) Obnovljena izda- rst 31. maja 1963 30 lir S cedi*. In abb. r post. - Grappo I j DELO Z glasilo KRI za slovensko narodno manjšino Aktualni problemi Miroljubni predlogi SZ Brezatomska cona ob Sredozemlju 0 perečih problemih na Tržaškem ozemlju , SOVJETSKA ZVEZA je predlagala, naj bi razglasili za brez-latomsko področje vsa področja ob Sredozemskem morju. %ezala se je, da bo, če bo 7 tega prišlo, skupno z dru-Simi državami jamčila, da bi v primeru mednarodnega spopada to področje izven upodabljanja jedrskega orožja. Ta pametni in miroljubni Predlog Sovjetske zveze je na-?ej velik odmev v raznih deže-ab in pri vseh miroljubnih si-^ah sveta, predvsem pri tistih, ki so najbolj zainteresirane. Ta teden so se v Bukarešti sestali predstavniki balkanskih držav. Na sestanku so razprav-lali o raznih vprašanjih, ki Zanimajo tc države, predvsem i' L° miru in sodelovanju med zavami. Udeležencem tega isestanka je predsednik sovjet-®.ke vlade Nikita Hruščov poji pozdravno brzojavko, v aterj je med drugim izrazil i Prepričanje, da bo sestanek , Pozitivno prispeval tudi k u-stvaritvi področja miru in prijateljstva tako na Balkanu kot na Sredozemlju sploh. «Sovjetska vlada, je pouda-,f*l Hruščov v svoji brzojavki, 'e predlagala v prid zagotovit-,e miru in varnosti na Balinu in na vsem svetu, naj bi Področje Balkana in Jadrana r- j Spremenili v hrezatomsko co-Po. Sovjetska vlada je tudi iz-razila pripravljenost, da sku-^ Paj z Združenimi državami v Amerike ip drugimi zahodni-,o V1' državami nudi zanesljiva I s^stva* da bodo področje v- j ^ozemlja upoštevali kot po-A ki ni v sferi uporabe at°rpskega orožja. «Prepričani smo, tako ie ^ondarti tov. Hruščov, da bi 'rosničitev sovjetskega predlo-p ne samo omogočila državam _ a tem nodročju, da posvetijo ve truda in sredstev za re.ši-®v svojih gospodarskih in solatnih problemov, marveč bi Pdi pomembno prispevala k ^lažitvi mednarodne napeto-in povečala možnosti za a plenitev sporazuma o splošni \c, n Popolni razorožitvi. Resede Hruščova so jasne in J51 tisti, katerim je pri srcu var miru in varnosti, bi jih 0rali zelo resno vzeti v po- štev. Na vzhodni strani Jadrana in na velikem delu Sredozemlja so te besede našle zelo velik in pozitiven odmev. Žal, so pa te besede zadele tudi na gluha ušesa, zlasti pri vladajočih krogih na zahodnem delu Sredozemlja kot na Zahodu sploh. Kljub temu pa se ne sme jemati stvari kot dokončne. In naloga miroljubnih sil je, da naredijo vse kar je v njihovi moči, da zmaga zdrava pamet, da tudi na Zahodu zmaga prepričanje, da je predlog sovjetske vlade moder in vsestransko pozitiven ter da more kot tak postati stvarnost. In dejstvo, da so udeleženci sestanka v Bukarešti (delegati iz Bolgarije, Cipra, Grčije, Jugoslavije in Romunije) v skup-, nem uradnem poročilu o razgovorih poudarili, da podpirajo predlog za proglasitev brez a-tomskega področja na Balkanu, nas lahko opogumlja. Komunike vodstva federacije KPI Vodstvo tržaške federacije KPI je na svojem sestanku pretekli teden obširno razpravljalo o vznemirljivem gospodarskem položaju na Tržaškem ozemlju. Med drugim je obravnavalo vprašanja, ki so združena z nadaljnjim zmanjševanjem petrolejske čistilnice «ESSO STANDÀRD», z odpustom množic relavcev in delavk v tovarni čevljev «Lucky Shoe» in s ponovnim skrčenjem obratovanja kovinarskega podjetja CRANE-ORTON ter z vzporednim odpustom 100 delavcev tega podjetja. Vsa omenjena podjetja so bila v preteklosti deležna velikih ugodnosti iz rotacijskega sklada. Nakazila, ki so jih ta nodietja prejela, bi bila morala služiti za povečanje, obnovo in vsestransko okrepitev obratovanja, ne pa za postopno nazadovanje in celo za likvidiranje istih. Toda podoben položaj kot v omenjenih treh zasebnih podjetjih, je tudi položaj v podjetjih z državno soudeležbo, zlasti na področju ladjedelništva. Od strani