STANKO KOŠIR
imr ■.
/ < 4 .
-te ■'
f ■' *' . -v
■



w> ^
' u V' .- -S- '"
Tv »v r.
.f	,
IV :M,V - 5 t P
'i
>
„ Jh / 1 "w ^ .-•• ■, 7 v
■r-C .•* * ,3^	tv	» l
'
■
, -
? -m
:f-W
£-n
V-J' ir’
ji
ts ..»it .:■ r-
v
...	: .f *=«ži
.•/ #*
■"■v
r—iBr—
■'
f.
S padstrešne
IZ PODSTREŠJA
Stanko Košir
S padstrešne
Iz podstrešja
S padstrešne
Napisal in uredil: Stanko Košir Dialektološko uredil: Stanko Košir Lektorirala: prof. Mira Smolej Foto: Stanko Košir Sozaložnik: Medium Žirovnica Oblikovanje in tisk: Medium Žirovnica
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
821.163.6-94 821.163.6’282-32
KOŠIR, Stanko
S padstrešne / [napisal, foto] Stanko Košir. - Gozd Martuljek samozal. S. Košir ; Žirovnica : Medium, 2008
ISBN 978-961-91672-8-1 (Medium)
N
241590016
Posvetilo
Dragi moji pravnuki: Karmen, Nina,Tjaša in Mark.
Knjigo, katere vsebino bi brezprevoda težko razumeli, posvečam vam. Da vam je naš domač govor tako tuj, je krivo pomanjkanje narodne zavesti. Na žalost v pnn vrsti prav naše generacije, ki je naredila narodnemu bogastvu in kulturni dediščini toliko škode kot nobena doslej.
Po drugi svetovni vojni smo postali tako pametni in premožni, da je bilo vse do takrat lepo in uporabno čez noč grdo, zastarelo, nič vredno in zrelo za izločitev. Naš domač govor je bil šolarjem prikazan kot grd in za rabo neprimreren, njegova medsebojna uporaba v šoli nezaželjena
Mi, vaši prastarši, smo ga govorili le doma in med sabo. Otrokom, vašim dedom, ki so bili takrat šolarji, ga nismo vsiljevali in rezultat je tu. Vedite in zapomnite si, da je bil za vašepraprastarše in za tiste z večpra-ji edini uporabni slovenski jezik. To je dejstvo, ki si ga dobro zapomnite in posredujte vašim naslednikom.
Hranite, kar je napisano, čas dela svoje. Glavo pokonci, pri prešibki stopnji narodnega ponosa se lahko zgodi marsikaj!
Vaš praded!
Uvod
Domislil sem se reka »Vsako tele ima svoje veselje«. Pred davnimi leti me je z njim počastil dobri znanec. Povedal sem mu, da nameravam narediti pomanjšano Robičevo vodno žago venecianko in dvojni Zimov mlin. Nič nisem rekel, le mislil
sem si »to dokazuje tvoja izjava«.
Strinjam se, da je vsak človek svet zase in da imamo različna nagnjenja (hobije). Ne pritrjujem tistim, ki so obrnili hrbet vsemu, kar je bilo do včeraj lepo in uporabno, naenkrat je pa postalo odveč in zrelo za odpad.
V	mislih imam narodno bogastvo in kulturno dediščino, ki nista hobija. Oboje so lahko vodljivi izločili in delno še izločajo. Ne zavedajo se, da bi bilo za zanamce zlata vredno bogastvo.
Sem eden tistih, ki nam ni vseeno, če se jim, po krivdi kogarkoli, slabo piše. Z besedo kogarkoli nimam v mislih tistih, ki jim varovanje ni prirojeno in ne tistih, ki so bili v povojnem času obsojeni na pomanjkanje hrane in denarja.
Takratno stisko naših kmetov, v čigar podstrešjih so se dragocenosti nahajale, sokajhitroodkrilizamejski prekupčevalci. Za male denarce v valuti, katere vrednost je bila marsikomu tuja, je postalo veliko našega narodnega bogastva njihova last in je romalo mimo mejnih organov za vedno v tujino. Toliko o materialnem narodnem bogastvu.
V	kakšni krizi je bil zaradi tako mislečih, po drugi svetovni vojni rutarški ali bolj natančno povedano rutarški, srenški in kranjskogorski govor, smo si zapomnili na take stvari občutljivi.
Na žalost to ni motilo celo nekaterih krajanov, ki sami, v pogovorih s prišleki, domačega govora, predvsem naglašanja, niso bili sposobni zatajiti.
Nekaj težav, zaradi tako mislečih, sem občutil pri začetnem pisanju sam. To vedo redki, ker tistim, ki bi bili ob mojih težavah uživali, tega nisem privoščil.
Visoko priznanje »Prvi častni član Občine Kranjska Gora », ki mi je bilo vročeno 7. 8. 2007, jim pove, da sem imel že takrat, ko sem bil zanje ne vem kaj in kakšen, vseeno prav.
Če bi kdo rad vedel, kaj bo v tej knjigi bral, mu povem, da mešanico iz osebnega podstrešja: nekaj še nikjer napisanih ustnih izročil, mojih spominov, nostalgije in pogovorov med vaščani. Če me čas ne bo prehitel, se bom mogoče še česa spomnil. Skratka, nekaj navlake (rafude), nenapisane v mojih spominih.
V strahu pred sklerozo, ki je na pohodu, hitim. Ne izključujem možnosti, da sem že kje o tukaj napisanem po domače govoril, gotovo pa še ne v govoru in prevodu pisal.
Ustna izročila so taka, kot sem jih slišal. Upam, da so bila točna. Jaz jih nisem spreminjal.
Osebni spomini na doživetja so točni. Se pa kolikor je mogoče imen izogibam.
Seveda je prisotne nekaj nostalgije v zvezi z opuščenimi obdelovalnimi površinami in propadlimi objekti, čeprav moje otroštvo na njih ni bilo rožnato.
Vse ostalo so pogovori o tem, kar seje dogajalo in se zdaj o tem malo ve.
Vsebinaje napisana v domačem rutarškem govoru in v smiselnih, ne dobesednih prevodih. Nekatere narečne besede so namreč v knjižni slovenščini odveč, zaporedje besed v domačem govoru pa tako, da bi se v dobesednem prevodu ne obneslo najbolje.
In ker je temu tako, sem zapisal na tem namestu najprej tole:
Obrazložitev k uporabi oznak
Pokončni apostrof nadomešča manjkajočo črko v besedi (p'jan'c).
Črka »e« je široki e in je uporabljena na koncu besed, predvsem glagolov, ki se v knjižni slovenščini končujejo na i, npr. peti, jesti, peči. V domačem govoru se pa izgovarjajo kot široki »e«, npr. pete, jeste, peče. V sredini besed ta«e« zamenjuje navadni e in samo, če se uporablja poudarjeni e, npr. daleč (dePč), dan (den), stegno (bed'r).
Ravno tako se uporabljajo z vodoravno črtico vsi naglašeni samoglasniki, kot so i, u, o, a, npr. (lonec) piskr, (ubil) ubu, (dolgo) dogo, (stara mati) matija.
Črka »e« se uporablja, ko ne gre za pravi e, niti za pravi a, npr. (ženske so se zmerjale) babe sa se zmerjale.
Črko »c« sem uporabil povsod, kjer se v našem govoru uporablja mehki č, npr.(katerega) čerga, (veriga) četna), klet (čevd'r), čisu, itd.
Ustna
izročila
K' je tap'rv' c'h, u naša dalma pr'peljav.
Zfmav oča sa prajle kaku sa h'!! lj'di leta 1870 zbegane, k' j' mV pa štrece u dalma ta piV c'!! pr^Ojate. Vse sa bdi ferbčne, kaku zgleda tista reč, k' gre ki sama pa šmah 'n ja vižvat' ni treba.
Tist den, zapona, sva kak'r pa navade z bratam Jokčam, na štale, za krave rezanca pr^mvava. Brat j' me 8'nu al' svama u tist' stav za fotV rezate dajav, j 's 8'm pa kosa gonu s 1'm, pa na kratk' rezav.
K' j' se	zašlišav, j' pa na dvoro nehte zavpu »že
gre«. Takrat j' pa brat, na vem za kaga, rčka s senam, mav7 pr,delAč parinu. J'8 8'm kosa pr,tisnu pa ^'mč, an kos prsta adrezav. Pdb'č je se zad'rv pa u kuhnja k žene letu. Ts 8'm pa na nj7ga pazabu, pa na glfh prot7 rampe pr7d štreka s7m ja ubrav.
Na vem, kaku naumno s7m mogu zjate, da j7 me tist7 na m7šine, k7 sa mč m7šmferar prajle, z rakč na čevo kazav, kaku s7m naum7n. Pa s7j td j7 bu m7ne vs7 glih, tadruje, k7 sa z bagonav skoz včkne gledale, sa me pa mahale.
Brat 7n moja žena, k7 sta meva s prstam aprajte, cuga nista vidva. Kaku j7 se mo prst br7z dohtarja zraju, s7m pazabu, kaj j7 mč ga menkavo pa tude.
Ko je v našo dolino prvi vlak pripeljal
Zimov oče so povedali, da so bili krajani leta 1870 čisto iz sebe, ko so čakal prihod prvega vlaka v to dolino. Bili so radovedni, kako izgleda ta zadeva, ki gre po tračnicah brez krmarja. Dopoldne, ko naj bi se to zgodilo, sva z mlajšim bratom na stali pripravljala mešanico sena in slame (rezanco), za krmljenje živine. Brat mi je eno in drugo izmenično polagal v za te namene prirejeno napravo, ki se ji je reklo stol za rezanje sena in slame, jaz sem pa z rezilom imenovanim kosa, rezal.
Ko seje vlak približeval, je nekdo na dvorišču zakričal prihaja. Bratje v naglici porinil slamo in roko malo predaleč naprej, jaz sem tisti hip zarezal in mu odrezal del prsta. Fantič je zakričal in se pognal čez dvorišče naravnost v kuhinjo k ženi.
Jaz sem nanj kar pozabil pa ubral sem jo proti progi, do zapornice. Se danes ne vem, kako sem izgledal, oziroma kako neumno sem se obnašal, da mi je človek na lokomotivi s pestjo na čelu kazal, da sem neumen. Tega seveda nisem vzel zares, saj so mi vsi ostali skozi odprta okna vagonov navdušeno mahali.
Moja žena in brat mimo vozečega prvega vlaka seveda nista videla. Preveč sta imela z odrezanim prstom opraviti. Kako se mu je prst brez zdravnika zdravil in koliko mu ga je manjkalo, sem pa pozabil.
Pam't'11 adgovar zmešanga čvaveka
Da j' Mv m'j oča ajz^ponarsč' vahtar sTn neče že pisav. Pa slavensč^ j'	s' vahtarjam rekvo čuvaje,
č'prav tud' to ni slavensko. Tud' an j' biv ad'n tist'h, k' niša neče kak'r saldate stale pa k'j vahtale. Zmeram na anmo štanto z rdeča fanca u roče j' mogu State, ki krdr sa c uje mem/ v azile.
Drnače j'	bva dužnost vsač'ga vahtarja, štreka 'n
varnast na nje. Vsak j' m'v na skrbe neki najbližnjT ajz^ponarsčT ramp. Ble s a na vs'h cestn'h 'n poljsč'h pr'hod'h č'z glajze. Vse sa mele Zgonce, k' sa zganile, 'n na ta sorta spon'le tiste, k' sa meT maj'nga čez, da bo kmav' c'h pr'peljav.
Da j'h je vahtar vTiko z anga mesta, tj. sprM dinst cimra zaperav 'n adperav, sa ble z ana hemhPnga, vinta 7n kalešče pa t'Tgraf štangah z drotam pavezane. To j' bva adno ad nj'h dužnaste.
Ta druga j' bva p'geg'nga. Vsak vahtar j' mogu vsak den ab ist' ure abhadite s'j štik^c štreče. Da j e to res'n naredu, j' mogu na meje s ta drujTn vahtarjam abrnite ana tab^ca, k' j' visva	na Tsenmo st'br6.
Rekvo j' s' mo mej'n štemp'lj.
Sased'nj vahtar, k' je pr'šu z nasprotne strani, j' ja pa nazaj zašravbav. To j' se devavo pa cel' štreče 'n kantrola vahtarjav j' bva na ta sorta zagvfšana.
'N na kaga j' mogu vahtar m'd p'geg'nga merkate. U prv' vrste, da ni bva kaka sina poč'na, zv6mlj'na 'n da	sa	b'!!	vse	šraube	na	lošnah zategnjene. Pa	tud'	to,
da sa ble	šine	na mera, adno ad	druje. Gvfšno pa	š'
na	16,	da	na	štreče,	aP	pa ab	nje,	ni bu	k'j,	kar
ni smev' bite.
Da	j'	vahtar	vs' to	zmogu, j'	m'v	m'd p'geg'nga
kvadu, 'n ključ za šravbe pr'vij ate na dojmo štiljo, z s'bo. Vmes včas'h tud' glajz lera. Zmeram pa s'gnal mit'lj.
To j' bva pa rdeča fanca, 'n škatva s knal kaps'ljne. Abojno j'	bu	u ledrast'h zaščitah.	Kaps'ljne, j' sm'v
vahtar na	šina	nastajte, č' j' bu	navarno za c'h,	to
j'	bva	pa	zv6mlj'na	al'	poč'na	šina.	S'veda	j'	biv'
devo vahtarjav	palete tud' pletu	štreče, pazime	pa
adč'dvanje ramp.
Zd'j s'm pa pr'šu za t 'ga, da pavem, na kaga je m'j oča m'd p'geg'nga narajmav. Pr'št'mvava j' se navihta. Sasedave sa h'tele na gun' s trane štreče suh s'nu na voz basate. Mav' pr'č ad nj'h j' na šine damač' sin Loj z, k' sa mo L6jznj'k prajle, sedu. U gvave j' s' mo
n
neki sfVnkljavo. Biv je, kak'r se fmo reče, zmešan pa n'č žVht, sa ga mel' pa ki dama.
N'č ni zgledavo, da bo šu k'j kmavo s štreče. Oča b' a biv rad na lepa sorta do spraju, j' mo pa reku: A vid'š, Loj z, navihta se pr'št'muje, uje voj 'h bo. Suh' s'nu maja, a b' j'm na šu mav' pamagat.
Pa v'ste, kaga je z'vo šlogfertig adgavoru. »Nak, na bom šu, devaja holb trot'ljne, ta pdm'tne pa ta zmešane na devamd«. Oča j' reku, kaga s'm t'v, pustu s'm ga. Za t a prv'ga cuga j' bu š' par ur, za takrat ga bo pa pvoha do pr'gnava.
