo!), pa še mnogo bolj iz ljubezni do razcveta naše stvari in do edinosti med nami sem zapisal teh nekaj besed z dobro voljo in iskreno srčno željo, da bi te besede padle vsepovsod na rodovitna tla, da bi odpravile med nami vse nasprotstvo in vsak nadaljnji razdor ter v Kristusovi ljubezni združile med katoliškimi Slovenci vse, ki so dobre volje in blagih čustev do enakomisle-čih v katoliški skupnosti.
Prof. France Jesenovec.
Belgrajsko pismo
Mirovni kongres je vzbudil med belgraj-skimi akademiki dokaj bojevito razpoloženje. Drug za drugim se vrste meetingi in letaki, v katerih ostro napadajo univerzitetne oblasti in sploh vsako inštanco, ki ima opravka z akademiki, naj bo to univerzitetni senat ali uprava študentovskega doma. Komunistična propaganda sistematično ruši med akademiki vsako avtoriteto in spoštovanje do univerzitetnih oblasti. V te namene izrabljajo komunisti letake in zbore, univerzo in Študentski dom.
Višek vsega je bil zbor, ki so ga priredili komunisti pred kratkim med kosilom v obed-nioi Študentskega doma. Nihče razen njih ni pred kosilom vedel za to namero. Po zvonjenju so se akademiki kot po navadi podali v obednioo. Med jedjo je vstal neki akademik-komunist in se zgražal nad »slabo hrano«. Za njim se je dvignilo še nekaj akademikov, ki so tako zvijačno improvizirani zbor, katerega se je neprostovoljno udeležilo mnogo drugih akademikov, ki niso istega prepričanja, speljali hitro v druge vode in ga spremenili v pravi komunistični meeting. Padali so očitki in grožnje; vrstili so se napadi na univerzitetno oblast, na upravnika Študentskega doma, na neko »reakcijo in provokacijo«, na »ratne huškače« (to je letos njihova najbolj priljubljena titula, ki jo dobi vsakdo, kdor ne trobi z njimi v isti rog), na protikomunistični študentovski pokret itd. Vse to so osolili s svojimi bombastičnimi frazami o »im-perialističkom ratu« in podkrepili s svetlimi vzgledi Mirka in Žarka, ki sta padla pred štirimi leti kot žrtev reakcije in provokacije in katerih nadvse blesteče podobe ob vsaki priliki privlečejo na dan. Ob koncu so ti improvizatorji v imenu vseh, ki so se »tako polnoštevilno zbrali« i(na kosilu, ne na zboru), poslali upravniku doma donečo resolucijo.
S tem še njihova iznajdljivost ni bila iz' črpana. Popoldne so priredili v mešani družbi sprehod v park Košutnjak, kjer se je sprehod zopet končal s komunističnim zborom. A na njihovo nevoljo se je tega zbora udeležila tudi reakcija in provokacija v obliki belgraj' ske policije, ki je nekaj tičkov spravila pod ključ, ostalim pa nekoliko ohladila preveliko navdušenje.
Ti kratki epizodi pričata, da komunistična propaganda išče vedno novih oblik in načinov in da se prav nič ne sramuje tudi obednico izrabiti v svoje namene. Obenem pa priča, da je Belgrad v resnici potreben generalnega Čiščenja.
Naše romanje na Brezje
Prvo nedeljo meseca majnika, ki je mesec nebeške Matere, bodo pohiteli katoliški akademiki, včlanjeni v katoliških akademskih društvih, na Brezje k Materi božji, kot so to soglasno sklenili na sestanku AZ na predlog tov. Bertalaniča. Namen tega romanja je, ds prosimo Kraljico Slovencev za edinost v naših vrstah.
Iz Ljubljane pojdemo v nedeljo ob 7.05« Na Brezjah bo sv, maša ob četrt na 10. P° maši bo skupen zajtrk. Ob 11 uri bo slavnostno zborovanje katoliških akademikov i® akadcmičark, na katerem bodo zastopniki društev govorili o življenjskem pomenu Marijinega češčenja. Po zborovanju skupno kosilo. Z Brezij gremo ob 2 in se vrnemo oh 16.08 v Ljubljano.
Akademiki! Udeležimo se polnoštevilno našega romanja, da si skupno izprosimo blagoslova za naše bodoče delo, da bo imelo veliko uspeha v teh viharnih dneh človeške zgodovine.