TRT n. nr. ni nobene pobude, ki bi dajala jasnejšo nersnektivo ladjedelnici Sv. Marka. Vse kaže, da bo prav ta ladjedelnica, ki je največjega pomena za Trst, že letos ostala brez naročil in, torej, s praznimi doki. Pred kratkim je vodstvo CRDA, t. j. Združenih jadranskih ladjedelnic začasno premestilo določeno število delavcev iz trži-ških ladjedelnic v tržaško ladjedelnico Sv. Marka. Tudi to je eden izmed dokazov, da ne obstaja nobena rožnata perspektiva in da ne kaže, da bi imelo vodstvo ladjedelnic namen zaposliti mlado delovno silo. Vodstvo federacije je dalje razpravljalo o padcu pristaniškega prometa, v ponovnem napredovanju prometa v re-škem pristanišču in v pristaniščih ob Severnem morju. Končno je razpravljalo tudi o neprestanem naraščanju draginje, zaradi katere so prizadete najširše množice državljanov. Vse to narekuje, tako je poudarjeno v komunikeju, ki je bil objavljen po sestanku, okre-nitev borbe za uresničitev de-ianskega preokreta celotne italijanske politike, kajti tu ne gre več za posamezne ločene nrobleme. Zato federacija vabi vse delovne ljudi in vse demokrate. naj enotno nastopalo ter zahtevajo uresničitev dejanskega preokreta na levo. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 30000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 Protesti proti prihodu ameriške križarke „Little Rock“ v Trst Protest Ob prihotlu križarke «Little Rock» v Trst je tržaški Odbor za mir objavil manifest v katerem poudarja: «S prihodom križarke, ki ima na svojem krovu atomske izstrelke, se skuša ustvariti praznično vzdušje. Trst je priča stalnemu upadanju svojega pomorskega prometa, zapiranju najvažnejših industrijskih objektov in odpuščanju delavcev. Našega mesta se vlada spomni le kot luke za pristajanje vojnih ladij, ki predstavljajo grožnjo za Sredozemlje. Državljani, manifestirajmo ves svoj odpor proti prihodu te ladje v naše pristanišče! Zahtevajmo od bodoče vlade, naj vodi politiko miru, obsodi obveznosti, ki jih je v teh dneh podpisal bivši obrambni minister Andreotti v svetu NATO! Zahtevajmo prepoved atomskega orožja in ustanovitev brezatomske cone, ki naj zajema vse Sredozemlje! Proč z ladjo, ki ima na svojem krovu smrtonosno atomsko orožje! Amay from Trieste thè ameri can misslles hearing boat Little Rock vith his cargo of death !». Na krovu vojne ladje so tudi atomski raketni izstrelki Prihod ameriške križarke «Little Rock» v tržaško pristanišče je vzbudil med javnim mnenjem precejšnjo zaskrbljenost. To je razumlji-vo, saj je ta križarka oborožena z raketami, ki imajo atomsko konico. To zaskrbjenost je na pomedel j kovi seji tržaškega občinskega sveta tolmačil naš svetovavec inž. Cullavo. Ta je naslovil na župana vprašanje, v katerem ga opozarja med drugim tudi na dejstvo, da je omenjena ameriška križarka o-premljena z atomskim orožjem. Tov. Cuffaro je. dejal, da se župan gotovo strinja, da prisotnost tega strahovitega orožja v tržaškem pristanišču ne predstavlja samo velike nevarnosti, ampak, da nasprotuje tudi miroljubnemu poslanstvu tržaškega pristanišča. Prisotnost lega strahovitega orožja, je nadalie dejal inž. Cuffaro, je zelo škodljiva tudi za koristi, ki jih ima Trst na razvoju svojega pristaniškega prometa z vsemi deželami sveta ter da je prihod ameriške vojne ladje v Trst treba gledati tudi v luči posebnega položaja mesta in v luči pogodb, na katere je vezano njegovo juridično stanje. Zato je tov. Cuffaro vprašal župana. ali se mu ne zdi primemo, da hi na pristojnem mestu tolmačil upravičeno zaskrbljenost tržaške javnosti, ki jo je povzročil prihod ameriške križarke z raketami. Poleg tega ie tov. Cuffaro še poudaril, da bi bilo škodljivo in nevzgojno izkoristiti prihod raket z atomsko konico v naše pristanišče s prireditvijo obiskov ladje šolskih otrok z namenom poveličevanje tega orožja, ampak naj