Moder odgovor neuravnovešenega človeka
Da je bil moj oče železniški čuvaj, sem že pisal. Bil je eden tistih, ki bi se jim bolj slovensko reklo stražarji, (se jim pa ne vem zakaj, ni). Niso stali kot vojaki na nekem kraju in kaj stražili. So pa morali vseeno stati na odrejenem kraju z rdečo zastavico v roki, ob vseh mimo vozečih vlakih.
Sicer pa je bila njihova skrb železniška proga. Vsak je je imel nekaj kilometrov na skrbi. Povsod, kjer je križala cesto ali poljske poti, so bile nameščene zapornice, (rampe). Bile so opremljene s signalnimi zvonci, ki so opozarjali uporabnike prehodov, da se bodo zaradi bližajočega se vlaka začele vsak čas zapirati.
Da sojih čuvaji lahko z enega mesta zapirali in odpirali, so bile z žico prek koleščkov na telefonskih drogovih povezane z vitlom in gonilom ob čuvajevem službenem prostoru. To je bila ena njihovih nalog.
Nič manj pomembni so bili redni obhodi in pregledi proge. Vsak čuvaj je moral obiti svoj del, vsak dan, ob določenem času. Da je to storil, je dokazal s tem, da je obrnil na mejnem stebru s sosednjim čuvajem kontrolno ploščico.
Sosednji čuvaj, ki je prišel pozneje in iz nasprotne smeri, jo je obrnil nazaj in tudi on dokazal, da je opravil dolžnost. To se je dogajalo po vsej progi in kontrola vestnosti čuvajev je bila popolna.
Med obhodom je moral čuvaj paziti, da ja ni bila počena, oz. zlomljena kaka tračnica. Tudi to, da je bil razmak med tračnicama v predpisanih mejah in še da so bili priviti vijaki na spojkah. Samo po sebi je bilo razumljivo, da na progi in ob njej ni bilo česa, kar tja ni spadalo.
Da je čuvaj vse našteto zmogel, je imel pri sebi kladivo na dolgem ročaju in ključ za privijanje vijakov. Po glasu, ki je prihajal ob udarcu s kladivom po tračnici, je ugotavljal, je cela ali ne. S ključem je privijal zrahljane vijake na sponkah. Namesto kladiva in ključa je smel čuvaj po lastni presoji vzeti na obhod merilo za razpone med tračnicama. Vselej je moral imeti pri sebi signalno opremo, tj. tulec z rdečo zastavico in kovinsko škatlico s signalnimi razpočniki. Uporabiti jih je smel samo, če je pretila nevarnost za iztirjenje prihajajočega vlaka, kar je bila nedvomno počena, oz. zlomljena tračnica.
Poleti je bilo delo čuvajev še pletev proge, pozimi pa odkidavanje zapornic.
In zdaj ustno izročilo mojega očeta. Ob nekem obhodu proge je našel na njej sosedovega Alojza, ki so mu domači rekli Lojznj'k. V glavi se mu je zvrtelo. Bil je, kot se temu reče. zmešan, ker pa ni bil napadalen, so ga imeli domači doma.
Sedel je na tračnici in ni kazalo, da se bo umaknil. Bilo je vroče popoldne in napovedovala se je nevihta. Nedaleč od proge so njegovi domači nalagali suho krmo na voz.
Oče, ki ga ni smel pustiti na progi, je izkoristil priložnost in rekel: Glej Lojz, nevihta bo, seno jim bo zmočilo, bi jim ne šel še ti malo pomagat. Njegov odgovor je bil: »Ne, ne bom šel, delajo pol neumni, pametni in zmešani ne delamo«!
Oče je obupal nad njim, pustil gaje na progi. Do prvega vlaka je bilo še nekaj ur, do takrat ga bo pa nevihta spravila s proge, sije mislil.
Mav' pi^hdu sta šparava
IVTj ata, k' j' mogu u žVljenjo ki neki krat s famflja bandrate, j' takrat k' srna br'z mame pr' star'h starš'h ž'vele, nama s sestra reku: Tud' č' b' b'li u barače, da b' mel' 1' soja streha. To j' ga bu treba zastdp'te. Pr' vsačmo bandranjo j' se neki zgub'vo, zada astavo al' pa j' se pavamivo, da j' nam potle menkavo. S' hujš' kak'r to, j' bu pa to, da j' vidu, kaku pa kaga mdr'va s sestra devate. SmiTva sva s' mo, pa n'č s' ni mogu pamagate. An j' biv kak'r j's, ni se kregav.
To kar j' gavdru, je tud' rmslu. Ki sam j' se hiše votu. D'narja ni m'v. Kar je zacajta Austrije pr'šparav j' zgubu, k' je galdinar padu. Pavedav je, da je kaj dabiv za to, kar j' m'v za hiš'ca pr'šparanga, kar je an žak'lj serka kaštav.
Potle j' b'va pa v'lik' 1 et mama bovna, na konc' pa š'le smrt. No neki mal'gad'naija j' že mogu mete, da je ad Rabiča,
na žaje, neki č'z šter'std kvadratni metrav sv^a kupu.
Ad kraja bov'n, potle pa invalidsko p'nz'neran, j' se deva sam votu. Jama za čevdV pad kuhnja j' kopav na roka, mafrjal v'n vozu ]' pa s šajtr'ga. Tle j' m'v mav' sreče. Nabravo j' se kaj peska, da j' ga bu dav'lj za zunanje tri stene, k' sa ble zidane s kamna. D'narja za cegu, kakr' s'm pavedav, m m'v.
Kamna za zunanj' zid pr'tlfčja je bu pavsod dav'lj, najv'č pa na prodo. S šajtr'ga, neki pa tud' s stricav'm konjam, Sborcam, j' ga nafurav. Vokne pa dure j' mo Sm'nnj'kav Pet'r naredu. Tiste tri stene s kamna pa z'darsč mojst'r Regavc z JVnic.
Ad tle naprej sta pa nastopva mojstra za p'ton, ata pa Jonat s Kranjsce Gore. Ad'n j' Mv več fohman kak'r ta druje. To j' se potle pakazavo. Jonat je mogu že neki znate, ata j' biv pa navm'c, aba pa prVč š parav'na. Taprvo sta se pr'delne stene vativa. Segava je z vrha zMu u čevdrav pod'n.
ZafTšolava 'n zap'tnerava sta j a, za njej'n poj'm, ki ' dobro. Kaš'n j' biv razmerje pe'ska pa c'menta, borna kmav' vidle.
Zato k' j' bva stena nasilna, ja ki neki cajta, nista azf'rščlava. No, k' sta ja pa, sta mogva pa fTnk adskačite, da njej o mešanca z nje, k' j' bva tak svaba, da j' se z'suva, ni pad s'bo pakapava.
Pr' t'm j' vredno pavedate, da j' se stena tak zdrabfva, da s ta ja druga r ajža z dav'lj c'menta še ankrat panucava. To j' bva njej na šova za naprej
Preveč sta varčevala
Moj oče se je moral v življenju večkrat seliti. Vsakič je moral na kaj pozabiti, ker seje izgubilo ali polomilo, nam pa je potem manjkalo.
Ko smo se priselili po mamini smrti k njegovim staršem, točneje povedano k njegovemu mlajšemu bratu, je nama s sestro s solzami v očeh rekel: Tudi če bi morali živeti v baraki, samo da bi bila naša in da bi bili na svojem.
Zeljo, ki jo je izrekel, je tudi gojil. Gotovo zato, ker sva se mu smilila. Vedel je kaj in kako morava delati, bil pa je brez moči. S prepirom bi bil stanje poslabšal, pa tudi njegov značaj mu tega ni dopuščal.
Kar je takrat izrekel, je pozneje uresničeval. Lotil se je zidave hiše brez denarja. Prihranek, ki gaje imel v banki, mu je izničil padec vrednosti goldinarja. Rekel je: »Imel sem prihranjenega toliko, da sem razmišljal o zidavi lastnega doma. Za prihranek sem pa dobil toliko, kot je stala vreča koruze.«
Temu je sledila večletna bolezen in na koncu smrt najine mame. Denarja je imel ravno toliko, da je kupil od Robiča nekaj nad štiristo kvadratih metrov pašnika, imenovanega »Na žagi«.
Se bolan, pozneje pa invalidsko upokojen, seje lotil izkopa kleti pod bodočo kuhinjo. S samokolnico je izvozil na kup toliko peska, kot gaje potreboval za zidavo treh zunanjih sten.
Zanje je prišlo v poštev samo kamenje. Tega je bilo nekaj v okolici, največ pa na produ. Za opeko ni imel denarja, kamenje je bilo zastonj. Iz okolice gaje navozil s samokolnico, s proda pa s stričevim konjem.
Stene je pozidal zidarski mojster Regavc z Jesenic. Okna mu je naredil mizarski mojster Jakelj Peter iz Kranjske Gore. Četrte zunanje stene, ki je segala v dno kleti, sta se lotila z Jonatom iz Kranjske Gore. Bil naj bi tega posla vajen, oče seveda ne. Pozneje se je izkazalo, da sta si bila glede vedenja o razmerju cement/pesek na isti ravni.
Kako je izgledal zunanji opaž stene, si lahko mislimo. Oče je povedal, da ga nista odstranjevala kar nekaj časa, ker je bila stena zunanja in še nosilna povrhu. Ko sta ga pa, sta morala pa zelo hitro odskočiti, da ju mešanica iz stene ni pokopala pod sabo. Z dodatkom nekaj cementa je bila uporabna še enkrat. Izkušnja dela mojstra, glasi star pregovor.
Kaku sa šle Tinč, Jaka pa Jern'j na voka
A sa ta star' Zfmav oča pavedale tole Radk'tč al' nj'ga fčtro loko, na vem. Takrat k' sa b'li tle pa gmajne š' vačf, sa b'li oča š' mvadi.
Nehte j' mogu Rutaršč'm jagram: Tmčč, Jako 'n J'rnejo pavedate, če se an vok zadržuje, da sa b'lf paraj t j'te, na nj'ga. Gberav na patrone, takrat abed'n ni paznav. Mele sa tače, kak'r takrat vse, da sa se ad preda ladale. Rekvo j'
s' j'm ford'r ladarce.
Da sa šle na nj'ga, sa zbrale tak den, k' j' neki frfš'nga sn'ga zapadvo. Sle sa u vrh' Vaga, u Zimave Bvace, ad'n za druj'm, pa patiš'm s'veda. Ki kmavo sa b'li na slede.
Z g'bere u rokah, k' j' s' j'm pa damač,m flmte rekvo, sa šle š's p'rajt, s' praje z naladanme, u goša. Ki kmavo sa bdi na frišne slede. Pdjava j'h je d'rekt u č'šmmjav pa sm'rinjav grmovje.
Ki na ankrat j' pa vok 'spad anga grma skoču pa naglih u Tmča, k' j' Mv ta prve, j' se zakadu. Tinč ni mV cajta streljate, j' pa jev s flmta ta pa s^ mahate. Vok je zagrabil za lauf. Zrav'n k' sta se za njo rukava, j e prot' roče na koljbe pr'pr'jemav. Tinč je flinta spustu, pa s kvabukamj' jev upletate. Na vem, cere, ad gun^ dveh je Mv tako nagu, da j' memo Tmčave gvave, č'z nj'ga rame, abračunav z vokam.
Ki kaj, da se ve, mdr'm pavedate, da sa bdi vadi pa nVdvede, u našM gmajnah nekda adv^, zato sa j'h streble. Ta zadnj'ga vaka je ustrelu Kavor'č, k'j' biv pra pra oča zd^šdijga Kavariča.
Kako so šli Tinč, Jaka in Jernej na lov volka
So povedali Zimov oče dogodek sinu Joku ah že vnuku Radku, ni bistveno. Meni ga je vnuk. Oča so bili še otrok, mogoče mladenič, ko so se po tukajšnjih gozdovih podili volkovi.
Nekdo je moral enega videti, daje takratnim rutarškim lovcem Tinču, Jaku in Jerneju povedal, kje se zadržuje. Na osnovi tega so se odločili za skupen lov nanj. Izbrali so dan, ko je zapadlo nekaj novega snega.
S poti so skrenili vrh Zimovega Loga in šli v smeri Bvace. Že na začetku so mu bili na sledi. Z nabitimi puškami, kakršne so bile, ker takih na naboje nihče ni poznal, so se postavili v zaporedje. Sled jih je vodila čez pašnik v gosto češminjovo in brinjevo grmičevje.
Kmalu je nepričakovano skočil izpod grma volk. Pognal se je naravnost v Tinča, ki je bil prvi, s tako hitrostjo, da ni imel časa streljati. V situaciji, v kakršni seje znašel, seje branil tako, da je začel mahati pred sabo s puško.
Volk je zgrabil za cev in začel poprijemati proti puškinemu kopitu, kjer so bile Tinčeve roke. Tinč je puško izpustil in začel mahati s klobukom. Tisti hip je eden od njiju, ne vem kateri, pomeril ob Tinčevi glavi, čez njegovo ramo in opravil z volkom.
Samo kot zanimivost povem, da so bili volkovi in medvedi nekdaj v naših gozdovih neželjeni in obsojeni na iztrebljenje. Zadnjega volka je ustrelil Kovorč, prapraded zdajšnjega Kovariča Marjana.
Pasterje sa mešt'ca jedle
U star'h cajt'h sa b'li pasterje, č' sa neče ad doma na kres'n den ž'vina pasle, pr' košte neki ekstra. Najbrž' zato, k' j' bva taka navada, kak'ršn'h j' bu nekda ki neki. Za nje sa gaspadinje, ane pasebne sorte smeTnava mešTca skuhale.
M'j star' oča, Zg. Zfmav'c, sa nam atrokam radi soje dagadfvš^e pr^av^dVale. M'd vs^e j' bva tud' tale:
K' s'm biv š' mfh'n frbac, sva na kres'n den s spodnji Zima v'm Lojzam, k' sa mo L6jznj'k rekle, na Sušjo, u Belmo patoko javavce pasva. Zato k' j' bva taka navada, sva 'meva na kres^ den mešt'ca z s'bo za južna. To pa ni bu ki tako, kak'r b' kaš'n mislu. Prava dabrota j' b'va, pa š' ki pasterje srna ja smel' jeste.
K' j'	b'va zvo mastna,	sa	ja nama	pr' abeh Zmn'h, u
zanavaš za to nar'jene, Tsene škatle nabasale.
Prav mav' pred, kak'r pa navade, sva b'va ti st' den vačna. Jest sva e sprajva na laštre, k' s' j'm Na Pvatah reče. Tam bliz' je voda c'rgljava pa del'č č'z zgrab'n, čer sa se gams' pasle, j' se vidvo.
Tle j'	m'v pa L6jznj'k	smova. K' j	e škat'lca adperav,
je mo	'z rok zdrkn'va,	pa	pa laštrah	j' se pakalajsava.