Poravnajte naročninoJ
Dr. Ciril Žebot:
Nekaj o korporativnem delovnem pravu
V	3. številki 1940 mariborske revije »Obzorja« je g. dr. Vito Kraigher napisal propagandistični članek proti korporativnemu delovnemu pravu, ne da bi se pri tem izrazil za določeno drugo načelno smer v delovnem pravu. Avtor v svojem opisu korporativnega delovnega prava v fašistični Italiji sicer dokaj vemo povzema njegovo podobo iz podrobne analize, ki sem jo podal v svoji knjigi o korporativnem narodnem gospodarstvu, vendar pa v zaključku svojega podrobnega opisa po znani malo skrupulozni levičarski metodi vse obče znane hibe fašističnega korporativnega delovnega prava brez slehernega prehoda in argumentiranja naprti korporativnemu načelu na splošno. Tu pa moram g. dr. Kraigherja na njegovi propagandistični poti zaustaviti in ga spomniti na nekaj preprostih stvari, ki so sicer vsakemu povprečnemu poznavalcu korporativizma jasne:
1.	v svojem jedru pomeni korporativno načelo v pogledu na pravno ureditev delovnih odnosov to-le, pa samo to-le: vzporedne delavske in podjetniške veje v vseh poklicnih kategorijah (skupinah) imajo svoja pred-
stavništva (v katera pač lahko pošiljajo svoje zastopnike tudi različni sindikati, v smislu znanega gesla francoskih soc. tednov: svobodni sindikat v organizirani profesiji), ki jim pravni red zaradi odgovorne socialne pomembnosti njihove funkcije daje javnopravni značaj in s tem normativno veljavnost ter prisilno učinkovitost vseh njihovih sklepov, ki so bili v pravilnem postopku sprejeti.
2. Namen in pomen javno pravnega korporativnega organizma z ozirom na delovne odnose oz. delovno pravo — (v narodno-go-spodarskem oziru ima korporativni organizem svoj poseben namen in pomen, ter tudi nekoliko drugačne organe) — je v tem, da ustvarja dejanje in pravne pogoje ter zagotovila, 'da bo v delovnih odnosih vladala čim popolnejša socialna pravičnost in da se bodo delovni odnosi razvijali v ozračju socialnega miru, ki je neobhodni pogoj za zdrav razvoj narodnega socialnega in gospodarskega življenja.
3. Bočim liberalno individualistično delovno pravo ustvarja le formalno ravnoprav-nost, pa korporativno delovno pravo z dvigom obeh vzporednih kolektivnih vej določene konkretne poklicne skupine v sfero j avnopravnosti vpostavlja dejansko rav-nopravnost v delovnih odnosih, ker izloča gospodarsko moč kot činitelja pri
formiranju delovnih odnosov. Delovni odnosi se urejajo kolektivno med paritetnimi predstavništvi podjetništva in delavstva po določenih objektivnih normah, ne pa po večji ali manjši moči enega ali drugega kolektivnega pogodbenika. Korporativna mezda je načelno opredeljena po objektivnih vidikih, 'ki so v skladu z vrhovnim korporativnim načelom socialne pravičnosti (n, pr. normalne zahteve življenja, produktivni donos dela) in ne nasprotujejo nespremenljivim gospodarskim zakonitostim (n. pr. možnosti proizvodnje). Korporativne ustanove in njihova statistično-preučeva^ia služba omogočajo tudi delavski delegaciji, da to načelno mezdno formulo pri pogajanjih točno privede na stvarnost dotičnega konkretnega primera. Ako podjetniška delegacija na objektivno izkazane predloge ne pristane, je delavski delegaciji odprta pot pred delovno sodišče, ki razsoja po istih modemih procesualnih načelih, kot splošna sodišča. Kdo bi torej mogel zanikati, da načelo socialne pravičnosti po tej korporativni poti ne pride do uresničenja? In kdo bi mogel proti korporativnemu sistemu socialnega miru v delovno-pravnem postopku še zagovarjati mimopravne razrednobojne postopke (stavke, izprtja), ki so se rodili in bodo zašli obenem z zatonom individualistično liberalnega pravnega načela v delovnih odnosih?
4.	Navajati italijanske pomanjkljivosti & izrodke, ki imajo svoje korenine deloma v svojstveni fašistični (ne korporativni!) p°' litični doktrini in stvarnost? i(n. pr. popoln® odvisnost od avtoritarnega vladnega središča)' deloma pa v posebnih socialno gospodar' skih razvojnih okolnostih Italije (n. pr. kri' vulja italijanske brezposebnosti, kot načel®1 argumentom contra korporativni zasnovi de' lovnega prava za splošno), se mi zdi pregrob0' da bi ga mogel prenesti fini pravniški čut distinkcija.
Gospod dr. Kraigher s tem svojim neprav' niškim odklanjanjem korporativnega načela v delovnem pravu ni doprinesel nič pozitivneg® k mladi slovenski pravniški publicistiki.