se v tej priložnosti poudarja veliko nevarnost, ki jo predstavlja atomsko orožje. Demokristjanski župan dr. Franzi! se ni samo omejil na odgovor, ki bi ga moral dati na postavljeno vprašanje. Šel je mnogo dalje in je na tolmačeno zaskrbljenost javnosti zaradi atomskega orožja v našem pristanišču dejal, da je to, kar je povedal naš tovariš Cuffa ro, «samo špekulacija, ki je organizirana na osnovi netočnosti, špekulacija na račun običajnega in normalnega obiska, ki se v ničemer ne razlikuje od obiskov drugih tujih vojnih ladij v Trstu». Glede raket, ki jih ima na krovu ameriška križarka, pa je župan dejal, da so te samo obrambno protiletalsko orožje in se hkrati izognil priznati, da nosi to «obrambno protiletalsko orožje», ki ima domet 100 km zračne črte, tudi atomske konice. Tudi na seji pokrajinskega sveta so naši svetovavci protestirali zaradi prihoda ladje z atomskim orožjem v tržaško pristanišče. Zaskrbljenost zaradi navzočnosti te ladje v našem pristanišču so izrazili tudi v občinskem svetu v Miljah. Proti prihodu ladje s smrtonosnim orožjem v Trstu so protestirale tudi druge demokratične organizaci- je, tržaško demokristjansko vodstvo pa je šlo v svojem hlapčevstvu tako daleč, da je dalo nalepiti po mestnih zidovih lepake z dobrodošlico ameriški vojni ladji. Gorica : Sindikalno gibanje v tekstilnih tovarnah Sindikalni spor v tekstilnih tovarnah v Podgori in Ronkah ni še poravnan. Zato je bila za petek, 30. maja (poročilo smo prejeli v četrtek. Op. uredn.) napovedana nova 48-uma stavka v oddelku «fiocco». Ta stavka pa je bila kasneje preklicana. Ta teden so se nadaljevala pogajanja med sindikalnimi predstavniki in delodajavci. Zastopniki delavcev so ponovno zahtevali, naj se na delavce oddelka «fiocco» raztegnejo ekonomske in druge izboljšave, med drugim tudi zvišanje normativne mezde za 20 lir, skrajšanje delovnega časa za poldrugo uro in nagrado za 200 delovnih ur. Delodajavci te zahteve niso sprejeli, pač pa so pristali na povišek mezde za 8 lir na uro. Te «ponudbe» pa predstavniki delavcev niso mogli sprejeti. Goriško pokrajinsko tajništvo sindikata tekstilne stroke ČGIL je poslalo Zvezi industrijcev poziv o sklicanju zastopnikov obeh strank, da bi nadaljevali pogajanja. 2 • DELO 31.-5-196$-! Zasedanje Socialne komisije Organizacije združenih narodov Razorožitev lahko reši socialne probleme sveta Predsednica letošnjega zasedanja, Slovenka Vida Tomšič, poudarja, da je kljub napredku prišlo do nazadovanja Predsednica letošnjega zasedanja Socialne komisije Združenih narodov, tov. Vida Tomšič, je po vrnitvi iz New Yor-ka dala za tisk nekaj izjav v zvezi z vprašanji, o katerih je komisija razpravljala na svojem nedavnem zasedanju. Med drugim je povedala nasledn je : Celoten pregled socialnega položaja v svetu je dramatičen. Čeprav je bilo preteklo desetletje doba osvobajanja narodov od kolonialne odvisnosti, doba epohalnih znanstvenih in tehničnih odkritij, se je v tem desetletju poslabšalo stanje ljudskih množic. Na koncu tega desetletja je bilo več ljudi lačnih, nepismenih, golih, brez strehe, kakor pa na njegovem začetku. Podatki kažejo, da so sicer bili doseženi uspehi na vseh področjih, toda porazdeljeni so bili neenakomerno. Razvite dežele so se razvijale še naprej mnogo hitreje kot nerazvite. Značilno je tudi, da so dežele, ki so bile v drugi svetovni vojni premagane, dosegle velik ekonomski razvoj. Toda jasno je, da sam ekonomski razvoj ne odpravlia perečih socialnih vnrašanj. Cesto prav ta razvoj ustvarja nova vprašanja. Edino socialistične in nekatere novoosvoboiene dežele so uspele z notranjo organizacijo in koncentracijo na osnovne gospodarske in socialne proble-z revolucionarnim in ad- ipe. ministrativnim preprečevanjem bogatenja bogatih tudi iz razmeroma zaostale materialne baze dvigniti v hitreiši gospodarski in s tem