D o p i s i. Sv. 11 j v Slov. gor. (N a 8 a m 1 a d e- ni8ka zveza.) Da se v javnosti ne bode mislilo, da Sentiljski mladeniči dremljemo, bočemo vam, drsgi čitateJji, poročati o delovanju naSe »Mladeniške zveze«. Ni sicer naaa navada, obeSati vsako malenkost na veliki zvon, a vendar mislimo, da bode sirše krcge zanimalo, d^ tukajšni obmejni mladeniči delujemo za uresničenje naSih vzviSenih idealov. Za gealo si \e »Zveza« po svojem U3tanovitelju 6. g. Rošksrju izbrala: »Bcg in narod!« S temi besedami se pozdravljamo, po teh besedah pa tudi delujemo. Žalibog, da nam je usoda vzela iz naSe srediDe dičnfga duhovnega voditelja, gorečega narodnega prvoboritelja č. g. RoSkarja, ki ao bili prestavljeni k Sv. Barbari v Hiloze. Tcda dobili smo zopet navdušenega narodaega kaptana č. g. Ravterja. Poučni »Zvezini« sbodi so se vrSili do sedaj navadno vsak mesec, včasih celo dvakrat. Od sedaj naprej pa se bodo predavanja vrSila redao vsako prvo nedeljo v mesecu, h katerim shodom prijazno vabimo vse tovariše, domače pa tudi sosedne. — V nedeljo, dne 25. okt. amo se zbrali mladeniči v Čitalnici ter smo na predlog voditelja imenovali enoglasno C. g. RoSkarja častnim članom »Zveze«. Mladeniči ao z burnim odobravanjem aprejeli utemeljevanja voditeljeva. Na tem shodu smo volili tudi novo vodstvo. Na predlcg vodje Ž. se je vodstvo sledeče oestavilo: voditelj And. Marko, tajnik Frane Ž žek, blagajnik Drag. Muršec. Ker pa je novi vodja Marko bil na potu domov od nekega nemčurja napaden in težko poSkodovan, je odložil vodstvo. Zato se je vrSila v nedeljo, dne 8. listopada dopolnilna volitev 4 člana vodstva in voditelja. Voditelistro se je zopet poverilo prejšnjemu vodju Žjbotu. Ta dan emo tudi ogledovali od Cirilove tiskarne kaj krasno izdelano diplomo našega g. častnega Clana. — Na3 vrlo delujoči in vneti naS tajnik nam je prečital dnevni red in povedal, kako da smo delovali in kako moramo zanaprej delovati. Voditelj pa nara je razlagal na8 opravilnik; že ozdraveli tovariš Andrej pa nam je prečital došlo zahvalno piamo č. g. RoSkarja. Naj omenim le ta stavek iz pisma: »VaSe gaslo ^Bog in narod' bodita Vam dve svetli zvezdi-vodaici, po katerih se ravnajte meni v čast, Vam pa v časno in večno srečo!« — Dal Bog! Nato pa je vodja na Saljivi način predaval o predmetu: »nemSkutarji«; to predavanje se bode prihodnjič zopet nadaljevalo. Ta prizor je vzbudil toliko smeha, da je predavatelj moral vefikrat preoehati. Ko je n. pr. rekel, da nemSkutarjevi možgani tehtajo okoli 200 gr manj kot narodnega Slovenca; da ima nemSkutar drugačne luknjice na nosu in mu zato vse slovensko smrdi, ima drugačna uSesa, ker ga razburi slovenska beseda, posebno pa pesem itd., tedaj ae je marsikateri držal kar za trebuh vsled smeha. Nato so vstopili v zborovalno sobo na* vneti duhovni voditelj č. g. Ravter. Mladeniči smo jih burno pozdravili z »živijo<-klici. V prepričevalnih beaedah so nam nato alikali, kako bodi naše delovanje, da bode isto imelo kaj vapeha. NavduSevali so naa za bralno drustvo, dobre časnike in za natančno izvajanje »Zrezinega« gesla »Bog in narod!« Končali so: »Delujte neumorno z Bogom za mili narod naš in prelepo naSo domovino!« Ta zares krasen govor je naredil na mladeniče mogočen vtis. Nato se je otvorila debata o raznih važnih predmetib; vodja naznani n. pr. da je razpisana do prihodojega shoda nagrada tistemu, ki bode najbolje resil uganko: Č?mu bi najbolje služil nemškutar? in pa: Kedaj se nemškutar spreobrne? V živahnih razgovorih o naSom pr;hodnjem delovanju nas je že dohitel mrak. — Vsem tovarišem, domačim in daljnim, želimo vesele božične praznike ia nad vse srečno novo leto. — Šjntiljski. Sv. Lenart v Slov. gor. (K1 e p 6 e k k 1 u b) Kaj ne da, gospod urednik, me začudeno gledate, da ima danasnji dopis se tako glaseč naslov, pa kar je, to je. Saj veste, da avet dandanes napreduje in, kaj ne bi tudi naši nemčurji. Da napredujejo, to so najprej pokazali pri polomu slavne >voršuskase«, ko so beračili za pomoč med prizadetimi Slovenci in to od zadnjega