*
P. s.: Kolikor je meni znano, v Jugoslavi)1 leta 1922 ni bilo Obznane »proti delavski®1 strankam« kakor se, ne vem zakaj, izra^® g. dr. Kraigher, temveč samo Obznana Pr°^ komunistični stranki in njenim frak01 jam. Ker pa je g. dr. Kraigher tako zelo pre pričan, da bi jugoslovansko delovno pr®v° šlo v naprednejši smeri, ako leta 1922 ne b1 bilo Obznane, pa naj razloži slovenski j®v nosti skrivnosti delovnega prava v Sovje1* Rusiji, kjer je sicer že proti vsem in vsak®" mur bila izdana »Obznana«, samo proti ko®1® nistični stranki še ne.
2. maja 1940	125
NajnovejSa Kerenščina
Kerenščina na'splošno pomeni zavedno ali ^zavedno toleriranje komunističnih pojavov °z- pripravljanje ozračja in okolnosti, ki so Osebno ugodne za prevratno aktivnost komunističnih agentov. To je običajna splošna ke-r&nščina po zgledu tragikomičnega ruskega ^tikomunističnega pripravljalca komunistične fevoluoije — Kerenskega.
Pri nas pa se zadnje dni pojavlja druga svojevrstna kerenščina, ki je v zvezi s prijavljanjem trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo.
Nič ne dvomimo, da so lahko trgovinski °dnošaji s Sovjetsko Rusijo za naše gospodarstvo koristni. Morda bo za tako even-^Jelno gospodarsko korist potrebna tudi upo-s*avitev'običajnih diplomatskih odnošajev. V ^jih brezpogojno koristnost za našo državo Pa smemo že nekoliko bolj podvomiti; to pa
preprostega razloga, ker je med Kominterno in sovjetsko vlado več ali manj samo teoretična razlika, o čemer se je imela Možnost praktično prepričati že marsikatera država. Vendar je mogoče, da izrazit ltl ojačen antikomunistični kurz v notranji Politiki to morebitnost paralizira. Vemo tudi, ^a nastopijo večkrat v življenju narodov trenutki, ko je treba poleg stroge nacionalne Načelnosti preko noči upoštevati ta ali oni ^edno pomemben praktičen moment, četudi fre nekoliko navzkriž z načelno neizprosnostjo
1,1 tudi s siceršnjimi praktičnimi izkušnjami, k* upravičenost načelne neizprosnosti samo Potrjujejo. Trudimo se, da bi vse to razumeli.
Popolnoma nas pa disgustirajo v zvezi s ®edanjimi trgovinskimi pogajanji s Sovjetsko ^Usijo deplasirane deklaracije nekaterih, do-staj po imenih in delih nepoznanih ljudi, ki 8e postavljajo s svojimi »diplomatskimi« spojini o stikih, ki so jih imeli po raznih ovinkih im za raznimi dvomljivimi ogli z nekaterimi komisarji, podkomisarji, njihovimi pomočniki ln pod. Ti sovjetski nikodemi, ki si prej s Syojimi brezpomembnimi spomini najbrž niso ^Pali na dan, imajo jugoslovansko javnost za Ho zabito, da se ji upajo servirati naravnost ^Udovito neresne stvari. Nekaj citatov:
Nedeljske misli
Življenje okrog nas postaja vedno bolj razburljivo. Govorice, dejanja, dogodki... vse vznemirjajoče. Na ustnicah mnogih se 6edno bolj pogosto ponavlja beseda »mir«.
ga izgovarjajo v želji, da bi ga imeli, ozi-r°n?a ohranili, drugi z vprašanjem, kako da ni med nami. Od tu gredo zaskrbljene mi-dalje in se vprašujejo, kaj bi morali sto-in kako naj bi se vedli, da bi bilo vsem dem spet mogoče skupno prijateljsko živ-fonje.
če prelistavamo nedeljske maše po veliki nam vedno znova pade v oči Kristusov °bi(ajni pozdrav po vstajenju: »Mir vam bo-Kristus torej prinaša mir. Če hoče člo-miru, se mora zbirati okrog Kristusa. °kler se bodo ljudje zbirali okrog človeških °8ebnosti in vodnikov, jih Kristus ne more Vezati in napolnjevati s svojim naukom in 'juhom. Skrivnost vsakega dobrega vodstva ,e prav v tem, da ne zatemnjuje Kristusa, ki **°J* za vsakim in nad vsakim zemeljskim
»Zmotna je misel, da ni v Rusiji zanimanja za naše nacionalne (?!) zadeve. To se najbrž misli zaradi poročil o stanju v Sovjetski Rusiji, ki se črpajo iz tujega vira in katere vesti so skoraj vedno tendenčne.«
»Dejansko imamo mi Slovani na jugu v Sovjetski Rusiji prijatelja.«
»G. Potjomkin, dosedanji pomočnik komisarja za zunanje zadeve in sedaj komisar za prosveto, je človek visoke izobrazbe, zgodovinar in izredno dober poznavalec balkanskih Slovanov. To nam mora zadostovati.« (Sic!)