Majčk'no v'n z riht'nže	j'	zaviva, u	štor udarva pa vsa
meštca j' se azVteva.
N'č h'd'ga mVm mislu, tud' prvošu mo nis'm. K' je pa » ti pjikjeta mešt'ca « reku, s'm se mo pa zasm'jav. Z b'seda pjikjeta, je mislu prekleta. K' pa poštabav r pa 1 ni mogu zgavarjate, j' pa namest' njejo, »j« nucav.
M'j smeh, pa to, daj' biv ab mešt'ca, sta ga kaj pr'zadjava, da moje mešt'ce, tud' pakust' ni t'v. Tud' gavorva tist' den, n'č nisva. D ruj' den j' bu pa, kak'r, da se mo prešnj' den, n'č ni iikšegavo.
Pastirji so meštico jedli
Moj stari oča so nam otrokom kaj radi lastna doživetja pripovedovali. Med njimi je bilo tudi tole: Ko sem bil še fantič, sva s sosedovim Alojzem, ki so mu domači Lojznj^ rekli, na kresni dan, na Sušju jalovo govedo pasla.
Na ta dan smo imeli pastirji po takratni navadi v kisli smetani kuhano polento (meštico) za kosilo. Dali so nama jo s sabo v nalašč za to narejenih lesenih škatlah, kar je bilo za naju nekaj posebnega.
Tisti dan sva bila verjetno prav zaradi meštice malo prej kot po navadi lačna. Izbrala sva prostor na poti, ki je vodila prek kamnitih plošč, ki se jim po naše reče Pvate. Čeznje je curljal potoček pa lepo seje videlo pobočje na drugi strani grabna, kjer so se pasli gamsi.
Tako skrbno izbrano mesto je bilo za Lojznj^a usodno. Lesena škatlica mu je pri odpiranju zdrsnila iz rok in kotalila se je po gladkem terenu navzdol. Skrenila malo iz smeri, udarila v nek panj in dragocena meštica seje razletela.
Lojznj^ je imel govorno napako, da ni mogel izgovarjati r in I, ju je pa nadomeščal z j. V jezi je zakričal »ti pjikjeta meštca«. Nisem ga hotel užaliti, tudi privoščil mu nisem, ampak zasmejal sem se njegovi posrečeni kletvi.
To gaje tako prizadelo, da moje polovice meštice, ki sem mu jo ponudil, niti pokusiti ni hotel. Se več, tisti dan nisva govorila. Na srečo je bilo naslednji dan med nama kot da se ni nič zgodilo.
Br'z srajce j' astav
Tud' tole sa nam atrokam Zfmav čča pavedale. Takule sa začele: An čvčv'k z d'žele j' me fehtav, č' b' sm'v u moj' sn'žete (ujame), pr' tumfo, (k'ni bfv dob'r za pite), kopa kuhate. Takule sa nam pavedale:
Da s'm za ti st' mav' vred'n kašutje u Vazo, pa na prodo, neki maTga soldav dabiv, s'm mo ukazav, da j' ga žih'r pasekav, ki tam u jame kopa pastaju pa voglje kuhav. Gareva je ki neki cajta, č' glfh j' m'v tiste vrbave pa vošave png'ljne, tam napravlj 'ne že ad preš'nj'ga leta.
Damo ni mogu leč hadfte, k' j' bfv z d'žele dama. Da j' m'v pa če Tžate, j' se pa z štang 'n frišnTi brmav'h skorij ana ajnfoh bajta pastaju. U nje pa š' pograd 'n j'gnjiše naredu.
K' sa se pa tam akole moj' javavce, m'd njeme tud' krava Cika, k' j' meva kmav' strite, pasle, s'm mo pa pamagav pr'f'zor'š pvot nar'dite. Kar j' s' mo pa potle tikšegavo, j' bu pa takrat, k' j' kopa že gareva. Takle j' bu:
An lep sonč'n den je čvov'k, tam u tumfo, ta pr'šbicana srajca pr'pvaknu. S'šit j' ja pa na pvot abesu. Kopa j' pačas' gareva, nj'mo ni bu treba cev cajt zrav'n nje bite, j' se pa u bajta pr'd soncam um'knu.
K' je v'n pr'šu, Tki š' paraj tav ni, k' j' vidu, da na gun' Strane pvata krava neki čika. Da j' bva to nj'ga srajca, je pa pagruntav šTe, k' j' šu ta, da ja bo pašvatav, č' j' že suha 'n vzev. Tak' j' ja mo sčfkava, daj' zgledava kak'r mokra pam'vavka.
Oča sa rekle: Mož j' bfv v's suzen, k' j' ja me pakazav. Ki ta j' m'v, damo ni mogu, k' kope ni smV p'stfte, nači, š' pasebno č' j' biv d'ž, sa b'le pa mrzle. Kaga tV. Ana moja s'm mo pr'nesu. Zvo j' biv gmetn, k' s'm mo ja dav. Samu, jrz mfh^ pa drob'n, an j' biv pa cev hrust.
K' j' ja ableku, j' zgledav kak'r ta največ revč^. Takrat pa smeha nis'm zdržav, pa na v's gvas s'm s' mo zarežav. An j' me pa ki abjev, n'č reku pa zavekav je. N'č me ni žarnem.
K' sreče j' bva kopa č'z neki dni kuhana, da j' šu, kak'r hitro ]' se kaj ahvadiva, da j' ja v7hko pustu, damo. Nazaj j' pr'šu z dveme soj'me. Moja j' pa papegljana vrnu.
Brez srajce je ostal
Tudi to so nam otrokom zgornji Zimov' oče povedali. Takole so začeli: Neki podeželski človek me je prosil, če bi smel v moji senožeti na kraju, ki se mu reče v Jami, ob nepitnem izviru (bajerju), kopo postaviti in oglje kuhati.
Da sem za skoraj nič vredno grmičevje na parceli Vaz in ob njem na produ, nekaj iztržil, sem mu dovolil posek, naslednje leto pa iz nasekanih okroglic kopo kuhati.
Zaradi oddaljenosti ni mogel hoditi domov spat. Ker pa je moral nekje bivati, si je iz okroglic in smrekovega lubja tik ob nepitnem bajerju zasilno bivališče postavil. V njem pa zasilno ležišče in ognjišče naredil.
Da moja jalova živina, med njimi breja krava Cika, ki seje tam pasla, ni silila zraven, sem mu pomagal zasilno ograjo narediti. Ko je kopa gorela, mu ni bilo treba stati ob njej, se je za nekaj časa umaknil v bivališče. Se prej je slekel preznojeno srajco, jo v bajerju opral in obesil sušit na ograjo.
Ko je prišel iz zaklonišča, sprva ni bil pozoren, kaj počne krava na drugi strani ograje. Da je žvečila njegovo srajco, je spoznal, čim je prišel tja da ugotovi, če je že suha. Tako je bila prežvečena, daje izgledala kot mokra pomivalka.
Oče so rekli: Človek je bil solzen, ko mi jo je prinesel pokazat. Edina je bila, ki jo je vzel s sabo. Domov po drugo ni mogel, ker je kopa gorela. Noči in deževni dnevi so bili prehladni, da bi zdržal brez nje.
Kaj sem hotel. Domov sem šel in mojo sem mu prinesel. Zelo vesel in hvaležen je bil. Nerodnost je bila v tem, da sem jaz majhen in droban, on je bil pa v primerjavi z mano prava gorila.
Ko jo je s težavo navlekel nase, je izgledal kot berač. Takrat pa nisem mogel zadržati smeha in na glas sem se mu zasmejal. On meje objel, nič rekel in zajokal. Nič mi ni zameril.
Na srečo je bila kopa v nekaj dneh kuhana, da jo je smel čim se je primemo ohladila, zapustiti in oditi domov. Vrnil se je z dvema svojima srajcama, mojo je lepo zlikano vrnil.
Mav' abivno ver'n j' biv
T'žko j' v'rjete, kaku z'vo sa b'li adnf pr'd sto 'n v'č lete verne. Tole kar bom zd'j zapisav, j' se ukšegavo tam neče pr'd sto lete. Zrav'n j' bva moja mama.
Nje žvaht'nca, stara ž'nfčka, j' bva na Trn, da s' bo treba ad sv'ta pasvavite. Ta damače sa s prežgana krstna sveča u roče ž'brale ab nje postaje. Taka j' bva, takrat navada. Kaš'n abčuTk j' meva ž^fca, k' j' je bu vs' to namenj'nč, s' na znam prestavljate. Nje j' bu pa gvfšno u tavažba, za na pot u večnast. Kar hoč^ pavedate j' pa tole:
Na vem na čera sorta j' pakazava, da j' žejna. J' je pa adno ad sesVr mav' anga čaja pit' dava. S Tota ga m v'č pr'nesva, al pa j' s' je zaTtevo, da j' ga nazaj vrgva. Takrat j' s' pa nje mož, k' j' biv najbrž' prav mav prVč ver'n, skazav 'n reku: Toja nazmasnast, t' bo vaziva pa p'klensč'mo breznč!
Ded'c gvfšno ni zastopu za kaga j' to nardfva j' pa Tki na sed'm paglavftn'h grehav pamfslu. Ad'n ad nj'h je nazmasnast, pa naš'm, pažresnast. Tače tavažbe za romanje u večnast j' b'va s'rdta d'ležna ad zakdnsč'ga maža.
Malo preveč je bil veren
Zanimivo, kako verni so bili krajani pred sto in več leti. Dogodku, o katerem pišem, je bila priča moja pokojna mama.
Njeni, zelo stari sorodnici se je iztekalo življenje. Domači so stali ob njeni postelji s prižgano krstno svečo v roki in molili. To je bilo za tiste čase povsem normalno. Kako je sprejemala dogajanje umirajoča, si ne znam predstavljati, Zanjo je bilo to tolažba. Zanimivost, ki jo hočem v povezavi s tem povedati, je:
Ne vem kako je umirajoča pokazala, daje žejna. Ena od sester ji je dala v usta malenkost čaja. Sirota ga ni prenesla in gaje zato izbmhnila.
Takrat je nastopil njen kar preveč verni mož z opozorilom: Tvoja požrešnost te bo vodila po peklenskem breznu. Možak očitno ni dojel vzroka za dogodek, je pa takoj uporabil kot svarilo enega od sedmih poglavitnih grehov, »požrešnost«. S temi tolažilnimi besedami se je poslovil mož od umirajoče žene.
Kaku sa nekda pošta vazile
Kar bom zd'j zapfsav j' ust'n zračivo star'h lj'di. Neki j' pa pr'pisano s p'perav, ad pak'lcav fajfnga tabaka. Napisale sa j'h m'j star oča, ta gare'nj Zimavc. Hran'm j'h, našrfbale sa pa tak'le:
Davno t'ga sa pošta vazile mčšče z ročn'm vazičkam (kareta), pa cev cajt sa mogle Ttete. S cajtam j' se to zrihtavo, da sa ja začele vazfte s konje pa z vozam, k' j' s' mo ajlbog'n rekvo. Zgledav je kak'r an zaprt ajzTiponarsč bagon. V's j' bfv u led'r ableč'n. Na ta zadnje Strane j' nTv an mfh^ vok'nč, na abeh straneh pa dure. Preda, zgora j' biv zic za furmana, k' j' s' mo rekvo pastaljon. Znotra u bagono j' pa sedu gaspod, k' j' s' mo rekvo kand,kter.
Pastaljčn zgora na žico, j' brv ablec^n u siv gvant, na gvave j' pa nosu siv kv6b'k z beva žnura. C'z rame j' m'v pr'pet srak bev pas, s kak'ršn'm sta b'le abroblj^e tud' abe karač'nce. Na ram'no j' mo visva, kak'r ana mavha, mes'ngasta trampeta.
U voz j' m'v u lepmo vr'meno uprež'ne tri, č' j' bfv pa sneg pa tud' šter' konje. Gajžva j' m'v tak' doga, da j' zasegu tud' tiste konje preda. Mogle sa skoz' pa mal'm l'tete. Prav ki u ta naj več'h kvanc'h sa šle v'hko u šrit.
K' j' se ajlbog'n bližav pošte, j' pastaljčn na vozo jev trobte, da sa se v'hko ta prav cajt pr'štimale. Nakšerale sa konje pa tud' pastaljčn j' mogu bit' parajt. Kak'r hftrč j' pošta p'šva, sa pr'pregle konje, azvožle pr'p'ljana 'n navožle za naprej prištfmana pošta, 'n ajlbčg'n je adpeljav naprej.
Ta star' pastaljčn j' upregu kčnje u voz, k' sa mč rekle štafeta. Vrnu j' se na pošta, čer je pr'd par urame privzev 'n adpeljav ajlbčg'n za tuka s'm.
K' sta ajlbčgna s pošta vaziva, ad'n s'm, tadruje ta, j' se to panavljavč z dneva u den. K'je paleta 1870 začev pa daline c'g, vazi te j' bu pa včžnje pošte s konje kčn'c.
Pošte, čer j' se pr'pregavč sa b'le: u B'ljakč, Šmčharjč, Padkdr'nam, na J's'nicah, u Atokč, u Kranj č pa ti Lj'bljane. Zčetne dve sta b'le B'ljak 'n Lj'bijana.
Kako so nekdaj pošto vozili
Davno tega so vozili pošto moški z ročnim vozičkom imenovanim koreta. Vso pot so morali po malo teči. Sočasno so jo začeli voziti s konji in posebnim vozom, ki se mu je reklo ajlbog^. Vozilo je imelo obliko zaprtega železniškega voza (vagona) in je bilo v celoti oblečeno v usnje. V zadnji steni je imelo okence, na obeh straneh pa vrata. Zgoraj, na sprednji strani je bil sedež za voznika, ki se mu je reklo postiljon. V vozu je sedel gospod, imenovan kondukter.
Postiljon na zgornjem sedežu je bil oblečen v sivo obleko, siv je bil tudi njegov klobuk, obrobljen z belim trakom. Čez rame je nosil širok bel trak, z enakim sta bili obrobljeni tudi njegovi hlačnici. Čez ramo mu je viselo, kot nekakšna torba, medeninasto trobilo (trompeta).
V lepem vremenu so bili v vozilo zapreženi trije, če je bil sneg pa dva para konj. Postiljon je imel bič, s katerim je dosegal tudi prvi par konj, ki so morali neprestano teči. V korak so smeli iti le v naj večjih klancih.
Čim se je ajlbogen bližal pošti, je postiljon začel trobiti, da so se čakajoči lahko pripravili na prevzem. Oprtali so konje, tudi novi postiljon je moral biti pripravljen. Kolikor mogoče hitro so prepregli, odložili dospelo, naložili pripravljeno pošto in ajlbogen je oddrvel naprej.
Stari postiljon je zapregel konje v vozilo, imenovano štafeta in seje vrnil na pošto, kjer je pred nekaj urami prevzel ajlbogen, ki gaje do tja pripeljal drugi pastiljon.