tudi socialni razvoj. V tem obdobni se je v absolutnih številkah vzeto izboljšalo šolstvo in zdravstvo. Ve- liko več otrok obiskuje šolo in podaljšala se je doba človeškega življenja, zatrte so bile naj hujše nalezljive bolezni. Toda hkrati se je povišalo prebivavstvo, zato so vsi ti u-spehi prav za prav malenkostni. Zdravstvene akcije so znižale odstotek smrtnosti in podaljšale življenje, pri tem pa je ostal odstotek rojstev isti. Tako se je človeštvo v zadnjem desetletju povečalo za 19 odstotkov, to je za 485 milijonov. Značilno je dejstvo, da se človeštvo najhitreje množi v najmanj razvitih predelih sveta. Od tu izhaja dejstvo, da je vsako izboljšanje v absolutnih številkah povprečno zelo majhno. Tako je zaradi povečanja števila prebivavstva n. pr. sedaj več nepismenih, čeprav se je število šol zelo povečalo. Tako je tudi v drugih pogledih. N. pr. Povečanje narodnega dohodka na glavo prebivavca daleč zaostaja za splošnim povečanjem dohodka. Zaradi neizvedene agrarne reforme, nikakršne ali pristranke davčne politike, torej zaradi obstoječih razmer v mnogih slabo razvitih deželah, se bogatijo bogati, medtem ko se življenje kmetov in delavcev slabša. Taka situacija, posebno v nerazvitih deželah, ie polna nevarnosti neokolonializma. Tz študija Ekonomsko socialnega sveta Organizacije združenih narodov o socialnih in ekonomskih posledicah obo-roževania, je razvidno, da ie mili ionov lindi, večinoma visoko kvalificiranih, zaposleno pri oboroževanju. Z istimi sredstvi hi lahko rešili naiboli pereče težave. Zato ho treba to vprašanje energi- Fidel Castro v Sovjetski zvezi Za obisk Kubanskega voditelja Fidela Castra v Sovjetski zvezi je po vsem svetu vladalo veliko zanimanje. V resnici je ta obisk imel velik pomen. Pred dnevi je bilo objavljeno uradno poročilo o razgovorih, ki jih je Castro imel s Hruščevom. V tem poročilu je med drugim rečeno, da bo Sovjetska zveza izpolni!» svojo mednarodno dolžnost in nudila bratskemu kubanskemu ljudstvu vso potrebno pomoč za obrambo njegove svobode in neodvisnosti. Poročilo nadalje podčrtuje vlogo, ki jo ima prva socialistična republika v Ameriki in dodaja, da tej republiki še vedno grozijo nevarnosti. Na zaključku pravi poročilo, da lako Sovjetska zveza kot Kuba brez pridržkov podpirata načela miroljubne politike OZN ter da obe s/rani stojita na stališču, da je boj za mir v sedanjih razmerah najvažnejša naloga človeštva. Objavljena je bila tudi vest, da je Fidel Castro povabil Hruščexa, naj obišče Kubo. Hruščov je vabilo sprejel čno postaviti na dnevni red, če se bomo hoteli izogniti bodisi vojaški katastrofi, bodisi še hujšemu poslabšanju socialnega položaja naraščajočih ljudskih množič sveta. Človeštvo hi z današnjimi tehničnimi in znanstvenimi sredstvi lahko rešilo skoraj vse probleme, seveda če bi ta sredstva porabilo v miroljubne namene. Sovjetski kozmonavt Nikolajev pozdravlja ameriškega kolego Coopra Sovjetski kozmonavt Adrijan Nikolajev je v izjavi za časopis «Aga-njok» pozdravil svojega ameriškega kolego Cordona Coopra, ki je — kot je rečeno v izjavi — med svojim uspešnim letenjem okrog zemlje pokazal velik pogum in mojstrstvo. Upamo, je zapisal Nikolajev, da bo napočil čas, ko se bodo prizadevanja vseh držav za izkoriščanje vesolja v miroljubne namene združila, kar bo močno približalo čas, ko bodo vesoljske ladje letele z Zemlje na druge planete. V neddio 2. junija se začne letošnja kampanja za komunistični tisk. Ta datum ima velik pomen, saj soupada tudi s obletnico ustanovitve Republike. Letošnja kampanja za tisk je prva kampanja, ki jo organizira KPI, po nedavni veliki zmagi na volitvah. In komunistični tisk je dal tudi v bodočih bojih in predvsem v prizadevanjih za uresničitev dejanskega preokreta na levo. Ze iz teh kratkih ugotovitev, ki jih navajamo, je razvidno, kako velik pomen pripisujemo