»G. Molotov prav tako kot g. Potjomkin in mnogi drugi v Sovjetski Rusiji na vodilnih položajih se zanimajo za usodo balkanskih Slovanov.« Tukaj se konča in ni povedano, ali nam tudi to vsesplošno »zanimanje« »more zadostovati« ...
Če ti optimistični prividi zadostujejo gospodu demokratskemu bivšemu poslancu Mio-viču, ki je te vrste zapisal, pa samo to Miovičevo pripovedovanje našemu narodu in državi še ne more zadostovati, posebno še, ker smo videli, koliko je »zadostovala« bratski Češki podobna usodna avtosugestija njenih odgovornih politikov in smo bili priče svojevrstnemu »zanimanju» za Poljsko. Gospod Miovič bi boljše storil, če bi še dalje ostal s svojimi spomini vred naši javnosti nepoznan. Sicer se pa čudimo, kako rvendar, da je naša vlada pozabila na tega gospoda, ko je sestavljala našo delegacijo za Moskvo, ko ima gospod Miovič po lastnem pripovedovanju v Moskvi na »vodilnih položajih« toliko osebnih znancev in celo prijateljev?
Prepričani smo, da bo naša vlada tudi glede nadaljnega razvaja naših odnošajev s Sovjetsko Rusijo ravnala tako, kot bodo to zahtevali interesi naše države in njene bodočnosti, ne pa tako kot si to v svoji ke-renščini zamišlja g. Miovič.
Sicer pa mislimo, da tudi g. Miovič in podobni dobro vedo, da velja za meddržavne odnošaje posebno v sedanjih razmerah in še posebej z ozirom na nevtralce, da jih ne gre zaupati lahkotni sentimentalnosti, v katero je povil svojo kerenščirio g. Miovič.
vodnikom. Dokler Kristus ne postane spel tečaj človeštva, dokler ga bo njegova vodilna elita celo zatemnjevala, tako dolgo bomo miru pogrešali...
Skupno prijateljsko življenje je danes samo še pobožna želja. Če hočemo z vsemi v prijateljstvu in miru živeti, potem moramo imeli ozire na druge. V pismih apostolov, ki jih cerkveno bogoslužje uporablja za berila pri sv. maši, kar mrgoli opominov za praktično življenje v svetu. Vsi opomini pa se zlivajo nazadnje v enega: človek, imej v pravičnosti in ljubezni ozire do svojega bližnjega! Ta opomin ne pozna izjem. Bog je vseveden, vseviden in vsemogočen.
Zbirati se torej okrog Kristusa in imeti ozire do bližnjega v neizprosni doslednosti, ki ne pozna izjem zaradi sebičnosti, neopaže-nosti ali nekaznjivosti na tem svetu, to je poroštvo miru.
Toda, ali so oznanjevalci tako šibkega glasu, ali so ušesa poslušajočih tako gluha, da večina človeštva danes ne sliši teh enostavnih resnic?
Mi pa hočemo poslušati glas Kristusove neveste in premišljevati, kaj se pravi, če molimo: »Gospod kraljuje nad vsemi narodi. Bog sedi na svojem svetem prestolu.« (Pesem med berili.) Zato bomo z vsem srcem prosili, da bi nas Oče »varoval hudega.« (Obhajilna pesem.)
Članski sestanek Društva medicincev
V	soboto, 27. aprila je bil članski sestanek Društva medicincev. Za sestanek je vladalo precejšnje zanimanje, kajti vse je pričakovalo, da bo prišlo tudi na medicini do spopada med levičarji, ki imajo popolnoma v rokah društvo medicincev in pa med ostalimi skupinami akademikov, z ozirom na zadnje dogodke na univerzi, ko so bili levičarji dvakrat vrženi z univerze.
To bi se levičarjem brez dvoma tudi tokrat zgodilo, da ni univerzitetna oblast pod-vzela varnostnih ukrepov. Na mestu bi vsekakor bilo, da se levičarji tokrat zahvalijo univerzitetni oblasti, da jih je obvarovala poloma.
Ko smo torej prihajali na sestanek, sta nas pri vratih pred vstopom na institut sprejela dve slugi, ki sta imela nalogo paziti, da ne bi prišel kak nemedicinec k sestanku. Na-daljne varnostne mere pa so bile naslednje: Univerza je črtala s programa sestanka slučajnosti, idoločila je enega g. profesorja, ki naj prisostvuje sestanku in res je ta slednji blizu dve uri in pol potrpežljivo sedel v dvorani, da s svojo navzočnostjo blažilno vpliva na razgrete duhove; nadalje je univerza sporočili, da vsi odborniki brez izjeme odgovarjajo za vse eventuelne nemire in za poškodbo inventarja.