Ker je potekal promet s pošto v obe smeri, seje to ponavljalo na vseh vmesnih poštah z dneva v dan.
Ajlbogna in kondukterja sta bila izjemi. Na relaciji Ljubljana - Beljak in obratno sta bila vedno ista.
Čim je leta 1870 začel voziti po dolini vlak, je bilo konec prevažanja pošte s konji.
Pošte kjer so prepregali so bile: v Beljaku, Šmohorju, Podkorenom, na Jesenicah, v Otoku, Kranju in v Ljubljani. Začetni pošti sta bili Ljubljana in Beljak.
Sa b'li cajte, k' dama ni bu deva
Sa b'li cajte, k' u Rut'h za mars'kaga m bu anga štend^ deva. Takrat s'm bi v še atrak, zato sTn tole zvedu ad star'h lj'di. Pavedale sa, da sa b'li nekda za zmeram gčr' uzete, ki ajzbiponarje pa an cestar. Vse ta druje sa devale, čer j' k'j bu, pa tud' vse sorte.
TistTn, k' sa mele mav' soj 'ga grunta al' pa u štant, da sa v'hko krav'ca al' pa kaze r'dile, j' ki švo. Glih tako tist'm, k' sa mele an s'j antvrh. Vse ta druje sa mogle pa vavite šihte, zrav'n pa š' k'j tač'ga pačete, kar b' na b'li smele.
M'd nje me j' bu neki ravbšicav, k' sa to pačele zav'lj pr'ž'vetja, na zav'lj baharije, kaku vliče raje j' m'v areh al pa gams port.
Č' j' bu pa u vese neki tač'h greš'nkav, na pamene, da sa b'li ravbšice prav vse Rutarjane, kar j' trdu držav'n jag'r. Nj'ga j'mena, kak'r š' čer'ga, na bom panavljav.
V'ste, nekda ni bu abutve z gumijast'me padpvate, kak'r don's. Vse sa nasile ledraste čevlje, š' v'č pa ki cokle.
Da s' niša prehitro abnucale, sa mele pa zvo fršidano nakavane. Vsak pa sojem j7h je, pa tud' vsačmo dr'gače sa ž'blje v'n padale. Glih to j' pa pr'švo prav t'mč, mav' žl'ht jagro . Za vse Rutarjane j' vedu kaga nosja, kaku maja k'j nakavano, če j'm kak ž'b'lj menka, kaj vel'k šrit ma hte, kaku naje pastavlja, pa gvfšno š' k'j.
Kaj j' m'v te čvov'k z nj'ga pr'javljanjam sreče na vem. Z'vo dobro pa to, da sa ta adraš'ne m'd s'bo gav6r'le, da sa zav'lj nj'ga u marš'čer' hiše, vVterale. Zakaga s'm se tole spraju pisat, pa pride.
An zvo prifrigan krajan, k' j' biv abojno, s' praje šoštar 'n ravbšic, j' se pa s t'm jagram na prifmj'na sorta j'grav. Padpvate soj'h grifarjav, k' j'h j' m'v ki za na jaga, j' tako nakavav, da sa ble p'te preda, špice pa zada. Pa š' kavanje spoda ni biv zmeram glih. Jagra, j' sled zmeram v'n z gmajne, na kašna pot al' pa na cesta, čer ni vedu kam, pr'p'ljava. A j' se k'j zrajtav, da se nehte 'z nj 'ga norca deva, abed'n ni gavoru, pa najbrž' tud' vedu na.
Zanimivost za lovca.
Ko za marsikoga ni bilo dela
Tudi to je bilo, da za vse ni bilo redne zaposlitve. Sam tega ne pomnim, zvedel sem od starejših. Za nedoločen čas so bili v Rut'h zaposleni železničarji in en sam državni cestar. Vsi ostali so se preživljali, kakor pač kdo.
Nekmetom, ki so bili lastniki nekaj zemljišča ali so ga imeli v najem, da so redili kravico ali koze, je za silo šlo. Kot njim tudi skromnim obrtnikom. Vsi ostali so pa lovili zaslužke, kot sem rekel, kjerkoli, vmes pa nekateri počeli, kar ne bi smeli.
Mednje so sodili divji lovci ali po naše ravbšici. Divjad so uplenjali zaradi preživljanja, ne zaradi razkazovanja trofej. Če pa je bilo v vasi tudi nekaj teh, ni pomenilo, da so bili divji lovci (ravbšici) vsi Rutarjani, kar je trdil državni lovec, katerega ime tu ni pomembno.
Da bom lahko opisal zanimiv dogodek, je treba vedeti, da nekdaj ni bilo obutve z gumijastimi podplati, kot danes. Krajani so nosili usnjene čevlje, nekateri celo cokle. Oboje je bilo na podplatih nakovano z žeblji več vrst, oblik in velikosti, da se podplati niso prekmalu obrabili. Vsak po svoje jih je nakoval, vsak tudi uporabil drugačno obliko. Cisto normalno je bilo, da žeblji niso vsem enako izpadali in zato v podplatih manjkali.
Sledi obutve moških, ki so hodili po gozdovih, se bile nadvse pomembne za nezaupljivega poklicnega kranjskogorskega lovca. Za vse Rutarjane je vedel, kaj nosijo, kako imajo nakovane podplate, kje komu kak žebelj manjka, kako postavlja posameznik noge, kolikšen je njegov korak in tako naprej. Koliko mu je vohljanje in prijavljanje koristilo, ne vem. Se pa spomnim, da se je govorilo o nepotrebnih hišnih pregledih (v'z,teranj,h), ki so bili posledica njegovih prijavljanj.
Kar nameravam kot zanimivost povedati, je tole Med krajani je živel nekdo, ki ni bil samo divji lovec ampak tudi iznajdljivi čevljar. Podplate čevljev, ki jih je imel samo za lov, je z žeblji preoblikoval, da so bile pete spredaj in prsti zadaj. Tudi nakovani niso bili vedno enako. Njegova sled je pripeljala lovca iz gozda v dolino, kjer seje na gozdni poti ali cesti izgubila.
Ali je spoznal, da ga nekdo vodi za nos, se ni zvedelo.
Dva farana u Bosne
Da u damačmo krajo 'nkle ni bu tačga deva, k' b' biv vs'm pasav, s'm že pisav. Sa s pa adni, k' j'h n'č na dom ni vezavo, s tr'buham za kruham pa sveto padajale. Na ta sorta, sta se za cajta Austrije, tild' naša dva farana. Sva sta u Bosna.
Cere j' šu ta prve, s'm pazabu, vem pa, da nista šva aba na ankriat, č' sta vsak u soj' barače stan'vava. To vem s pr'pav'dvanja t'ga, k' j' biv Rutarjan. Tole j' pavedav: Aba sva b'va cimpTmana. J's neki ane sorte forarbajtar aT pa majst'r. S' devo u rudniko šali, ni biv nrč cimpTmansč^o padob'n, pvačana sva pa b'va mav' bolje.
Ankrat palete, srna pa neki an' knapavsc' praz'nk u menze (trp^arje) praz^vale. N'č paseb^ga ni bu. An k'p prazn'h mar^j, neki t a basan'sč'h pesme sa zapele, adni sa neki ane pr^nanje dabile, potle j' b'va pa pažTtija. Tud' to j' bu skromno, dav'!] j' pa bu. Z zas'ka na d^evo namazan' kose kruha, na vrh'pa na d'bevo pr'šuta. Zapite j' biv pa ta črn' dalmatinsč' vino.
J's, k' se mVm nabolj' pačutu, pa š' pr'd devavce nis'm t'v pite, s'm ja ki kmavč leč pabrav. Te m'j rajak, k' se t'ga kar j' bu zastoj'm, ni adrekav, j' pa astav. Gvišno, da j' mav' pr'v'č pah't'v, pa magoč' zato tud' mav' pr'stj'n gratav, j' mo pa nehte k'j za Tkseranje u p'jača stresu. Kaku j' se abnašav, pa kda j' šu leč, n is'm vedu. Da j' mogu bit' pa pančč' p'jan, s'm pa umerkav zjutra pr' apeljo, k' j' se začev napvaco. Ni biv taprav cajt tarna.
Šiht'nšrajbar s kanclije j' biv š ki u uniforme, pa 'zgledav je pr'ce klav'rno. Gvišno j' m'v tud' an t'ška noč za s'bo. K' j' m'v tist' nj'ga spis'k narj 'n pa ab'cede, j' biv pagrešan'c pr' ta prv'h na vrste. Ni se agvasu, šiht'nšrajbar j' mav' ram'ne pr'zignu pa brav naprej. Ki kmavo j' se, ta pagrešane pr'kazav, pa ki u vrsta j' stopu.
K' j' bu pr'zivanja konc, j' ga pa šiht'nšrajbar k seb' paklicav. Ta druje, k' j'h n'č ni brigavo za kaga j' ga
klfcav, sa adšle, kam'r sa pač mogle. M'dva s pa š vidva nisva, s'm pa mav' pr'č stav pa čakav, da ga bom barav, kaku j' bu panoče. Glih kaj pr'č 8'm biv, da nis'm šlfšav, kaga sta gavorva. Pa abnašanjo 8'm pa sodu, da gre zares'n.
M'j kalega j' neki u gmaho stav, pa z rakame fest mahav. Ki na ankrat j' pa šfhfnšrajbar šajkača do vzev pa ta pr'd nj7ga )' ja pamolu. Kalego sa hvače tfst' mam,nt do padle, akol' j' se zašravbav, mav' j' s' pr'kvonu, šiht,nšrajbar je šajkača na tle spustu, roka atresu pa drrekt u kanchja j' letu. Kalega j7 hvače gor7 pategnu pa vidno c7frid7n je k m7ne pr7šu.
Takrat nisva a t7m, n'č gavorva. Dev7 j7 naj o čakav7. Š7le k' sva b7va sama, j' me pavedav, da j7 s7 ga panoče mav7 abivno nacuzu. Takle j7 reku: Sam s7m biv urž'h, da j7 me nehte to naredu. Kak7r j7 me te čvov7k zd7j pavedav, s7m biv fest narod7n.
Kaku s7m u baraka pr7šu, pa	kaga j'	bu pred, n7č	na vem.
Vem pa, da	s7m biv panoče	h7du bov7n. Kazvav	'n srav,
vse abadn7m	s7m. Gnavo j7	me, da	s7m se ki vračav. Ki
br'z gat s7m	legav u post7lj,	da s7m	ta prav cajt	u latrina
trofu. Š7le prot7 jutro s7m mav7 zadremav. S' s7 vidu, da b7 biv kmav7 apel zamudu. Gate nis7m m7v cajta ableče, ki br7z nj7h s7m pr7letu na pvac.
K7 s7m t7v ved7te, za kaga j7 ga te čvov7k pr7č ad ta druj7h paklicav pa kaga sta se tak7 dogo pr7perava, j' pa pavedav: Mav7 j7 me ašteljav , s7 to j' m7v prav, samu jenjat7 ni
znav. Ki soja j' trobu, č'prav s'm mo praju, da 8'm noč na skreto pr'čepu. S' to j' pr'šlfšav, da me spet zavija 'n da s' me m'df.
Kak'r hitro s'm mo pa mav' b'lj gvasno reku, da me bo gl ih zd'j ušvo, j' pa š'16 reku. Jeli čovječe, ti ne voliš čuti fstinu, bežiš od nje, ako je tako, evo ti seri. Pa tista nj'ga ta paradna šajkača j' nastaju pr'd me. M'ne j' to ki prav pr'švo, s'j dr'gač' b' s' biv u hvače. Gat nis'm m'v na sebe, hvače sa vfsle na m'ne ki na an abram'nce , skor' same sa me dol' padle. Pacfljav s'm, pa š' mav' s'm se napev, j' pa dabiv, kar j' t'v mete.
Dva farana v Bosni
Da v domačem kraju nekdaj ni bilo dela na izbiro, sem že zapisal. Zato so se nekateri, ki niso bili na nič vezani, podajali s trebuhom za kruhom. Za ta korak sta se odločila tudi dva naša farana.
Odšla sta v Bosno in se zaposlila v rudniku soli Jajce. Kateri od njiju je šel prvi, ne vem. Da nista šla hkrati vem po tem, da nista stanovala v isti baraki. Ta, kije bil Rutarjan, je povedal tole: Oba sva bila tesarja. Jaz celo nekakšen preddelavec, oz. mojster. Sicer pa v rudniku pravega tesarskega dela ni bilo, bila sva pa vseeno malo bolje plačana od drugih.
Sredi poletja smo praznovali, ne spomnim se kakšen, rudarski praznik. Nič posebnega ni bilo. Dogajalo seje v rudniški menzi, ki seji je po rudarsko reklo trpezarija. Začelo seje z običajnimi
dolgoveznimi govorancami. Njim je sledilo nekaj bosanskih pesmi. Nekaterim so bila podeljena nekakšna priznanja in to je bilo vse.
Sledila je pogostitev in najpomembnejši del, prosta zabava. Tudi ta je bila skromna. Za jedačo so bili na debelo z zaseko namazani in s šunko obloženi kosi kruha, za pijačo pa črno dalmatinsko vino.
Jaz se nisem najbolje počutil pa še z delavci nisem hotel piti, sem se kar kmalu poslovil. Moj sodelavec, ki se temu, kar je bilo zastonj, ni odrekal, je ostal. Kaj je počel in kakšnega se je predstavil kameradom ponoči, da mu je nekdo nekaj za odvajanje v pijačo natresel, si lahko mislim.
Drugi dan je bil delovni. Zjutraj smo se zbrali na prostoru, kjer je sledilo »prezivanje«. Rudniški pisar, ki je bil videti utrujen, je bil še kar v paradni uniformi. Ker je imel izpisek sestavljen po abecednem vrstnem redu, je bil moj sodelavec, katerega priimek se je začenjal s črko »a«, med prvimi na vrsti. Ga pa ni bilo med nami. Pisar je malo počakal, skomignil z rameni in nadaljeval. Kmalu seje pogrešani pojavil. Bilje pomanjkljivo oblečen in kar na začetek vrste se je postavil.
Ko je bilo preži vanj a konec, gaje pisar poklical k sebi. Vsi, ki jim je bilo malo mar zakaj je pisar to storil, so odšli na delovna mesta. Jaz, ki ga od prejšnjega večera nisem videl, sem ostal in čakal, da mi bo kaj povedal.
Bil sem ravno toliko stran, da nisem slišal o čem sta govorila. Videl sem pa, da stoji kolega nekam vzravnano, in da oba krilita z rokami. Kar naenkrat j e pisar snel z glave šajkačo in jo pomolil pred sogovornika.