letošnji kampanji za tisk. Za nas ta kampanja pomeni obveznost za nadaljnje povečanje širjenja vsega komunističnega tiska in v prvi vrsti našega lista, ki je glasilo KPI za slovensko narodno manjšino v naši deželi, kakor tudi osrednjega partijskega glasila «l’Unità». «Delo» je kot glasilo KPI za slovensko narodno manjšino, v mejah svojih možnosti, dalo pomemben doprinos v minuli volilni bitki, ki smo jo zmagovito izbojevali in ki je prvič po 39 letih omogočila izvolitev predstavnika Slovencev v rimski parlament. Toda s tem ni rečeno, da so se naše naloge izčrpale. Tako pred «Delo» kot pred vse naše tovariše se postavlja naloga, da se s še večjim zaletom in s še večjo silo ter zavestjo lotimo nalog, ki stoje pred nami. In med temi nalogami je tudi tista, ki jo postavlja kampanja za komunistični tisk. Slovenski tovariši se morajo že sedaj pripravljati na letošnji festival «Dela», ki je že postal prava tradicija in ki se mora tudi v bodoče ohraniti. Toda predvsem se pred slovenske tovariše postavlja naloga, da še bolj razširijo svoj list, kakor tudi širjenje drugega komunističnega tiska. Potrebno je tudi, da v pravi luči tolmačimo navodila, ki jih je pred kratkim dalo osrednje vodstvo KPI in ki so v zvezi s kampanjo z.a komunistični tisk. «Od volilne zmage k preokretu na levo», je geslo, s katerim se začenja kampanja za komunistični tisk. S to obveznostjo v borbah, ki jih bojujemo, pri učvrščanju in širjenju naših vezi z vsemi sloji prebivavstva, se moramo pripraviti na to kampanjo in tudi za to, da bo naš tisk prodrl v najširše vrste našega prebivavstva. F sve red ki sve F Jož Rol žič, Sp« F gle me hv« mo nit izr; C k)t otv ril t «tj Ul'( oooooooooouooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooouuouoooooouoooooouuooooooooooooO; Nazadovanje prometa v tržaškem pristanišču Tržaški pristaniški promet je preteklega aprila ponovno nazadoval. Iz podatkov, ki jih je objavila Trgovinska zbornica, je razvidno, da je v omenjenem mesecu šlo skozi pristanišče skupno 424.696 ton blaga, kar je za 8.127 ton manj od aprila 1962 in za 77.187 ton manj kot aprila 1961. Tudi železniški promet se je v preteklem aprilu zmanjšal v primerjavi z aprilom 1962. A-prila 1963 so železnice na tržaškem prepeljale 188.139 ton blaga, lanskega aprila 192.146 ton, aprila 1961 pa 245.262 ton. Pa ne le v aprilu marveč v vsem prvem četrtletju 1963 se je pristaniški promet občutno zmanjšal. Lani je šlo v prvem četrtletju 1.721.742 ton blaga skozi tržaško pristanišče, letos pa le 1.686.840 ton. Isto velja tudi za železniški promet. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je ta promet znašal 753.584 ton, lani 844.840. leta 1961 pa 823.210 ton. Pri podrobnejši analizi prometa ugotovimo, da se je preteklega aprila nekoliko povečal samo promet z raztovorjenim blagom. Toda samo v primerjavi z aprilom 1962, dočim se je v primerjavi z aprilom 1961 zmanjšal kar za 83.101 ton. Lahko bi nadaljevali z naštevanjem toda že podatki, ki jih navajamo, na zelo zgovoren način potrjujejo dejstvo, da tržaško pristanišče neprestano nazaduje. Trst, ki je bil nekoč med največjimi evropskimi pristanišči, največje pristanišče v Jadranu in celo na velikem delu Sredozemlja, je danes potisnjen v drugostopna italijanska pristanišča. Obstaja celo nevarnost, da bo postopoma še boli nazadoval in da ga bodo prekosila celo naj novejša in do pred kratkim nepoznana pristanišča Kje je iskati razloge za vse to? ob strani. To je neovrgljiv'1 dejstvo. Pri tem pa ima nev vomno svojo negativno vlog9 tudi dejstvo, da se izvaja cej9 vrsta bojkotiranj neodvisni*1 dežel, ki so nastale v zadnji*1 V desetletjih, med katerimi nis< ' ne< le socialistične in demokratični ne republike v srednjevzhodt11^0 Evropi temveč tudi Ljudska ri Sal di'v. Vp publika Kitajska in druge um,., r žave na Vzhodu in v