Sestanek je otvoril tovariš Kovač, predsednik, ki se je proslavil s tem, ida je zastopal levičarje ljubljanske medicinske fakultete na mirovnem kongresu v Belgradu. Najprej je prebral dopis univerze, kako se nam je zadržati in pa vse preventivne mere. Nato je isti tovariš podal poročilo o delu društva, tekom te poslovne dobe. Društvo je priredilo uspeli miklavžev večer, uspeli ples, ki je baje prinesel okrog 17.000 din dobička, društvo je izdalo spomenico za izpopolnitev medicinske fakultete. Izpopolnjevati začnemo isvojo knjižnico, ki je skoraj čisto na tleh, kajti vsebuje samo še knjige, ki jih nihče ne rabi, vse drugo je tekom dolgih let izginilo. V društvu obstoja tudi socialno medicinski krožek, ki pa ne funkcionira samo zaradi tega, ker je med članstvom premalo zanimanja za stvar in se sestankov skoraj nihče ne udeležuje, dasi se je h krožku prijavilo mnogo medicincev. Krona vsega dela društva medicincev pa je bilo, veste kaj? To, da se je društvo edino 5 slovenske univerze udeležilo mirovnega kongresa v Belgradu, kjer so akademiki levičarji iz vse Jugoslavije študirali in tuhtali, kako bi se dala uničiti mir in svoboda naše' države. Pa so prišli do zanimivega rezultata če hočemo »svobodo« in »mir«, se moramo nasloniti na Sovjetsko iRusijo. Po poročilu predsednika je bilo na kongresu zastopanih okrog 150 društev, med temi akademska, delavska in kratko malo vsa levičarska društva Jugoslavije (moja opomba). Kongres je poislal pozdravna pisma nemški, angleški, ameriški in indijski mladini. Referati in resolucije
»STRAŽA V VIHARJU«
Napor slov. mladine rodil uspeh
Nabiralna akcija za kočevske Slovence.
ZTO Nabiralna akcija za kočevske Slovence je bila zaključena v četrtek zvečer in je prinesla v Ljubljani 24.094 din.
Posamezni krožki Slovenske dijaške zveze in kat. akademski klubi so nabrali naslednje vsote:
1. Akademski klub Straža . .
2. Državno učiteljišče . . .
3. III. drž. real. gimn. . . .
4. klasična gimnazija ....
5. I. drž. real. gimn. . . .
6. Uršulinsko učiteljišče . .
7. Uršulinska gimnazija . . .
8. Licej ........
9. SKAD Zarja...................
10. DSKA Savica .....
11. Tehniška srednja šola . .
12. KD Kladivo ......
13. SKAD Danica .....
14. KD Veda.....................
15. Akad. društvo Pravda . .
16. Akad. društvo Vir . . .
17. IL drž. real. gimn. (pobira-
nje ni dovolil učit. zbor
18. Nepop. ženska real. gimn.
(pobiranje onemogočeno zaradi prepovedi g. ravnatelja)
22832.25 din Prosvetno društvo Trnovo	1262,—	„
Skupaj 24094.25 din
Ker še niso vsi nabiralniki oddani, mislimo, da se bo skupna vsota še dvignila za okrog 1000 din.
Točne podatke o uspehih, ki so jih dosegli krožki SDZ izven Ljubljane, bomo priobčili v prihodnji številki. Objavili bomo tudi imena najvnetejših nabiralcev in nabiralk.
Bivanje inozemcev. Po uredbi ministrskega sveta o bivanju in kretanju inozemcev z dne 17. aprila 1940 sme tuj državljan stanovati samo v kraju, ki je označen v dovoljenju za bivanje. Vsi oni inozemci, ki imajo veljavna dovoljenja za bivanje, morajo stanovati samo v kraju, kjer so stanovali takrat, ko so vložili prošnjo in ki je označen v njihovem naslovu v dovoljenju za bivanje. Če hoče ino-zemec spremeniti svoje bivališče, mora po predpisani poti vložiti novo prošnjo na bansko upravo. Inozemec, ki bi brez dovoljenja banske uprave premenil mesto bivanja, bo kaznovan po čl. 3. navedene uredbe z zaporom do 30 dni ali z denarno kaznijo do 1500 din. Poleg tega bo po izvršeni kazni izgnan iz kraljevine Jugoslavije.
Kraljevska banska uprava dravske banovine. Krščanska vzgoja.
Angleški list »Times« z dne 2. aprila se zavzema za krščansko vzgojo mladine; pisec Mr. Elton pa dostavlja, da vzgoja (domača) sama še ne zadostuje, tudi učitelji na šolah in univerzah bi morali delovati v krščanskem duhu. Morda bo nekoč zgodovina dokazala, da je ta vojna izbruhnila, ker so naši nasprotniki javno odpadli od krščanstva, a mi pa smo ga zatajili. Jasno je, da bomo krščanstvo branili proti fanatičnemu poganstvu, samo če se mi sami povrnemo h krščanski veri in njenim izročilom.