Morali bi videti, kako hitro se je« A« zavrtel. Hlače so mu
kar padle do pet, niti se ni dosti nagnil in že je pisar izpustil šajkačo, otresel roko in jo ubral naravnost v upravno poslopje. Sodelavec, vidno razburjenje prišel k meni in nič ni rekel. Tudi jaz ne. Takrat nisva mogla govoriti. Delo naju je čakalo. Ko sva bila pa sama, mi je povedal tole:
Veš, ponoči sem se ga nalezel in tisti, ki mi je to storil, je imel najbrž prav. Kako je bilo in kako sem prišel v barako, ne vem. Spomnim se, da sem bil več v latrini kot v postelji. Istočasno sem bruhal in še vse drugo. Brez spodnjic sem tekal sem in tja, tak legal v posteljo, da sem uspeval priti, kadar me je pognalo v latrino. Danilo se je, ko sem zadremal in skoraj bi bil zaspal apel, to si videl. Niti spodnjic nisem imel časa obleči.
Ko mi je pisar, ki ponoči ni bil boljši od mene, skušal po apelu pamet soliti, sem mu hotel najprej povedati, kako je bilo z mano ponoči. Me pa ni pustil do besede, ni me hotel poslušati pa vedno isto je ponavljal. Rekel sem mu, da me prav ta hip zopet zvija in bi bilo prav, če neha, on pa nič.
Ko je šlo že zares, sem ga na to še enkrat opozoril, in veš, kaj mi je rekel: Ti nočeš slišati resnice, delaš se, kot da se ti nekam mudi in da bo vsak čas prepozno. Če je tako, evo ti, seri, pa šajkačo mi je nastavil. Ponudba je prišla kot naročena. Bil sem brez spodnjic, s hlačami, ki so mi visele na eni naramnici, ni bilo težav. Samo še cilj sem izbral, pospešil in dobil je, kar je hotel.
Jermanov slap v normalnih razmerah.
Prek njega je prišla L 1916 v dolino vsa Poharjeva notranjost.
Jerman j' panoru
Tole ad patoko Jerman, k' je leta 1916 panoru, je ust'n izračfvč g'n'rac'je pr'd name, na konco bo pa tud' neki moj'ga p6n'nja.
Kdur' j' šu s Srednj'ga Vrha mem' sn'žete Hude hleve u Z'lez'nca al' pa kam naprej, r'cima na Trupfjav pone, j' šu pad Murava bliz' Ž'lez'nce mem' tak' nadož'nga izvira patočka, da ga m vzev zares'n. Pasebno zato na, k' panikne 'n preteče na den u Vavčarjavmo Vogvo, bliz'
nj'h Hud'h hlev. Tam š' ankrat panfkne 'n v'n pride na Grdmčavmč kapišo. Naprej prot' S red'nj mo Vrho s' mo pr'druž'ta še izvira: ta prv' pr' L'sičje peče, ta d ruj e pa u Dčličč.
Ajačan s pritoče j' priteku u Sred'nj Vrh kaj veTk, daj e paganjav m'd vasjo Hlebanjava žaga, u vese pa Hlebanjav, Smolijav, Kacjanav 'n Vahav mlin. Pa č' s' na mot'm, neki cajta tud' Smolijava žaga.
Normaln' pr'teče ti Rute kak'r zvo lep, s ceste vid'n Jermanav svap. Č' j' d'ževje, mav' naraste, 'nkle pa kaj, da b' u ravn'm kaga agrožav al' mo škoda devav. Kaga j' se tfst'ga leta u Karavankah dagajavo, da je ad izvira za Sred'njga Vrha kaj narastu, da je Poharjava hiša pabrav pa u dalina prinesti agromno mat'rjala 'n vsa notranjast Poharjave hiše.
U J'zerc'h j' se na š'roko azljfv, prav za ceste, k' j' šva takrat mem' Brinjarja. Tam j' gratav jez'r, voda z nj'ga je pa adtekava skoz' kanav pad cesta, ad tam č'z Brinjarjav polje, skoz' ta druj' kanav pad štreka pa naprej u Sava. Lj"di sa ved'le pavedate, da je Poharjava ajnrišt'nga Tžava azbita pa azd'jana pa ceTh J'zerc'h, tud' u jez'ro. Tam j' b'va tud' skrinja, k' sa ja adm' c'vo vid'le, kaku j' ja voda prinesva č'z svap.
K' pa v'ma, da j' bva ajz'nponarska štreka zgrajena leta 1870 'n da j' bu tfst'm k' sa ja devale gvfšno r'čenč, da more bit' pad njo kanav, pa misTm , da sa star' lj'di a t'm, da se to ni zgodvo u prva, č' n'č druj'ga, pa saj šlišale že.
Č' s'm to zapisav, na misVm tiste, k' maja zd'j na t'mo t^eno hiše, strašhe. Grab'n je, saj misVrn tako, u'rj'n. N'č pa na bo narobe, č' neki a t'm tud' zv'ja.
Zd'j pa š' to k' s'm na začetko reku. U J'zerc'h j' bu leta 1927, k' s'm hodu tle mem' 0 sova, š' kaj na d'bevo sodra, da sa ga adni, na vem za čerga kupca, napravljale. To s'm tak' zvo zamerkav zato, k' j' b'va m'd nje me moja teta Mina, paznana pa uzdevko »Kajžonka«. S'java j' ga za pr'daj a.
Jerman je ponorel
To o potoku Jerman, ki je leta 1916 ponorel, je ustno izročilo generacije pred nami, nekaj malega bo pa celo moje osebno pomnenje.
Kdor je že šel iz Srednjega Vrha mimo srenških senožeti Hude hleve v planino železnica in naprej v Karavanke, npr. na Trupejevo poldne ali kam drugam, se gotovo spomni, daje videl na kraju pod Murovo blizu Železnice, ob stezi komaj zaznaven izvir, ki kmalu ponikne. Se pa zopet pojavi na kraju Vavčarjev Vogu, blizu njihovih Hudih hlev, kjer še enkrat ponikne. Zares privre na dan šele na Gromčevem kopišču. Od tam naprej se mu pridružita izvira pri Lisičji peči in pri Doliču.
Tako ojačan in na tem mestu že Jerman, je postal do Srednjega Vrha tolikšen, da je poganjal Hlebanj e vo žago nad vasjo, v vasi pa Hlebanjev, Smolejev, Kocjanov in Vahov mlin. Baje, da krajši čas tudi Smolejevo žago. Razmeroma krotek potok priteče v Rute v obliki lepega, s ceste vidnega Jermanovega slapu.
Kaj se je tistega leta dogajalo nad Karavankami, da je toliko narasel in ponorel, da je v Srednjem Vrhu porušil Poharjevo hišo, se nihče ne spominja. Od nje je ostalo samo nekaj zunanjih zidov, notranjost se je pa znašla uničena spodaj v Rut'h. Njeni kosi so ležali razstreseni po sveže nastalem produ, od začetka Jermanovega kota po Jezercih, do državne ceste, ki je vodila mimo Brinjarjeve hiše.
Med razbitim pohištvom je bila tudi skrinja, za katero je bilo rečeno, da sojo nekateri videli padati prek slapu v dolino. Najdena je bila v nastalem jezeru tik za cesto, v Jezercih. Voda iz njega je odtekala skozi podcestni kanal, od tam čez Brinjarjevo polje, na njegovi drugi strani pa z njega skozi kanal pod železniško progo naprej v reko Savo.
Oba kanala še obstajata. Kdaj in zakaj sta bila zgrajena, nisem izvedel. Daje moralo biti davno, sklepam po tem, da so krajani za podoben primer slišali, če ne celo vedeli. Sicer bi ne bili davnega leta 1870 opozorili graditeljev železniške proge na potrebo po odvodnem kanalu.
Z mojimi predvidevanji seveda nočem zastrahovati lastnike naselja Jezerci. Struga je zdaj, vsaj upam,več ali manj urejena, Prav nič jim pa ne more škodovati, če o tem nekaj vedo.
In zdaj napovedano moje pomnenje. Ko sem hodil enajst let po poplavi, tj. leta 1927, tod mimo v kranjskogorsko šolo, so domačini še vedno sejali na tem produ zase, ali kdo ve za koga pesek. Med njimi je bila moja teta Mina, vulgo Kajžonka, ki ga je sejala za prodajo.










Nekaj lastnih spominov
Hitrost7!! r^ord
Z atr6šč'h let p6mn'm r^ord, k' se a nj'mo takrat, pa š' dogo potle, ni smevo gvasnč gavarite. Pasreču j' se krajano N.N, k' j' bfv ajz'nponars'č vahtar.
Da j' bfv zaperanje pa adperanje ajz'nponarsč'h cestn'h pa poljsč^ ramp devo vahtarjav, s'm mav' pred pisav. Zato k' j' bfv te čvov'k tfst' den na vahtarce u dfnsto, sa ble rampe pr'd njzga vahtarca, nj'ga skrb. J' se pa vs'glih neki zg6dnj'h jutranji ur fr'j cajta pr,včšu.
Pr' taprv'h cuj'h zjutra n'j b’ ga bzva ki žena ablezvava. Sam j' šu že panoče u Bašca na dfvj'ga p,t,lfna (rušavca). Te s' pa agvasi 'n pr'kaže z rušja, k' se svitate začne.
J' ,m,v pa peh. Prav ki mav' pr'č ad tam, čer je zabarikaderan Tže pr'čakav, daj' p'teTn zagrulu, ni s' pa še pr'kazav, sta se na po u t'me z zakup'nkam jaje spagledava. K' je te zavpu holt, j' N.N. skoču u t'ma, vrgu flfnta u rušje, pa u laufav, kar sa ga naje nesle, d'rekt u dinst cfm'r.
Pr'letu je gl'h tist' cajt, k' j bu treba pr'd ta prv'm cugam, k' j' s Kransče Gore adpeljav mav' pa pet' ure zjutra, rampe zaprete. Zaperav j'h je sam. To sta vid'va damačina, k' sta šva cofeTh, vsak pasebe tam memo.
Zakupnj'k j' ga u mrako pr'paznav pa tud' ancajgav. Ni pa mogu dakazate, daj' bfv to an, k' sta damačina pr'segva, da sta ga tist' den, ab te ure vidva rampe zaperate. Cajt m'd srečanjam na vrh' Bašce 'n zaperanjam ramp j' bfv pa tud' tak, da j' bfv za vse nav'rjet'n.
Hitrostni rekord
Iz otroških let mi je ostal v spomninu rekord, o katerem se takrat in še dolgo potem, ni na glas govorilo. Dosegel ga je krajan N.N., po poklicu železniški čuvaj.
Da so bile cestne in poljske zapornice skrb železniških čuvajev, sem malo prej pisal. Ker je bil ta naš N.N. tisti dan v službi, so bile pač zapornice, ki so se od tam zapirale, njegova skrb. Neglede na to si je privoščil nekaj ur jutranje odsotnosti. Pri zapiranju in odpiranju zapornic pri jutranjih vlakih naj bi ga nadomeščala njegova žena. Sam se je že ponoči odpravil v Bašco na divjega petelina, ruševca. Ta se oglasi in prikaže ob prvem jutranjem svitu.
N.N. je pa imel smolo. Blizu tam, kjer je skrit in leže dočakal svit in da se je ruševec oglasil, ne pa še prikazal, sta se znašla v pol temi, nekaj korakov vsaksebi, z zakupnikom lovišča. Njegovemu pozivu stoj, je sledil N.N.-jev skok v temo, odvrgel je puško v ruševje in tekel z vrha Bašce do delovnega mesta. To se mu je posrečilo v času, ki je bil za vsakogar neverjeten.
Na delovno mesto je pritekel ravno takrat, ko je bil čas za zapiranje zapornic (ramp) pred prvim vlakom, ki je odpeljal iz Kranjske Gore nekaj po peti uri zjutraj. Imel je srečo, da sta ga videla pri zapiranju domačina, ki sta vsak posebej šla takrat mimo.
Zakupnik lovišča ga je v poltemi prepoznal in prijavil. Ni pa mogel dokazati, da je bil to prav on, ker sta priči pod prisego povedali, da sta ga videli tisto jutro zapirati zapornice pred prihodom prvega jutranjega vlaka. In še nekaj je bilo.
Čas med srečanjem vrh Bašce in zapiranjem zapornic je bil tako kratek, daje bil za vsakogar nemogoč.
Š' ankrat ad raubšicav
Tud' to j' bu tak' davno, da ki mav' pon'm. Tud' ta rajža ni švo ki za patreba pa meso. Abed'n ad dveh raubšicav ni bfv vač'n. Gvfšno j' švo za jag'rska strast, mav' m'sa pa aben'mo m bu a'dv'č.
Na aga sta šva za Ak. Gvfšno sta bva izdana, da j' bva tak' na hitro organizer'na akc'ja kranskagorsč'h Jagra v 'n ž'ndarmav. Pr'čakale sa njej d u zasede.
Abedn ad raubšicav b' j'm na bfv rad pr'šu u roče, sta se pa r'švava z laufanjam 'n skrivanjam pa x hoste. Jagre pa s'veda za njema. Nastava (gratava) j' ta prava jagica, tud' za streljanja j' pr'švo . Raubšfca pa ž'ndarme sa mel' g'bere na kugle, u lj'df nfsa ciljale. Jagre sa mel' pa topljarce, sa pa streljale u njej o s šrek'ljne. Tud' č' b' na b'li smele.
U zapestje 'n u mošnja j'h je neki ad'n ad njej o fasav. Ranj'nga sa ujele. Začev j' se pr't'p 'n prav ki pam't'n ž'ndar'm, je pr'preču, da ravbšic nf ki tam kon'c uzev. K' je nj'ga pajdaš to vfdu, j' ga pr'pustu jagram, sam j'ja pa stfsnu. RanjVga, k' je hodu, sa u dalfna pa k' dohtarje pr'p'ljale jagre. An j'm j' mogu pavedate, da j' rana u mošnje ad šrek'ljnav, na to, kar sa ani trd'le.
Pa zravlj'njo j' mogu pr'd sadnika. Tud' č' j' ga, n'čvredn'š pustu takrat u nemflaste, ga an pr' zašl'švanjo pad pr'tfskam 'n abljubame ni zdav.
Nasprotno ad nj'ga, j' s' pa paf'rderban'c š' ankrat skazav br'z karaktarja, k' s' u sile z devam ni biv p'rajt addužite.
Kar j' s' zgodvo j' bu za nekaga dagod'k, za ta dru'jga na, zapisav s'm pa zato, da pavem m'j gledanje na karaktarje vs'h, u ta zgodba upl'ten'h.

1)	. Divjačina b' b'va n^og^šnja last, č' b' bagataš, jaga na m'v u štant. Na ta sorta j' biv pa raubšfcanje gledano skoz' zakone 'n marala kraja! Z vešče strani pa greh.