Afriki, so pred nedavnim postale n%iec odvisne. ha ] nave Res je, da je Trst danes ta-korckoč na periferiji italijanske države. Toda če bi vlade vodile modro politiko sodelovanja z vsemi državami, bi to dejstvo ne imelo nobenega pomena. Morda bi prav to lahko omogočilo, da bi se promet še bolj razvijal. Vedeti moramo namreč, da s potegnitvijo novih državnih meja, zaledje Trsta ni dobilo novih izhodov na morje. Če so nastala nekatera nova pristanišča pa še ne pomeni, da bi ravno to moralo vplivati na nazadovanje tržaškega pristanišča, saj se je promet na splošno no vsem svetu občutno povečal. Toda vlade niso v vseh zadnjih letih vodile pametne politike in so vselej Trst puščale Zborovanje Novega odporniškega gibanja v Genovi i °r Klor V Genovi je bilo te dni zborovanj! mladih evropskih antifašistov, ga je organizirala skupina «Nuov,J resistenza» (Novo odporniško gibl nje), Zborovanja so se udeleži delegacije židovske mladine, UO' iz Francije, Nalso (laburistično £j banje) iz Velike Britanije, Patri skega mladinskega odbora iz P' lugalske, «Bele vrtnice» iz ZR Ne čije, Nacionalne demokratske f*'0' te iz Španije in «Skupine 114” Grčije. Na zborovanju so razpF ljali predvsem o položaju v tisi evropskih državah, ki so še ved a'i pod fašistično ali profašistično do kakor so Spanja, Portugalska Grčija. IV »d K fro « >311.-5-1963 DELO • 3 lovenski klub v Trstu: redavanje o šolstvu v Sloveniji PD „Opčine“ : Razstava slovenskih slikarjev Pod pokroviteljstvom prosvetnega društva «Opčine» pri-rede slovenski likovni umetniki kolektivno razstavo v Prosvetnem domu na Opčinah. Razstavljali bodo slikarji : Jože Cesar, Avgust Černigoj, Robert Hlavaty, Avrelij Luke-žič, Klavdij Palčič in Lojze Spacal. Razstava bo zanimiv pregled dejavnosti slovenskih u-metnikov v zadnjih letih in hvaležna prireditev, ker daje možnost našim ljudem seznaniti se z deli in umetniškim izrazom naših slikarjev. Otvoritev razstave bo v soboto 1. junija ob 20. uri. Ob °tvoritvi bo dr. Hlavaty govoril o sodobnem slikarstvu. Razstava bo odprta do 9. junija, vsak dan od 10. do 13. nre in od 17. do 20. ure. * * * GLASBENA MATICA - TRST V ponedeljek 3. junija ob 20.30 bo v AVDITORIJU Zaključni nastop gojencev sole glasbene matice Sodelujejo : Solisti, zbor har-"\ moni k, mladinska pevska zbora šole Glasbene Matice in prosvetnega društva Prosek-, °n.ovel in Marta Verk. Pri j'mii iu: Erminij Ambrozet. 11'Senta: Svet ko Grgič in I-gnacij Ota. Vstopnice bodo na razpolago eno uro pred začetkom pri blagajni Avditorija. Vljudno vabljeni ! Slovensko gledališče v Avditoriju -it ^ s°boto 1. junija ob 21. uri in ’• A,n,edeli° 2- junija ob 18. uri bo v K VJitoriju v Trstu predstava nove : $ fr » m fr O 5 o ? 5 | 5 < 5 Z o 6 g fr § vi-vaoi>nod-3ri3d-i3iva aatvai-visvto-iA 31.-5-1963 4 • DELC0bl O volitvah upravnega sveta Delavskih zadrug Člani delavskih zadrug bodo kmalu poklicani, da izvolijo nov upravni svet te važne zadružne ustanove. Prav za prav izvolili bodo le en del tega sveta, saj je drugi del — zaradi krivičnega zakona, ki je še v veljavi — imenovan od nadrejenih oblasti, predsednik upravnega sveta pa neposredno od ministra za delo. Kljub temu pa, kot smo podčrtali tudi v prejšnji številki našega lista, so volitve zelo velikega pomena, kar morajo upoštevati vsi člani zadrug. Letošnje volitve bodo potekale drugače kot prejšnje. Člani Delavskih zadrug ne bodo poklicani, da gredo osebno na volišče, ampak bodo glasovnico, ki bo overovljena od volilne komisije, prejeli po pošti na dom in po pošti jo bodo, potem ko bodo glasovali, tudi vrnili volilni komisiji, odnosno njenemu legalnemu zastopniku — notarju. Tudi na letošnjih volitvah se predstavljata dve kandidatni listi. Prva lista je levičarska, druga pa sredinsko-desničar-ska. Na prvi listi nastopajo kot kandidati naši tovariši in socialisti, priznani