3466.— din 3411.75 „
3212.25 „ 2964.— „ 2685.50 „
1724.25 „
1297.25 „ 1143.- „
814.75 „
739.25 „
570.25 „ 405.50 „
238.25 „
160.25 „
kongresa bodp razmnoženi in razposlani vsem kulturnim društvom in organizacijam v naši državi. Poročilo o kongresu je bilo dolgo, trajalo je vsaj trikrat toliko časa, kot poročilo o ostalem delu društva. Orhenjeni tovariš je do potankosti opisal vse dogodke okrog kongresa in se bridko pritoževal čez univerzitetno oblast, čez policijo in čez del akademske mladine, kajti ti faktorji so brutalno preprečili, da se navdušena levičarska mladina ni mogla udeležiti tega, za našo državo in vse človeštvo življenjsko važnega kongresa. Pri vsem tem da je baje bila kršena svoboda državljana, tudi univerzitetna avtonomija je bila baje kršena itd.
Temu poročilu je seveda sledila živahna debata. Debatiralo se je samo o kongresu. Debata je dognala predvsem tole: Mirovni kongres v Belgradu je bila izključno politična prireditev levičarske akademske mladine. Udeležili so se ga samo levičarji. Od ljubljanske univerze je bilo izmed strokovnih društev zastopano samo društvo medicincev, kajti delegat zveze tehnikov je, ko je videl, da je prireditev izključno levičarska, umaknil svoje pooblastilo, ker ni hotel in ni mogel zlorabiti imena svojega društva. Vprašamo se, zakaj ni istega storil tudi delegat društva medicincev! Večina ljubljanskih medicincev z vsem ogorčenjem protestira proti temu, da se je zlora-
bilo naše društvo v politične namene. Predobro so nam še v spominu levičarske fraze, da jim gre pri strokovnih društvih samo za strokovnost. Vprašamo se, v kaki zvezi je s strokovnostjo levičarski mirovni kongres! Društvo je v tem primeru prekoračilo svoj delokrog. Glavno pa je tole: Dejstvo, da se je društvo udeležilo tega kongresa, vzbuja tako ogorčenje in tako reakcijo med slovenskim narodom, da to absolutno škoduje medicinski fakulteti in to posebno sedaj, ko gre za njeno izpopolnitev. Društvo medicincev na ta način ne pomaga v borbi za popolno fakulteto, kakor bi to bila njegova dolžnost, temveč ruši celo to, kar drugi z muko in trudom dosezajo. Proti temu ravnanju društva najodločneje protestiramo.
Po tej debati je sledilo še poročilo o spomenici za izpopolnitev medicinske fakultete, sprejeta je bila resolucija, ki pozdravlja dejstvo, da smo dobili načelno priznanje popolne fakultete (s tem hoče društvo tudi nekoliko zakriti dejstvo, da je omenjena spomenica zagledala beli dan nekaj dni potem, ko so bile dvanajstine že sprejete in s tem ugodena prva zahteva na poti do popolne fakultete) in zahteva, naj se čimprej odobrijo krediti za 5. in 6. semester
S tem je bil program sestanka v glavnem izčrpan in so se udeleženci mirno razšli.
Papei Pij XII. poziva k majniški poboinosti
MOLITEV K MARIJI ZA MIR
»Ob sedanji uri se je položaj poslabšal in izbruhnila je strašna vojna... ...zato svoje sinove po vsem svetu znova rotimo, da se zbirajo dnevno okrog oltarja deviške božje Matere.
Od začetka vojne nismo ničesar opustili in vsa sredstva — javne pozive, govore, razpravljanja — izrabili za upostavitev miru.
Tako stavimo svoje upanje na Onega, ki ima svet v svojih rokah in vodi usodo narodov.
Naši pradedi so se v težavnih časih vedno in uspešno zatekali k Mariji. To hočemo tudi mi storiti v sedanji nevarnosti.
Združite se torej v svetem tekmovanju molitve in ne odnehajte spet in spet prositi. Prosite in dalo se vam bo, iščite in našli boste, trkajte in se vam bo odprlo.
Da bi toliko ponižnih molitev, posebno otrok, Boga nagnilo k usmiljenju!«
Rim, 15, aprila 1940,
Dom duhovnih vai
Prešerni, polni najbolj razkuštranih misli prihajamo v tvojo tišino! Ko smo mimo cer-bera in se vrata zaprejo, zadihamo drugo ozračje... Hitro v sobice, da si jih razdelimo. Raje bi jo imel na vrt, pravi France; jaz pa rajši na ulico, pomisli Ludovik; morda pa le ujamem kradoma košček življenja skozi okno!