2)	. Da j' b'va organizerana tak' nagva akc'ja, j' mogu raubšica nehte, k' ga prav nzč ni brigavo zat6ž'te. Spec kable sa pa za me,d lj'di, br'z karaktarja.
3)	. Acena, kaš'n karaktar je, kdur j' parajt zav^j anga bagatašo uplenj'n'ga gamsa u čvaveka streljate, n'j vsak sam pr,sode.
4)	. Da ]' bfv dobr^a karaktarja ž,ndar'm, k' j' pr'preču najhujše, ni treba paudarjate.
5)	. Br'z vsač'ga karaktarja j' se 'skazav ta druj' raubšic dvakrat. U prva, k' j' pr,pustu ranj^n^a sotrpina jagram 'n pabegnu. U druga pa k' mo hvaležnaste u patrebe š' z devam ni ad'dožu.
Še enkrat o divjih lovcih
Tako davno je bilo, da se komaj še spominjam. Za Ak nad gamse sta se odpravila dva krajana. Nobeden od njiju ne zaradi potrebe po mesu. Slo je za lovsko strast, kak kos mesa pa tudi ni bil odveč.
Lovila sta kot rečeno za Akom. Biti pa sta morala izdana, sicer bi ne mogla biti organizirana v takem času akcija kranjskogorskih lovcev in orožnikov. Pričakali soju v zasedi. Ker jim nista želela priti v roke, sta se reševala z begom in skrivanjem po terenu.
Začel je lov na njiju in prišlo je celo do streljanja.
Divja lovca in orožniki, ki so imeli puške s kroglami, v ljudi niso merili. Lovci so bili oboroženi z dvocevkami in so streljali vanju s šibrikami.
Zadet z njimi v zapestje in modo, je obležal en divji lovec. Znašel se je v rokah razjarjenih poklicnih lovcev. Prišlo je do fizičnega obračunavanja in samo odločen nastop orožnika je rešil divjega lovca naj hujšega.
Neznačajni sokrivec, ki je bil temu priča je prepustil ranjenca razjarjenim lovcem in pobegnil. Lovci so ranjenega v modo, ki je moral sam hoditi, prignali v dolino in k zdravniku. Povedal jim je, da so rano v modi povzročile šibre in ne to, kar so oni trdili.
Po ozdravljenju seje znašel divji lovec na sodišču, kjer navkljub pritiskom in obljubam ni izdal sokrivca. Celo nekaj večje moral odsedeti na račun njegove trmaste molčečnosti.
Pravo nasprotje od njegovega značaja je bil sokrivec, ki se mu kot sovaščan v dolgih letih niti s fizičnim delom ni poskušal oddolžiti.
Dogodek kot dogodek, bi se temu reklo. Za marsikoga zanimiv, za drugega ne. Napisal sem ga, da lahko na koncu prevoda povem svoje gledanje na zelo različne značaje v njem. Takole
je:
1). Divjačina bi bila nikogaršnja last, če bi lova ne imel neki premožneš v zakupu. Za plačilo seveda in bi ne imel namenoma in zato, tudi zaposlene čuvaje. Z moralnega in verskega stališča je bilo raubšicanje svojevrstna kraja. Za vse, v katoliškem in
poštenem duhu vzgojene, je bil divji lov kazenski in verski prekršek.
2)	. Kdor prijavlja, če ni osebno prizadet ali če ni za to najet in plačan, je zame neznačajen. V tem dogodku je nekdo moral biti, sicer bi ne moglo priti do tako hitro pripravljene akcije. Takrat ni bilo mobijev in hitrih prevoznih sredstev tudi ne.
3)	. Vprašljivih značajev so bili lovci, ki so, zaradi enega ali dveh zakupnikovih gamsov ostro streljali v človeka.
4)	. Plemenitega značaja je bil orožnik, kije preprečil najhujše. Takega značaja se je izkazal tudi ranjeni in kaznovani divji lovec, ki niti na sodišču neznačajnega sokrivca ni izdal.
5)	.Brezznačajnega se je izkazal drugi divji lovec prvič, ko je prepustil ranjenega tovariša podivjanim lovcem, drugič ker se mu v življenju niti s fizičnim delom ni oddolžil.
Z dajenčkam na Triglav
Letnce kda j' to bu, s' na spon^, vem pa, da takrat, k' j' bva Bloudkava ta prva skakalVca u Pvanice tista, karr^r sma hadile gledat skakalce, ir/d njeme Mojstrančana Jan^a Pdlda, kaku dePč pa Ppu j' skakav.
J'8 kz 8'm zmeram rad hodu, 8'm šu vsak' leto s ta pn^m cugam za RaPč, ad tam pa knčgam u Tamar. Zapona pa ad tam Ppu pačaso na skakalne tekme.
Na spo^m se, čerga leta j' to bu, pa s7] to tud' ni aklfh, vem pa, da je panoče za kalena frišVga sn^a padvo. Za skakaTnce jz bu shoj^o aT z^ranč, naprej prot' Tamarjo j' bva pa gaz anga čvaveka. Bolje kakT na cevo j' pa, 8'm s' reku.
Da 8'm šu hitr^e, kak'r tist', k' j' šu przd nTnč na cevo, s zastope. Ki kmav' 8'm ga zateku pa zvč pr^az^ j' biv. Ki kmavo sva se pr7 gaž^jo na cevč beksljava. U Tamarjo sva šva na čaj, 8'j u tist,h cajt,h druj^a za dabit7 ni bu. J7s z s7bo nis7m 7 m7v n7č, an pa serkav kr7h pa zas7ka. S7veda s7 nis7m branu t7ga, kar že dogo mVm jedu.
Takč pr7jaz7n pa zgavčr7n j7 biv, da sva se že pr7 mal7ce začeva tikate. Pa mav7 spadv7dvava ad7n dmj7mo, sva se tude. Pr7dstaju j7 s7 me kak7r pr7kmursč7 kmetič. Prav7ga jmena me takrat ni pavedav. J7 pa reku, n7j mč ki Dim7k reč7m. Pad t7m jmenam ga u vs7h kočah pa tud7 dama u Beltinc7h paznaja.
Reku je, dav7lj cajta bova meva, da t7 bom pavedav, kaku s7m za t7ga j7menapr7šu. Pa res7n je tako tud7 bu. M7d hoja
prot' skakaVnce sva hadfva za ad'n druj'!!! 'n nisva v^ik' gavorva. Sprostu j7 se pa pr7d tekma. Tak7le je začev:
Veš m7ne maja adni za mav7 pr7smajen7ga. S7 magčč7 tud7 s7m, al7 pa na, to boš ti pavedav. Vel7k pr7jatu gara, pasebno Triglava, s7m. Najm7nj ankrat na leto s'm na nj7mo. Zakled7r s7m bfv sam, me n7šče ni an vzev . Z'vo zares7n sa me pa adni, k7 s7m moj'ga ta prv7ga atroka za nj7ga taprv' roj st7n den, u rukzoko na Triglav nesu.
S p7cfk7ljnam s7m ga pr7peljav z Beltincav za Mojstrane. Pr' an star7 , zvč pr7jazne gaspe, k7 me že pazna, sva pr7ndčva. Zgoda zjutra sva pr7 nje pafroštkava pa š7 neki za z s7bo sva dabfva.
Š7 tist7 den sva bva na Triglavč 'n nazaj na Kredar7ce. Bu je prot7 v7čerč, k7 sva pr7šva u koča. Ni bu v7lik7 lj7di, kar j7h j7 bu, sa pa glfh u me gledale , k7 sTn se z atrokam u krošnje pr'kazav. Vidu s7m, da sa začud7ne.
U kuh7nje sa paskrbele, da je tud7 atrak taprav7 topu abrak pr7d spanjam dabiv. K' je zaspav, s7m šu pa mav7 m7d nje. Ad kraja vse sa me mav7 pastran7 gledale, k7 msa vedle, č7 s7m pr' ta prave.
Ki kmavo srna pa damače gratale, kak7r je u pvanmsč7h kočah navada. Vse sa b7li ferbčne, ad kod s7m, kdu s'm, kaku s7m na Kredar7ca pr7šu pa, č7 raj tam z atrokam na Triglav. K7 s7m j'm pavedav, da s7m glfh zd7j ad tam pr7šu, sa pa ki z gvamame majale. Nisa mogle vrjete, da j7 to možno.
Da b' ti šlišav nj7h pr7pombe. Adni sa se čud7le, da s7m
to zmogu, ta druj'm m švo u gvava zakaga to pačn'!!!, spet tretje msa mogle mfsrte, kaku 8'm atroka tle gor' pr^esu. Vse pa to, kaga bo m'v atrak ad t'ga. Pa tud' v 'lik' b'lj resne s'm mogu pažrete.
K' j' bfv tist' f'rheranje memč, sma začele a druj'h r'čeh gavar'te. K' se nisma paznale, sma se pr'dstajle. M'd name za miza j' bfv tud' an dohtar, na vem kaš'n. K's'm pavedav m'j jme, pa da s'm pr'kmursč' kmetič, j' me an cajt gledav pa reku: A veš kaga, s'j tf s' pa mav' zadfmlj'n, j's t' bom ki dim'k reku. T akrat, s'm biv za vse to, n'č druj'ga, pa na ki takrat pa tam u koče . Kaku pa za kaga j' me te čvov'k krstu, sa astrob'le pa vs'h kočah.
Sam s'm pa hec pavedav u naš'mč pvanmsč'mo društvo. K' me pa paznaja, s'm tud' za nje, Dimak gratav. Č' me na v'rjem'š j' reku, ana kart'ca me piše, na antr's »Dimek Beltinci« n'č druj'ga, j's ja bom dabfv, pa adpfsav t' bom.
Dim'k j' biv zvo zagnan pvanm'c 'n je to pačev tud' potle v'č let, Tud' sr'čvava sva se pa tud' pr'spav je pr' nas. Vsele, j' se pr'peljav s p'cfk'ljnam, prav 'z Beltincav. Ankrat c'vo s tač'm, k' j' 'm'v mont'lj na ta prv'mo kaleso s špaga pavft. Tud' pisav s'm mo z gara par ansihts kart. Zmeram na antr's »Dimek Beltinci«, pa vsele j' me adgavoru, kar pamene, da j' bu vse, kar j' pavedav, res'n.
Z dojenčkom na Triglav
Ne spomnim se leta, vem pa, daje bilo takrat, ko je bila aktualna stara Bloudkova skakalnica. Vsako leto smo hodili občudovat vrle skakalce, med njimi Janeza Polda iz Mojstrane, Slovenca, ki je lepo in daleč skakal.
Ker sem bil od nekdaj rad zjutraj v naravi, sem se na te tekme vozil do Rateč s prvim jutranjim vlakom, od tam pa mimo skakalnice v Tamar peš. Na tekme, ki so se začenjale okrog desete ure, sem se vračal. Tako je bilo tudi to leto.
Enkratno doživetje, čeprav je ponoči zapadlo do kolen svežega snega. Do skakalnice je bila cesta očiščena, od tam naprej je bila pa gaz enega človeka. Mislil sem si, bolje je biti drugi kot prvi, pa sem zagazil vanjo. Da sem imel prednost pred tistim, ki je gazil sneg pred mano, je bilo razumljivo. Kar kmalu sem ga imel priložnost pozdraviti. Bilje prijazen in ni trajalo dolgo, da sva začela menjavati zaporedje. Enako zadihana sva prišla v Tamar.
Razen s čajem in žganjem, ki ga nisva želela, v koči niso imeli s čim postreči. Jaz nisem imel s sabo nič, on pa koruzni kruh in zaseko. Ker sem se bal, da ponudba ni le vljudnostna in ker je zaseka moja specialiteta, sem se mu na prvo ponudbo pridružil.
Tako prijazen in prijeten je bil, da sva se že ob malici začela tikati. Predstavil se je kot prekmurski kmetič, Dimek iz Beltincev. Pravega imena mi ni povedal. Rekel je, naj ga tako kličem, ker ga pod tem imenom vsi povsod poznajo. Še dosti
časa bova imela, da ti bom povedal kako sem do tega imena prišel, je še pripomnil.
Med hojo proti skakalnici nisva veliko govorila. Hodila sva eden za drugim, ker sva bila še vedno edina, ki sva ga ta dan, do te ure gazila. Sprostil se je ob skakalnici, ki je ob najinem prihodu čakala na skakalce. Takole je začel: Veš, mene imajo nekateri za malo prismuknjenega. Mogoče celo sem, ali pa tudi ne, to boš povedal ti. In veš zakaj?
Velik oboževalec gora sem. Se posebno Triglava in vsaj enkrat letno se moram povzpeti nanj. Dokler sem hodil sam, sem bil za vse nezanimiv. Zelo zares so me pa vzeli, ko sem se prvič pojavil na Kredarici, oz. Triglavu, z dojenčkom v krošnji in to prav za njegov prvi rojstni dan.
S kolesom, kot vsakič prej, sva se pripeljala tokrat iz Beltincev v Mojstrano zdaj dva. Pri zelo prijazni starejši gospe, ki me je že poznala, sva prenočila. Zgodaj zjutraj nama je pripravila primeren zajtrk in še marsičesa za na pot sva bila deležna.
Nesel sem ga še isti dan na Triglav ter nazaj na Kredarico. Bilo je proti večeru, ko sva se pojavila v domu. Ni bilo veliko ljudi, vsi ki so bili, so me gledali kot neko čudo z otrokom v krošnji na hrbtu.
Oskrbnik koče mi je dal na razpolago prostor, kjer sem otroka bolj temeljito kot čez dan umil, previl in pripravil za spanje. V kuhinji so poskrbeli za najino večerjo, še posebej za otroka, ki je dobil topli mlečen obrok. Za nama je bil naporen dan in ko sem ga položil na pograd, je takoj zaspal.
Cim sem bil brez skrbi, sem odšel med družbo, ki me je ob prihodu v kočo tako začudeno opazovala. Ni jih bilo veliko.
Morda kakšen več kot prej. Zbrani so bili ob eni mizi in nič niso bili proti, če sem se jim pridružil. Sprva so bili malo previdni, ker me nihče ni poznal, kmalu smo pa postali domači, kot je v planinskih kočah v navadi.
Bili so radovedni, kdo in kaj sem, odkod prihajam, kako sem prišel na Kredarico in seveda, če nameravam z otrokom tudi na Triglav. Ko sem jim povedal, da sem se od tam ravnokar vrnil, so vsi majali z glavami. Verjeti niso mogli, daje to mogoče.
Ti bi moral slišati nadaljevanje naših razprav. Predvsem zanimive so bile njihove izjave. Eni so se čudili, kako sem to zmogel, drugi niso razumeli, zakaj to počnem, tretji kako sem poskrbel za otročiča med potjo, vsi so se pa spraševali, kaj bo imel dojenček od tega. Pa še veliko bolj resnih sem moral požreti.