zadružni delavci in strokovnjaki, na drugi listi pa nastopajo demokristjani, italijanski socialdemokrati in republikanci. Za naše bravce, ki so člani Delavskih zadrug, torej izbira ni in ne more biti težka. Brez skrbi bodo lahko oddali svoj glas kandidatom, ki nastopajo na listi št. 1. Za kandidate te liste bodo glasovali s tem, da bodo prečrtali kvadrat označen s št. 1, ne da bi zapisali kakšne morebitne pripombe, dodajali še imema drugih ali pa črtali katero izmed imen kandidatov. Tajnost glasovanja je povsem zajamčena, in nihče ne bo mogel ugotavljati kako je nekdo glasoval. Toliko za uvod in pojasnilo. . Sedaj pa še nekaj o programu, s katerim se predstavlja svojim volivcem napredna in levičarska kandidatna lista. Cilji, ki jih postavlja kandidatna lista št. 1 so: a) izvajanje take nabavne politike; ki bo v tesni povezanosti z zadružnim gibanjem v vsej deželi in državi, in ki bo odpravila vsakršno razlikovanje ter tako dosegla najbolj pozitivne rezultate; b) sodelovanje s kmetijskimi pridelovavci, predvsem v naši deželi, ki naj zaščiti pravične cene, pristnost pridelkov in ustvari pravo sodelovanje med pridelovavci na deželi in potrošniki v mestih; c) uresničitev programa, ki ga predvideva reforma distribucijskega sistema, valorizira-nje pristojnosti krajevnih u-stanov, posebno kar se tiče podeljevanja licenc za prodajalne, mlekarne, mesnice itd. kakor tudi sanitarne kontrole ; d) pristopitev Delavskih zadrug na področje grosistov, k svobodni kontrataciji, nad katero se danes laste monopola zasebni grosisti ; e) sodelovanje na področju uvažanja, kar se da doseči s tesnejšo povezanostjo z vsedržavnim zadružnim gibanjem in od česar je pričakovati tudi demokratizacijo tega sektorja, ki tako močno vpliva na cene predmetov široke ljudske potrošnje ; /) realizacija novih socialnih služnosti, med katere spadajo tudi pralnice, menze, samopostrežbe itd, ki zanimajo predvsem žene, ki so zaposlene v proizvodnji ; g ) izboljšanje poslovanja menz ustanove, kar je zlasti v interesu nameščencev ; h) udeležba v akcijah za splošno reformo, za demokratično programacijo in za izboljšanje distribucijskega sistema. To kar smo poudarili že v prein jem sestavku ponavljamo tudi danes, namreč : Delavske zadruge niso bile ustanovljene samo zato, da bi povečale število prodajaln na drobno, marveč zato, da bi s konkurenčnimi cenami predmetov široke potrošnje brzdale draginjo, ki tare predvsem potrošnike iz vrst širokih ljudskih in delavskih množic. Zato bodo morale Delavske zadruge še marsikaj narediti v tem pogledu. Za dosego tega niso dovolj sodobno opremljene in dobro oskrbljene in samopostrežne poslovalnice. Delavske zadruge morajo še marsikaj drugega narediti V nedeljo dopoldne je bil v Trstu kongres pokrajinske Zveze bivših političnih deportirancev. Kongres se je vršil v sindikalni dvorani «Di Vittorio». Prejšnji odbor Zveze je poročal o svojem delovanju, nakar je bil izvoljen novi odbor Iz programa naših kandidatov, ki nastopajo na listi št. Z zato, da bodo lahko vodile politiko brzdanja naraščajoče draginje in da bodo v resnici postale to, za kar so bile že pred tolikimi desetletji ustanovljene. Tudi o teh problemih bodo govorili na zadružnem zborovanju, ki bo v nedeljo v dvorani Trgovinske zbornice v Trstu. Prihodnjo nedeljo, t.j. 9. junija bo v Trstu deželno zborovanje slovenskih komunistov. O tem zborovanju bo „Delo“ obširno poročalo. Zato bo prihodnja številka lista izšla v torek Z Z. junija. Problem «Crane-Orion» pred občinskim svetom Na zadnji seji občinskega sveta če ji odvzamejo kovaški oddele v Trstu se je naš svetovavec tov. Burlo (tajnik sindikata kovinarjev FIOM ) zavzel za vprašanje podjetja CRANE-ORION. Župana je opozoril na veliko zaskrbljenost, ki vlada v sindikalnih krogih zaradi nevarnosti, ki preti tržaškemu go-spodastvu. Sedaj, je