Soba, kako si resno preprosta. Stene svetle, miza in omara svetlorjavo! Preprost klečalnik s križem! Toda tam so knjige! No, vendarle kaj zabave! Odprem: »Zoper ni-čemurno in posvetno učenost«:	»Sin,
ne meni se mnogo za lepe besede ljudi«; itd. To je pa Tomaž Kempčan. Znana, lepa knjiga! Saj jo človek rad čita! Pa da bi vendar
voril. Radi bi tole povedali: Naj vas razočaranja, klevete nič ne žalostijo, Vedite, da ljubimo vaš svetal dom, spoštujemo vaš svetal zgled; skratka radi vas imamo in bomo znali o pravem času povedati pravo besedo za Vas in o Vas.
ne bil tako oseben v svojih opazkah! Kjer ga odpreš, te zadene in pogrunta! Šment!
Pa pojdimo zdaj, da se zberemo in molimo! Greš na hodnik in na vrt; tu in tam srečaš enega ali drugega očeta jezuita. Tam hoče okrog ogla zaviti p. Janez Pristov (sicer jo je zdaj že zavil v nebesa)! S prstom pomigne pa zašepeta: »Stražarji ste fest, saj povsod močno agitiram za vaš list! Kar naprej s korajžo , — potem pa nadaljuje v brevirju: Benedicate Dominum omnes gentes, benedicite eum om-nes populi. »Slučajno« pripre vrata p. Florijan Ramšak. Stroga disciplina jezuitov, a mladina, ta mladina mu hodi noč in dan po glavi. Grem mimo njega; čisto na tihem vpraša: »Koliko vas pa je!« 25! A, hvala Bogu, se oddahne, pa gre in zapiše v svojo veliko knjigo, 251 Torej jih je letos že 239! To je namreč njegova »blagajniška« knjiga. Drugi štejejo kovače in jurje, on pa mlade, mlade ljudi, dijake, fante, in tu zažari njegovo oko. Cele gore seznamov duhovnih vaj bo nosil enkrat angel za njim pred sodni stol. Vsak izmed teh častitljivih očetov bi nam rad dejal kako spodbudno besedo!
Voditelj pa stori vse, da bi grenko pokoro in samozatajp in križ slikal v najlepši luči. Ta slika se očetom najbolj posreči z lastnim zgledom. Mi mladi smo kritični in vihravi, pa tudi kaj zašepetamo, ali celo kaj drugega čitamo te svete dni! Toda vedite, da smo doživljali vso jasnost in svetlost in vedrino in svežost tega tihega doma. Koliko klenih sklepov je napisal slovenski akademik v tem domu! Koliko nadnaravne moči je črpal iz vaših besed in zgledov! Koliko močnih značajev se je klesalo v teh tihih sobicah! Koliko iskrene ljubezni do nebeške Matere ste vžgali v naših srcih! Dobri očetje!
Naj vas nič ne moti naša zunanja raska-vost in mlačnost, naša duhovna nehvaležnost!
Je še nekaj drugega, o čemer fant ne govori; saj tudi ni, da bi o tem Bog ve kaj go-
Srednja Sola
TABOR SLOVENSKE DIJAŠKE ZVEZE V PTUJU
Letošnja počitniška tabora za člane in članice Slovenske dijaške zveze bosta v starodavnem slovenskem Ptuju, Fantovski dijaški tabor se bo pričel dne 5. julija zvečer in bo zaključen 8. julija zjutraj. Dekliški pa se bo pričel 9. julija zvečer in se bo končal 12. julija zjutraj. Letošnjega tabora se bodo prvič labko udeležili tudi nižješplci in nižje-šolke ter zastopniki meščanskih šol, ki bodo imeli istočasno svoja zborovanja.
- Spored tabora bo izredno bogat in aktualen. Na programu bodo važna in zanimiva predavanja o problemih, ki zadevajo naš narod v današnjem evropskem vrtincu in predvsem o nalogah slovenskega dijaka in dijakinje,- ki se pripravlja na novi čas v krščanski ureditvi družbe. Poleg tega bodo v prostem času krajši izleti v ptujsko okolico, kresovanje in druge družabne prireditve.
Že danes pozivamo vse člane in članice SDZ, da začno z živahnimi pripravami za udeležbo. Stroški so zelo majhni. Vsa oskrba na taboru, t. j. za hrano in stanovanje, bo stala samo 20 din. Za četrtinsko vožnjo smo že zaprosili.
Prijavite se čimprej razrednemu županu, oziroma zavodnemu vodstvu. Ne odlašajte! Dne 10. junija bodo prijave zaključene! Kdor se do 10. junija ne bo prijavil in plačal prvega obroka, t. j. 10 din, pa bo kljub temu želel priti na tabor, bo moral doplačati še 5 din več (skupno 25 din).
Pripominjamo še, da za letošnji dijaški tabor ne bomo izdali posebnih tabornih izkaznic, ampak bodo namesto njih obvezne nove legitimacije SDZ. Ako legitimacij še nimate, jih takoj naročite)
Da bo pa naš nastop čim strumnejši in enotnejši, si takoj oskrbite nove kroje SDZ, V Ptuju nas mora biti že lepa četa!