škrica do slavnega očka župana. Posilinemec je ponižno prosil Slovence, to je nemčurski napredek! Vsled tega so jim prevelikodušni Slovenci pomagali zcpat na noge ter jim darovali od vloženih denarjev 25 %• Mislili so si nemara, da bo nemSki moloh sedaj miroval. Toda varali smo se, prvo svojo zahvalo ao pokazali, kakor znano, na tnladeniskem shodu, kjer je brezolikana tržka druhal ob pasivni asistenci dveh policajev žalila alovenako zastavo in slovenske mladeniče. Ia sedaj, ko so začeli že malo krepkeje dihati, so si ustanovili takozvani »klepček klub«, katerega vodstvo je priredilo minolega meaca plesni venček ter namenilo morebitni dobiček »Siilmarki«, v zahvalo od Slovencev jim storjeno uslugo. — KlepSek klub je druStvo, kojega ud mora vedno pri sebi imeti dvakrajcarski nožek, drugače zapade kazni. Kaj ne da, gliha vkup štriha? Ni nam znano, ali je veselica vrgla kaj dobička »SiLimarki« ali ne, dovolj pa nam [e, da vemo, kje se je ta izzivajoča veselica vrSila ter kdo se je je udeležil. Seveda je dal g. Sarnec svoje po vsenemSki ozaljSane proatore vporabo, trgovec in župan Sedminek je bil s svojo osebo navzoč, nadalje trgovec Papst s svojim varovancem večnim litoviCarjem. Pa naj bi že bilo tako ali drugače, mi bi ne imeli toliko nasproti, ako bi naa ne bi vzmmirjevala miael, od kcga se živijo vsi ti in drugi udeleženci, kateri se udeležujejo veselic, katere ao naperjene v podporo istega društva, katero ima nalogo ugonobiti zadnjega slovenskega kmeta. Pač nam more odgovoriti Se naibolj narodnozaspana mamica, da od Slovencev. Da, od nas Slovencev, da, mi jim poloimo žepe ter si brusimo meč, s katerim nas bodo ugonobili. Ali Se nam niso dovolj jasno pokazali pri raznih naših shodih ter dan na dan, da bi nas radi v žlici vode utopili, razven tedaj, kadar jih z denarjem zalagamo? Rojaki, bodi nam vedno v spominu oni usodepolni dan, ko so nemčurski trgovci in gostilničarji klicali ogenj in žveplo na naSo mladino, ne pozabimo, da je hotel trgovec Sedminek s avojimi petimi »fajerberi« kropiti našo mladino in naSe kmete! Slovenci! NaSega kruha siti nemčurji ao nam napovedali odločilen boj, kateri pa ne bo aamo odločilen za tukaj^nji trg, ampak za cele Slovenake goriee! Slovenci, stojmo na 8traži, branimo se! Od Sv. Benedikta v Slov. goricah. (f Fric Fekonja) V soboto, dne 5 dec. smo tukaj apremili k zadnjemu počitku Frica Fekonja, goatilničarja pri Sv. Treh kraljih. Še komaj 29 let star je moral dati slovo svetu; amrt ga je po kratki bolezni preaadila nenadoma v večni vrt. Marsikoga je pretreala žalostna ta novica, zakaj rajnega »Frideka« 8mo vsi radi imeli. Bil je pokojni že kot mladenič navdušen narodnjak, ki je ljubil lepo petje ter je izvrstno sodeloval pri mnogih gledaliičnih predstavah. Pri vojakih ae je tudi odlikoval, bil je četovodja. Marsikdaj je s ponosom povdarjal, posebno naaproti takim, ki to nemščino hvalili čez vse, avoj raaterni jezik pa zaničevali: »Ko sem pridel k vojakom, akoraj nič niaem znal nemSki, pa sem vendar hitro napredoval. Slovenec se hitro nauči nemSčine, če mu je treba« PriSedSi od vojakov ae je oženil in prevzel od očeta posestvo in gostilno pri Sv. Treh kraljih. Bil je radi svojega veselega značaja, rodoljubnosti, poštenosti pa tudi odločnosti obče priljubljen. Nemčurjem in pristašem »Štajerca« je bil odločen nasprotnik.' Letos si je dal lepo slikati svojo gostilno in olepšati z raznimi slovenskimi napisi. Pri prenovljenju cerkve Sv. Treh kraljev je tudi vrlo pomagal. Sploh je bil prijatelj in podpiratelj vsake dobre atvari. Zato je na dan pogreba marsikdo vzdihnil: »Škoda za naSega Frideka!