dejal tov. Burlo, so na vrsti napovedani odpusti v tovarni Crane-Orion, kjer delo-dajavci hočejo odpustiti z dela 85 delavcev in 15 uradnikov. Napoved odpustov ni povzročila samo sindikalni spor, ampak tudi veliko zaskrbljenost med prebivavstvom, ki vidi v teh odpustih nevarnost zapore še enega večjega podjetja, potem ko je bilo napovedano zmanjšanje obratovanja v čistilnici nafte «Esso-Standard». Nato je tov. Burlo dejal, da je podjetje Crane-Orion dobilo 405 milijonov lir posojila iz rotacijskega sklada. Za vsako posojilo, ki ga je podjetje najelo, je navedlo, da gre za okrepitev naprav in povečanja proizvodnje. Sedaj pa moče podjetje enostavno ukiniti nekatere oddelke in vreči na cesto 100 uslužbencev. Poleg tega pa preti tudi nevarnost popolne zapore tovarne, in livorno, ki sta osnovna oddelki za izdelavo polizdelkov, župan j dwejal, da se bo za stvar poz a rij mal in da bo odgovoril na prihod nji seji. V nedeljo 2. junija ob 17,30 bo v Ljudskem domu v Križu JAVNO ZBOROVANJE Poslanka Marija Bernetič in Arturo Calabria bosta govorila o temi : «Za mir in za demokratično vlado, ki bo uveljavila določila republiške ustave». V soboto ob 19. uri bo o isti temi govoril tov. Burlo na Kolonkovcu v torek ob 20. uri pa sen. Vidah na trgu pri Sv. Jakobu. Vabimo k številni udeležbi. ¥ litv p re pri« da Slovenski priimki Pos ooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo S sej podeželjskih občinskih svetov Nabrežina Devinsko - nabrežinski občinski svet je pretekli teden odobril občinski proračun za leto 1963. Proračun predvideva 92.253.000 dohodkov in 139.326.000 lir izdatkov. Primanjkljaj bi morali kriti z držnimi prispevki. Na isti seji je občinski svet sprejel tudi sklep o ustanovitvi slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu. S tem je bila izpolnjena želja številnih slovenskih občanov, ki prebivajo na območju sesljanskega o-koliša. složnem duhu in je bil proračun sprejet z večino osmih glasov. Omenimo naj še, da je en svetovavec glasoval proti proračunu, dva pa sta oddala beli glasovnici. Zgonik Tudi zgoniški občinski svet je pretekli teden odobril občinski proračun za leto 1963, Proračun predvideva, da bo imela zgoniška občina 10.826.000 lir dohodkov in 34 milijonov 875.000 lir izdatkov. Primanjkljaj naj bi občina krila z državnimi prispevki. Repentabor V petek 24. maja sc je sestal občinski svet na Repentabru. Na dnevnem redu je bil tudi občinski proračun za tekoče leto. Med razpravo o proračunu je svetovavec Veljko Guštin med drugim dejal, da je bil občinski proračun v diskusiji že na prejšnji seji in da ker takrat ni bil izglasovan s potrebno večino glasov, bi moral občinski odbor odstopiti. Župan Bizjak je pojasnil, da trditve Guština niso točne in da so se med razpravo vršili nedopustni napadi na posamezne svetovavec s strani treh svetovavcev, ki pa v nobenem primeru ne morejo predstavljati večine. Očital mu je tudi, da išče prepir in razdor, kar ni v korist delovanja občine in ne dela časti občinskemu svetu. Zatem pa je povabil svetovavce, naj sodelujejo v diskusiji o proračunu in o dodatkih, ki jih je vanj vnesel občinski odbor. Tedaj so štirje svetovav-ci, katerim je načeloval Guštin zapustili sejno dvorano. Po tem dogodku se je razprava nadaljevala v Ne da bi se hoteli spuščati v pretres dogodkov, bi svetovali sveto-vavcem, ki so zapustili sejno dvorano, naj spregledajo, četudi gledajo kritično na delovanje občinskega odbora. To naj naredijo v zavesti, da koristijo vsej občini. (Nadaljevanje s 1. strani) /z stanovskih priimkov so se / zgledu imenskih priimkov s pri ,a c kanjem raznih obrazil razvile I 'ftrr vilne izvedenke. Te imajo svoj f\ § men samo v skupini priimkov: 2*1'1 iridar — Žnidarčič itd. Vzdevni priimki. Nič manjše d1 |{ ge kakor prvi trije viri niso ind pri nastajanju priimkov tudi vzd