Ko se je zasliševanje končalo, smo se začeli pogovarjati o drugih rečeh. Ker se pa nekateri med sabo niso poznali, jaz pa z nikomer, je sledilo predstavljanje. Med nami, na drugi strani mize, je sedel neki doktor, kakšen ne vem. Ko sem povedal svoje ime in da sem po poklicu prekmurski kmetič, seje zagledal vame in rekel: Ti si pa malo zadimljen, jaz ti bom kar Dimek rekel. Vsi smo se zasmejali in od tega trenutka naprej sem bil tisti večer za vse Dimek.
Pa ne samo tisti večer in samo tam. To so raztrobili po vseh planinskih kočah v Sloveniji. Sam sem povedal doživetje v našem planinskem društvu in zdaj sem tudi v Beltincih za vse Dimek. Rekel je: Če ne verjameš, piši mi kartico z naslovom«Dimek Beltinci« in nič drugega, jaz jo bom dobil in ti odgovoril.
Tako je bilo in ne samo za preizkus, temveč vsakič, ko sem bil v gorah. To je potrditev, daje bilo vse, o čemer je govoril, res.
Dimek, katerega pravo ime sem na žalost nekam založil in pozabil, je bil pravi planinec. S podobnimi podvigi je nadaljeval vsako leto in še sva se srečala. Celo prenočil je pri nas, kar za tu ni pomembno.
Atrak je u Šterna padu
Ajz'nponarsče vahtarce, čer sa stan'vale vahtarje z dr'žmame, sa b'le zgrajene leta 1870, glfh tist' cajt, kak'r štreka . IntVsantno za nje j' bu, da niša mele vašč^ hišn'h numar, pač pa soje ajz'nponarsče, k' sa se začenjale z ena na Trbižo. U Rut'h, k' sa segale nekda' za Belce, j'h j' bu sed'm, z numarame ad sed,mn,st za dva'ndvajste.
Tista z 6smn'st j' meva vk'p z RaMčavme vodavod, vse
ta dr uje sa pa vačle voda s čit/ljne v'n s šter'n. Šterne sa b'le narjene vse pa a^mo kapito, brvoče pa ad pet za sed^n^t metrav. Pa glih pr' te, ta najb'rvačeše, j' se ukšegavo tole
Na vem čer cajt, pa čerga leta j' bu, k' je k sasedo prVteva vahtarjava dek^capraj't, da j' nje brat u Šterna padu. Ki na glih č'z polje sta ja ucv'rva s sasedav^ srnam prot' Šterne, k' j' b'va ki bliz' vahtarce. Sam j' pavedav tole: Taprvo s7!!! ga paklicav, da 8'm vidu, č' j' š živ pa agvasu j' se. Bara v 8'm ga, č' k'j more, pa č' b' biv paraj t, da mo pamagam v'n prite. Zdevo j' s' me, da j' reku ja.
S'm pa zavpil: zd'j bom začev z vinta čib7lj, k' ga mate za voda v'n vazfte, dota spušate. Merki, da te na gvava na udare. K' bo za vode pr'šu, paskuši z abem' nagame u nj'ga stop'te, z rakame s' pa fest za drotzajla prime, j's t' bom pa z vmtanjam gor' pategnu. K' boš zuna pa pačaki, da t' bom pamagav na rob Šterne stop'te, pa na tle zle'zte.
Akc'ja je ki uspeva. Pobo ni bu n'č druj'ga, kak'r pa ram'no j' biv apraskan. Vse srna b'lf zadavoljne, da j' se tak' srečno 'stekvo. C' j' biv pob' tude pa nis'm biv gviš'n.
Sp6n'm se, da j' se ad sreče u nasreče z'vo v'lik' gavdrvo. C' sa b'li pa u to, da j' švo res'n za nasreča, gvfšne pobav' star'še, z njeme pa š' hte, s'm s' pabarav! Pob, že star'š šovar, j' bfv t'žko naaz'ravljivo t'lesno pahablj'n. T'ga j' se h'du zavedav, bfv je nasreč'n pa na cajte tud' scagan.
Da sa mel' tiste prav, k' sa u to, da j' švo res'n za nasreča mav' cvfbvale, j' se skazavo pa na vem kaj cajto, k' sa zved'le, da sa dabfl' poba pavož'n'ga na glajz'h.
Otrok v vodnjaku
Železniške stražnice, ki se jim je uradno reklo čuvajnice, po domače pa vahtarce, so bile zgrajene leta 1870, istočasno z železniško progo. V njih so živeli železniški čuvaji družinami.
Njihova zanimivost je bila, da niso imele vaških hišnih številk, temveč svoje železniške, ki so se začenjale s številko ena na Trbižu. Ob progi skozi takratne Rute jih je bilo sedem s številkami od sedemnajst do dvaindvajset.
Vse, z izjemo številke osemnajst, kije imela sosedov (Robičev) vodovod, so se oskrbovale z vodo iz povsem enakih, vendar zelo različno globokih vodnjakov (šter'n). Najgloblji je bil, z okrog sedemnajstimi metri. In prav na tem seje zgodilo tole.
Ni mi znana letnica, še manj dnevni čas, ko naj bi pritekla v vas s čuvajnice deklica z novico, daje padel njen brat v vodnjak. Ko sta z mojim sošolcem prisopla do vodnjaka, je najprej ugotavljal, če je otrok še živ. Nerazločen odziv iz globine je bil pozitiven.
Navkljub težko razumljivim odgovorom, ki so prihajali iz dna vodnjaka, je ugotovil, da je fant priseben in da je pripravljen sodelovati. Rešitelj je zavpil: Zdaj bom spuščal z vitlom proti tebi leseno vedro, s katerim izvlačite vodo. Pazi, da te ne udari po glavi. Ko se bo dotaknilo vode, poizkušaj stopiti z obema nogama vanj, z rokami se dobro primi za žično vrv in ko boš prpravljen povej. Z vitlom te bom pripeljal na vrh. Tu zgoraj ostani v čebru, dokler ti ne bom pomagal stopiti na rob vodnjaka in naprej na tla.
Tako seje zgodilo in akcija je uspela. Nesrečni fantje bil samo nekoliko odrgnjen po rami, sicer pa nepoškodovan. Vsi, z izjemo fanta, katerega mnenja nisem poznal, smo bili zadovoljni, da se
je vse srečno izteklo.
O nesrečnem padcu v vodnjak se je veliko govorilo. Sem pa radoveden, če je bil padec fanta v vodnjak za starše in še za koga nesreča, ali namerni skok.
Fant je bil starejši osnovnošolec, ki se je svoje težke in neozdravljive telesne hibe krepko zavedal. Bil je prizadet in najbrž občasno tudi obupan.
Da so imeli prav tisti, ki so dvomili v nesrečo, seje izkazalo po ne vem kolikem času, ko je bil najden povožen na železniških tirih.
Ta rajža j' padujav Hvadmk
Padobno, kar je u Sred^jmo Vrho pa u Rut^ leta 1916 pačev Jerman, je petd^et let pazneše, 1.11. leta 1966, Hvadmk.
U Sredn^mč Vrho m naredil v^iče škdde. PadVv pa ad struje adrezav je zap^ena Vavčarjava žaga 'n mlin. U RuPli j' bu pa hujše. KakV hitro ]' prMVveva u rav^ mešanca Psa, šddra 'n včde, jz pabravo most, kz jz se švo čzz njzga z vozam mem7 vodn,h mlmav na Rabfčav Važ^.
L^i za tm, jz se potak azšeru pa začev teče pa pčto skoz' zd,jš,nj/ Finžgarjav' naselje prot' ceste. To sa mo rutaršč' fajarberkarje pa damačine ubran,le. Nisa mč pa mogle, da b' na biv padrv gruntn,h sten dr. Grdb,lnfkave pačit,nsče hiše pa spraznu kletnzga prastdra.
Glih pa te Strane prčda je zavzlj z szbčz prznzšenga matzrjala padrv race bivše zgornje Rabičave zaje, pa adnesu ta spodnja. Nje rzzzrvar zn nekdanja Rabfčava - Kavaričava Pktrarna jz pa u v6rznžz zasu. Ki mav naprej ad tam šz temzljne Doma zveze bčrcav, zn čevdrave prastdre Patdčznzkave hiše.
Na desne Strane je zavzlj vzsokč nasutzga matzrjala u kradčzmo cajto skorz na ankrat padrv zn z vszm u kzp adnesu, Lesarjava pa Pztrdvčfčava pačitnzška hiša.
Zavzlj agromno napvavljznga matzrjala jz se prod kaj vzignu, da jz Hvadnik ki neki malzga pad cestnzm mdstam teku. Prastavdljnzm fajarberkarjam z vse dalme, pvačanzm fajarberkarjazm z Jzsznic, devavcam, buldužiristam Gradbznga padjetja Sava z Jzsznic, damačinam zn akdlfščm Fjdern jz sz bu treba zahvalzte, da m državna cesta adnesvo.
Neki paseb'nga pr' abeh pav6dnj'h j' bu, da patoka izverata u Karavankah, ki neki sto metrav azraz'n. U Sred'njmo Vrbo sta že po m^j, u Rut'h s' pa c'vo združba. Sta pa aba panareva tfst' cajt, k' j' se ta druje ad njejo, ki mav' umazan, n' pavečan združVav s ta padujan'm.
Tokrat je ponorel Hladnik
Podobno, kot je leta 1916 počel v Srednjem Vrhu in Rut'h ponoreli potok Jerman, je 1.11.1966, tj. petdeset let pozneje, narasli potok Hladnik.
V Srednjem Vrhu ni povzročil večje škode. Samo delno je poškodoval in od vode ločil odpisano Vavčarjevo žago in mlin. Čim pa je pridrvel v dolino in s sabo prinesel ogromne količine materiala, je odnesel leseni most, prek katerega je vodila vozna pot mimo mlinov na Robičev travnik, imenovan Važ'č.
Nato seje razširil in si začel utirati pot skozi sedanje Finžgarjevo naselje proti glavni cesti. To so mu preprečili rutarški gasilci in krajani, niso mu pa mogli rušitve temeljev dr. Grobelnikove počitniške hiše in izpraznitve kletnega prostora.
Na isti strani proda je odnesel leseno korito (race) zgornje Robičeve žage in njihovo spodnjo žago v celoti. Z naplavljenim materialom je zasul zbiralnik (r'z'rvar) spodnje Robičeve žage in opuščeno Robičevo, Kovaričevo elektrarno.
Nedaleč od nje je zasul s peskom vhod v kletne prostore Počitniškega doma Združenja zveze borcev in nedaleč od tam še do pod oken Potočnikovo stanovanjsko hišo.
Na desni strani je na očeh krajanov v nekaj minutah porušil
in odnesel eno za drugo Lesarjevo in Petrovčičevo počitniško hišo. Z njima je šla v Savo vsa notranjost.
Zaradi ogromnih količin naplavljenega materiala se je prod tako dvignil, da je drvel potok tik pod cestnim mostom. Samo požrtvovalnim prostovoljnim gasilcem iz doline, poklicnim gasilcem z Jesenic, delavcem, in buldužeristom Gradbenega podjetja Sava Jesenice, prebivalcem zgornjesavske doline seje bilo treba zahvaliti, da ni prišlo do porušenja in prekinitve edine mednarodne ceste.
Zanimivo za obe povodnji je bilo, da sta izvira Jermana in Hladnika v Karavankah oddaljena drug od dugega le nekaj sto metrov zračne linije. V Srednjem Vrhu samo še polovico, v dolini se pa že združita. Sta pa podivjala vsak zase, ko se je drugi zlival v ponorelega le nekoliko umazan in povečan.
Kaga n'j reč'm
U žMjenjo s' nam dagajaja r'či, kr j'h kuma al' pa j'h 'nkle na borna zastop'le. Tild' m'ne sa se k' j'h š' zmeram na moLm.
M'j ata j' 'nVv že ad nekda u ta zgornj'mo pridavo ta niz'čga kostna m'd kraPljnam an star, zarjavet, paPrderban rabolbar na pasebne sorte patrčnav. Vs'glfh j' biv pa š' zmeram arožje. T'ga s' gvišno ni zavedav. Č' b' s' biv, b' ga biv gvišno u Sava , k' j' nekda mem' nas tekva, vrgu al' pa saj pr'd m'no, muLcam, s krti.
Kak'r s^ reku, za nucate ni biv, patrčnav za nj'ga ni bu, ata š' paraj ta v ni, da s^ ga m'v j's za j'grača. No, k' j' bu pa tako, s'm ga pa ankrat s s^o' u šova vzev pa m'd ta druj^e atroce s'm se važičav.
M'd njeme j' biv tud' učen'c, k' j' m'v dama, kak'r j's, rabolbar, an ana paf'rderbana p'štdva na fldb'rtave patrone. Že ki druj' den sva shondljava, pa vsak s'ojo damo nesva. J's s'm p'štdva moj'mo ato pakazav, a j' tud' učen'c rabolbar nj'gov'mo, na vem.
Moj'mo j' s' p'štdva zdeva mav' f'rdehtig, j' ja me pa vzev pa za sasedava kavač'nca not'r m'd rena parinu. M'ne pa t'ga s'veda ni pavedav. J's s'm ki to vidu, da je u pridavo ni bu.
Učencav oča, k' j' na vem na kašna sorta za tist'ga rabolbarja pr'šu, ni naredu nek'j paddb'n'ga kak'r m'j, j' ga pa nesu na ž'ndarmarija pa moj'ga ata ancajgav.
Na mava gaspod'nca, osm'ga s'ptembra, k' j biv c'rkven' praz'nk, sta pa dva ž'ndarma pr'šva pa tista p'štdva. J's k' s'm biv sam dama, nis'm vedu, kam j' ja ata d'av, sta pa naroč'va, da ja more l'ki druj' den u Kranjska Gora na ž'ndarmarija pr'neste.
Z atam sva druj' den zjutra v's k'p rene pr'm'tava, da sva za p'štdle pr'šva. Potle j' ja pa na ž'ndarmarija, kak'r j' bu naračeno, nesu. K' j' damo pr'šu, j' pa reku: 'nkle u ž'vljenjo nis'm m'v z ablastmi apraj'te, zd'j 'mam pa zav'lj tebe tole. Sram t' bode. Pa suze sa mo pr'tekle z ači. Prav to j' bu to, kar s'm tak' zvo zamerkav.
Kaj j' biv štrafan, ni pavedav pa tud' t'ga na, a j' biv zato, k' j' biv tist' rabolbar nj'ga, al' zato, k' ni naredu t'ga, kar j' tadruj'ga učenca oča. 'N č' gr'm nazaj na začet'k, morm pr'znate, da š' zmeram na zastop'm t'gale: Ta prvo, kaku j' m'j oča, k' arožja ni lajdav, pa š' k' saldat ni biv, za rabolbarja pr'šu? Ta drugo, kaga j' m'v sašolcav oča ad t'ga, k' j' moj'mo ačeto to naredu? Na konc' pa zakaga b' j's rad to vedu š'le zd'j?