Letošnja dijaška tabora, tako fantovski kakor dekliški, morata presegati vse dosedanje!
Noben zaveden član in članica SDZ ne sme manjkati!
Vsi na veliki počitniški zbor slovenske katoliške dijaške mladine v Ptuj!
Bog, narod, država!
Zvezno vodstvo SDZ.
Akademija kongregacije na III. drž. real.
gimnaziji.
Dne 27. aprila so nam kongreganisti z bežigrajske gimnazije pripravili lepo prireditev v frančiškanski dvorani. Akademiji so dali simboličen naslov »Naš čas«. Dvorano so dobro zasedli številni prijatelji naše kongrega-cijske mladine, ki vedno podprejo njena resna stremljenja.
V	prvem delu, ki je združeval v sebi odlomke iz Stare zaveze, ki v vizijonarni obliki, dasi orisujejo razmere v dobi Stare zaveze, označujejo naš čas. (To so Mojzesova molitev
in prerokba preroka Ezekijela). Središče tega dela je bil govor kongreganista, ki je orisal današnjo zmedeno dobo in. izpovedal stremljenja in cilje, ki si jih je zastavila kongre-gacijska mladina, poudaril pa je tudi pogum, s katerim gleda mladina v našo sicer megleno bodočnost. Ta prvi del je bila originalna, pa skladna in močna organično zgrajena celota-Sledila je uprizoritev Lipplovega misterija »Mrtvaški ples«. Ta krasna in pretresljiva igra je bila pri nas že večkrat uprizorjena, zato se ne bomo spuščali v oceno dela samega. V resnici je to izredno močna dramska stvaritev, najprimernejša za današnji razr-vani čas, ki nam obrne pogled od pozemskih ničevosti proti nebu. Mladi igralci so naštudirali stvar z ljubeznijo in razumevanjem. ^ glavnem so vsi dobro rešili svoje vloge, p°' sebno je treba omeniti smrt. Bile so sicer neke pomanjkljivosti v režiji, ki pa niso pi"e' hudo motile. Želeti bi pa bilo, da bi bilo občinstvo bolj disciplinirano!
V	splošnem pa je bila ta akademija 1®P uspeh za bežigrajske kongreganiste in je našla tudi v naši katoliški javnosti ugoden odmeV
Balkanski odsek kominterne
Posnemamo naslednje zanimivosti iz »Sl°' venskega delavca« z dne 19. aprila:
Slovaška vlada Bele Tuka preživlja velik0 krizo zaradi odkritja v sovjetskem poslaništvu v Bratislavi. Odkar je namreč v slovašk0 prestolnico prišel »tovariš« Puškin (njegov0 pravo ime mora biti maska, kakor tudi ime Litvinova-Finkelsteina, Majskega in drugih sovjetskih diplomatov), so po vsej Slovaški začeli širiti letake čudne vsebine. Puškin )e s seboj pripeljal 60 uradnikov poslaništva 01 očividno je, da so pisci teh letakov bili nj®' govi uradniki. V letakih se govori o zatiranj0 slovaških kmetov in delavcev, ki so pri^1 pod Nemčijo in o neobhodnosti, da vržejo v®2 sebe nemški jarem.
Ob tej priliki se je ugotovilo, da je temi 60 člani sovjetskega poslaništva velik0 število članov balkanske sekcije moskovske kominterne. Izkazalo se je, da kominterna J*' korišča upostavitev zastopstva v Bratislav' za to, da svoj agitacijski center balkansk® akcije zopet prenese na Dunaj.
Znano je, da je ta propagandni center Balkan deloval celo desetletje na Dunaj0' Dokler je bil dunajski župan socialist Sed2’ je zaradi socialistične solidarnosti ta balka°' ski komunistični center protežiral v avstnl' ski prestolnici. Šele po zadušitvi puča v Floridsdorfu in zmagi dunajskih krščanskih socialcev so morali člani balkanske sekc*ie kominterne bežati z Dunaja. Njihovo središč je bilo medtem začasno v Ateni, potem Tirani in celo v Splitu.
Vendar jih je vedno privlačevala bliži°* Dunaja in zato so izkoristili stalinsko-hitler jevski sporazum, da svojo delavnost p°nov°° prenesejo v Bratislavi, ki je za propaga-U zelo ugodna, ker se tam lahko vodi Pr°Pj, ganda med avstrijskimi komunisti, kakor tu po vseh podonavskih deželah.«
Katoličani na Filipinih. Po podatkih 1)0(^
šilo, Oi
skega glasovanja, ki se je pred kratkim vr je število prebivalcev 16 milijonov ljudi-tega je najmanj 12 milijonov 800 tisoč kat° ličanov, to je 80 odstotkov vsega prebivalstv3