« Njegovega pogreba se je vkljub slabemu vremenu udeležilo obilo znancev in prijateljev. Na pokopalisču so mu naSi pevci zapeli ganljivo, v srce segajočo n8grobnico. — Dragi Fric! Počivaj sladko v zemlji slovenski, katero si iskreno ljubil v življenju! Ohranimo te v vednem najboljSem spominu in ti kličemo z nagrobnico: Prijatelj dragi, blagor ti! Boga si Ijubil in Marijo, Sovražil greha budobijo. Zato zaupamo, da v Bogu Radnješ se v nebeškem krogu, Saj svojih Bog ne zapusti. Prijatelj dragi, blagor til Št. Janž na Drav. polja. (Razno) Dne 15. listopada smo obhajah pri podružnici Sv. Marjete blagoalovljeDje Solakega poalopja, ker ae je doaedanja enorazredaica razSirila v dvorazrednico. Preč. g. župnik }e v imenovani podružaici razložil pomea slaraosti ter posebno povdarjal korist, ki jo bo imela zlasti mladina od Sole, pa tudi vspodbujal stariSe, naj podpirajo učiteljstvo v niibovem težkem delovanju, da bo Sola dosegla svoi namen. Po dokončanem cerkvenem obredu je nekatere goste povabila gostoljubna nadučiteljeva biSa na svoj dom, kjer smo se pri običajaih zdravicah seveda tudi spominjali prvega zaSčitnika Sole, presvitl. cesarja, nakar se je navduSeno zapela cesarska pesem. — Teden pozneje pa smo obhajali drugo sloveanost v idrni cerkvi, ko je bilo v Marijino družbo sprejetih nad 40 deklet. Pri tej priliki je imel č. g. Ivan Roiman, kaplan hajdinaki, prelep cerkveni nagovor, za kar mu bodi tem potom izrečena najarčnejša zahvala. Ge Bog da, bomo v kratkem zopet imeli enako slovesnoat, ko bodo v imenovano družbo sprejeti mladeniči, katerih se je oglasilo že precejSao Stevilo. Bog daj stanovitnost in svoj blagoalov! — Dne 29. liatopada je g. potov. učitelj JelovSek v obilnem Stevilu zbranim gospodarjem razlagal, kako si naj zboljšajo 8voje domače gospodarstvo zlasti v avinjereji, da bodo doma prisli do boljSega plemena, na trga pa Jožje spravili v denar. — 0 našem bralnem in tamburadkem druStvu pa povem kaj prihodnjič! Zdole pri Kozjem. (Nekaj črtic iz letne kronike 1903.) Doapeli in prijadrali smo srečno, bvala Bogu, blizu konca leta 1903; le nekaj dni Se imamo in nastopili bodemo novo leto 1904. Toraj ob koncu leta smo. Ozrimo se 8e enkrat nasaj in poglejmo nekoliko letno kroniko, po atari hvalevredai navadi in zabeležimo vse glavne podatke, kateii se tičejo gospodarjtva in kmetijstva, ker to je že itak na8a prva dolžnoat. Evo vam toraj, dragi kmetovaici, nekaj bilježk iz naSega kraja. Ozimna setev nam je prav bogato obrodila, posebno pSenica, ječmen in rž, česar je posebno na3 kmetič ve3el, ker 80 mu mlatiči obilno drobnega zrnja namlatili in slame pripravili za dolgo in hudo prerokovann zimo. Spomladna aetev, koruza, krompir, (ižol in oves, 80 tudi Dolovico veft od lani obrodili čvrstega zrnja. Ša tudi letna žetev, ajda nam je prav dobro obrodila, akoravno jo je suho avguatovo vreme v rasti nekoliko zadržalo. Sadja: hruSek, jabolk, sliv itd. ie bilo po nekaterih krajih dovolj, po drugih pa skoraj nič. Orehov arednje, kostanjev dovolj. Zelja, repe in korenja tudi zadoati. Listja in drv je dobil le količkaj skrbni gospodar dovolj za dolgo prifiakovano zimo. Vinska trta, ta je gospodarica vseh veselo ukajočih ljudi; pa tudi ponos in dika skrbnega vinorejca. Samo, Bogu bodi potoženo, trtna uS jo hoče popolnoma uničiti. Pa naš skrbni vinorejec se ji pridno postavlja v bran z vso silo in ji napoveduje vojsko. Prav mnogo upoatošenih in uničenih vinogradov je že v naSem okraju prav lepo prenovljenih in okinčanib z novo, amerikanako trto, ki prav bujno raste in uspeva. V kratkem, tako vsaj upamo, bodo vae naSe Zdolske gorice zopet zasajene z žlahtno vinsko trto in dobile zopet nekdanjo novo in veselo lice. Zopet se bode glasila tista vesela SlomSekova pesmica. ki pravi: >Konjički Skrebljajo, — ker voa'jo težko — in vince peljajo, — k'je močno sladko.« Mnogo se je poročalo po ča3opisih o raznih uimah, posebno o ledenem biču, a hvala Bogu, pri nas tega ni bilo, le samo enkrat se je bil nekoliko prikazal, skoraj brez vse Skode. Letos je bilo za naS že ilak ubcgi kraj prav miroo in prijetno leto, kar že davno ne tako. Bogu bodi hvala! LetoSnjega vina ni Bog ve koliko, a kolikor ga je, je prava vinaka kapljiea, da že davno ni bilo take. Ljubi kmetič, zdaj sva nekoliko pregledala letno kroniko za 1903 in jo Stejeva za prav dobro in mirno. — Vsem vrlim katoliško-narodnim kmetovalcetn želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1904! Z d o 1 s k i.