Kaj naj rečem
Dogajajo se stvari, ki jih včasih težko ali sploh ne razumemo. Se danes ne razumem, kar se mi je zgodilo, ko sem bil še osnovnošolec.
Moj oče je imel od nekdaj v nezaklenjenem zgornjem predalu starega predalnika med nepomembnimi stvarmi tudi nek star, zarjavel, neuporaben revolver na zobni udar, ki je bil, ne glede na povedano, orožje. Tega se oče očitno ni zavedal, sicer bi ga bil že davno vrgel v mimo deročo Savo ali ga vsaj pred mano, otrokom, skril.
Ker je bil neuporaben in ker tudi streliva zanj več ni bilo, oče ni imel nič proti, če je postal moja igrača. Ker je bilo tako, sem ga enkrat vzel s sabo v šolo in se šopiril med sošolci.
Med njimi je bil sošolec, ki je imel doma, podobno kot jaz, revolver, neko pokvarjeno in nerabno pištolo na flobertove naboje. Že drugi dan sva zamenjala in vsak svoje odnesla domov.
Jaz sem pištolo svojemu očetu pokazal, ali je tudi sošolec njegovemu revolver, nisem vedel. Mojemu je bila pištola sumljiva, mi jo je pa vzel in na skrivaj porinil med staro železo za sosedovo kovačnico. Tega mi seveda ni povedal, v predalniku je zato ni bilo.
Sošolcev oče, kije ne vem kako staknil sinov revolver, ni storil podobno kot moj, ampak je revolver odnesel na orožniško postajo in mojega očeta prijavil.
Na mali šmaren, cerkveni praznik, ko sem bil slučajno sam doma, sta prišla dva orožnika po sošolčevo pištolo. Nisem
vedel, kam jo je oče dal, sta pa naročila, naj jo prinese takoj drugi dan na orožniško postajo v Kranjsko Goro.
Z očetom sva naslednj i dan zgodaj zjutraj premetala za kovačnico kup starega železa, da sva našla pištolo. Odnesel jo je, kot je bilo naročeno. Ko seje vrnil, je rekel: "Nikoli v življenju nisem imel opraviti z oblastjo, zdaj imam pa zaradi tebe tole, sram te bodi." In solze so mu pritekle. To sem si posebno zapomnil.
Koliko je bil kaznovan in ali je bil zato, ker je bil lastnik neprijavljenega nič vrednega revolverja ali zato, ker ni storil koraka, ki gaje sošolčev oče, tega nikoli nisem izvedel.
Če se vrnem na začetek, priznam, da mi še vedno ni jasno, kako je postal oče, ki ni bil prijatelj orožja in nikoli vojak, lastnik tistega revolverja? Drugo, kaj je imel sošolcev oče od tega, ko je po neporebnem prijavil mojega očeta? In končno, zakaj me to zanima šele zdaj.
TucT ta rajža j' bva vera uržzh
Začenjam s pr'p'tljajam, k' s^ ga sam zažN przd dav^me os^dNetme lete. Takrat srna pr' ta zgornjT ZinTh žvele. Ad tam s'm hodu u šova.
Kaku sva z ZImav,m ččam knčgam na Brezje pa nazaj romava, s^ neče že pisav. Tole, kar mam pa tle maj^ga pa š7 n,čer nis,m, j7 biv pa tud7 ta rajža urž7h mav7 pr7h7du zares7n zastčpTjn paglaviVn greh.
Na vem, kaga sa mel' oča u Rado'!]^' na glavarstvo aprajte, pa za kaga 8'm mogu j'te z njeme. Tud' t'ga s' na spon'm, za kaga sva šva, k' sa b'li fertfk, u Lectarjava stanja. Oča niša mel' navade pa štarijah hadite. Gvišno s'm bi v j's tiste, da sa mogle.
Bu je sred' zapona, k' sva not'r pr'šva. Tam za ana miza je an mošče sedu pa neki jedu. Kuma sva k' ta druj' mize do' sedva, sa oča ustale, m'ne na ušet rekle: hitro p'jva, tle not'r v'hko vsak cajt streva udare. Adšva sva, pred'nj j' naj o hte utegnil pabarate, kaga b' rada.
ŠTe zuna sa me b'lj pa tiš'm rekle: A s' vidu, te čvov'k j' kvabasa jedu pa pet'k je. J's s'm j'm s'veda pr'čimav, a s'm m'v pa to, kak'r oča, za vel'k greh, pa v'rj'mite me, da na v'rjem'm. Vedu s'm, da j' biv takrat u petče past za vse, na ki za devavce. Neki let pazneše sa ga b'li adni fr'j. M'd njeme sa b'li tud' državne urad'nče.
Č'mu sva se mogva zav'lj t'ga čvaveka adreče, na vem v'č. Najbrž' kaš'n'mč čajo al' pa župe. S'kreto gvišno na, to b' biv b'lj zamerkav.
Tudi tokrat je bila kriva vera
Da sva romala pred osemdesetimi leti z Zimovim starim očetom na Brezje in nazaj peš, sem nekje že pisal. Tudi to seje zgodilo v obdobju, ko smo pri njih živeli. Tega kar zdaj pišem, še nisem zapisal, je pa zanimivo, daje bil tudi tokrat vzrok preresno vzet verski prekršek.
Kaj so imeli oča tokrat opraviti na glavarstvu v Radovljici in zakaj sem moral z njimi, ne vem, kot tudi ne, zakaj sva šla v Lectarjevo gostilno. Oča niso imeli navade hoditi po gostilnah. Skoraj zagotovo sem bil vzrok jaz.
In kaj se nama je zgodilo. Ko sva stopila v lokal, je bil v njem en sam gost. Sedel je za mizo in nekaj jedel. Komaj sva se vsedla k drugi mizi, so oča vstali in mi na uho rekli: "Pojdiva hitro ven, sem lahko vsak trenutek strela udari." Odšla sva, preden naju je imel kdo priložnost vprašati kaj želiva.
Šele na cesti so mi rekli: "Si videl tistega človeka za mizo? Klobaso je jedel, pa petek je."
Kako sem gledal jaz na dogodek, se ne spomnim. Sem pa vedel, daje bil petek post za vse, ne samo za delavce. Nekaj let zatem so postali nekateri izjeme, med njimi tudi državni uradniki.
Čemu sva se morala zaradi tega grešnika odreči, se ne spomnim. Zelo verjetno kakemu čaju ali juhi. WC -ju gotovo ne, to bi si bil bolj zapornik
Ni nama gratavo
Na vem kaj let je ad takrat, k' sva se s pakoj^m dr. Andrejam Rabičam paskušava z za Aka na gl ih gorta na Kok sp'vaz'te. J's s'm bfv vel'k pr'jatu gara, pa na ta prav' alpinist. J' me pa včas'h prav rad z s'bo vzev, tud', č' j' me mogu na štr'k pr'vezate.
Že sam naslav pave, da nama ta rajža m gratavo. An kl'n j' nama zmenkav, pa zav'lj' m'ne, sva mogva nazaj. Š' nisva b'va v'n s skale, k' j' najo noč ujeva. Ki pr' vune, sva se pvazva skoz' rušje, pa Van'žav'mo robo prot' rutaršč'mo Vršičo.
Zmatrana sva bVa glfh prav, pa cer sva teva mav' pačite, sa naj' mravlje žrle.
Zjutra sva z Vršiča taprv' c'g, k' je devavce na JVnice na š'ht peljav, gledava. Vse j' naj' pekvo pa srbevo. Vs'glfh sva se pa ad'n druj'mč sm'java. Tak' s'm biv apfkan, da j' me dohtar r eku: » Č' b' ti takle, k mTie u rdmac'ja pr'šu, b' te gvišno prot' rdečkam zraju. « Tak' na gastu s'm biv apfkan, da za an pav'c pvaca nf bu m'd pfče. Dohtar j' šu č'z šter'n'st dm ta tura plezat sam.
Nisva uspela
Ne vem koliko let je minilo, odkar sva s pokojnim dr. Andrejem Robičem nameravala priti izza Aka naravnost na Kok. Gore sem imel sicer rad, nisem pa bil pravi alpinist. Meje pa jemal s sabo, čeprav meje moral privezovati včasih na vrv.
Sam naslov pove, da nama tokrat ni uspelo. Zaradi manjkajočega klina sva se morala vrniti. Nisva še izstopila, že naju je ujela noč. Pri lunini svetlobi sva se pomikala skozi rušje po Vaneževem robu proti rutarškemu Vršiču. Bila sva utrujena, čim pa sva se usedla, že so naju žrle mravlje.
V jutranjem svitu sva opazovala z Vršiča prvi jutranji vlak, ki je peljal delavce na delo v železarno Jesenice. Čeprav naju je vse srbelo in peklo, sva se drug drugemu na glas smejala. Doktor je v šali rekel: »Če bi se pojavil takle v moji ordinaciji, bi te za rdečkami zdravil«. Bil sem opikan, da med piki ni bilo prostora za en prst.
Doktorje vzpon čez štirinajst dni ponovil sam in seveda uspel.
Na pr^kvadišo - na rampe
To j' bu tist' cajt, k' s7!!! se na glajzT krampa pa vapate znebu pa na pasta]'JVnice pr^vadiš^ devav^ gratav. Tud' na pr'kvadiš5 (rampe) za nas navmce ni bu vse ki fanj. Fest j' se devavopa durh sma mogle tist'ga ta star'ga, zvišanga magacinerja pašljušate. Zanj'ga sma b'li ta mvade š' ki mDlce. Ni mogD vfd'te anga ad nas State. C' j' se to urajmavč, j' m'v na j'zfko tdle: Mul^, nis7 maj^ga devate, b' biv šu pa za farja štMerat. Pr7 nas s7 deva.
Kak'r s'm reku, devavo j' se, pruha pa abedn ad nas m dabiv. Tud' k'j 1 epš'ga pa smeš'n'ga j' se učas'h urajmavč.
Neki, čem'r sma se fest nasnTjale, j' bu pa tole: Na rampa sa nam fršfbarje an zaprt »G« bagčn pastajle. Na nj'mč sa tranziterje pr' pr'vzemč m'dnarad'nga cuga umerkale, da mo na an Strane plomba menka. To j' bfv urž'h za f'rdoht, da j' bu u nj'ga uvdmlj'no 'n da v'hko tud' k'j men'ka.
Pred'nj sma smčl' devavce bagon adprete,je magaciner pa dakament'h pr'veru, kaga j' v'hko frdehtfk u bagonč. Reku je, daje umes tud' an fršlog z urame.
K' sma u bagon pr'šle, sma že ad del'č umerkale, da je fršlog gor' utrgan. To j' pamenvč, daj' bu za nekaga, že u auslondo vabljivo.
Ana škatva u nj'mo j' b'va vsa astrgana, ki mfhne, tud' za nas int'r'santne bekarč'ce, sa b'le pa azd'jane pa nje 'n akol' nje. Ki fest sma s' j'h nagledale, magčč' j' pa kaš'n, h'tera tud' naviv.
Na vrste j' biv ugatavljanje škode pa pisanje zapis'nka. To j'
Mv pa devo magacinerja, š' anga člana s štac'jona 'n s'veda uradne prečne Jugaslavansč'h ž'lez'nc, DVkcije Lj'bljana. Mi sma mo r^lamant rekle. Nam devavcam ni bu treba bit' cole. Naš devo j' Mv pa, panovM zavar'vanje pašfljce pa plamberanje bagona.
Tacajt k' je r^lamant u magacanerjave kanclije zapisnik pisav, s'm j's tam magacinerja čakav, da me bo plomba pa kleše za st'skvate dav. Vse sma bdi tiho, k'j' u r^lamantavmo varždo bekarca začeva zganite. Z magacinerjam sva se naredva g'ha, an j' ja pa flegma z varžda vzev, pridav ad mize adprv pa not'r j' a parinu. Kak'r da naj o ni bu tam, ]' reku: »Bodi no tiho«.
J's s'm dabfv ad magacinerja plomba pa kleše pa ta soj7 naredu.
Za nas ta mvade to ni bu pr'v'č vzgojno. Pa msma skariščale, smejale na te račun pa v/lfko.
Na prekladišču - rampi
Bilo je, ko sem se z železniških tirov preselil na jeseniško postajno prekladišče. Za novince nikjer, niti tam, ni bilo vse samo lepo. Za starega skladiščnika smo bili vsi mladi, čeprav vsi polnoletni, z odsluženim vojaškim rokom, še vedno mulci. Stati nekoga od nas brez dela ni mogel videti. Cim seje to zgodilo, je uporabil utečeno pripombo: "Mule, če nisi mislil delati, bi šel za farja študirat, pri nas se pa dela."
Delalo se torej je, nobeden od nas si pa kile vseeno ni prislužil. Celo zabavno je bilo včasih in veliko smo se smejali, npr. temule:
Na železniški tir ob prekladišču, ki se mu reče rampa, so
premikači postavili zaprt železnišli voz, po naše (bagon). Na njem so tranziterji ob prevzemu mednarodnega vlaka ugotovili, da mu na eni strani manjka (plomba) zalivka.
To je bil povod za sum vloma in tatvine pred uvozom vlaka na Jesenice. Prej kot smo smeli delavci zasilno zalivkan voz odpreti, je skladiščnik po spremnih listinah ugotavljal vsebino pošiljke. Povedal je, daje v vozu med drugim tudi oboj (fršlog) z urami.
Cim smo vstopili, smo od daleč videli, da je bil oboj poškodovan.
V njem je bila ena od škatel raztrgana. Nenavadno majhne budilke, tudi za nas zanimive, so ležale v njej in okrog nje. Z zanimanjem smo si jih ogledovali in najbrž je kdo kakšno tudi navil.
Sledil je komisijski ogled in pisanje zapisnika. To je bilo delo skladiščnika, tretjega slučajno izbranega postajnega uslužbenca in seveda Direkcije Ljubljana imenovanega reklamanta. Nas delavcev pri tem niso rabili. Naše delo je bilo zavarovanje poškodovane pošiljke in ponovno zalivkanje voza.
Medtem ko je reklamant v skladščnikovi pisarni pisal zapisnik, sem jaz čakal skladiščnika, da mi bo dal zalivko in klešče za stiskanje. Bili smo tiho, ko je zazvonila v reklamantovem žepu budilka. Kot bi bila s skladiščnikom dogovorjena, sva se naredila gluha. Reklamant pa jo je čisto umirjeno vzel v roke, odprl predal mize, jo položil vanj in rekel: »Bodi no tiho.«
Jaz sem dobil zalivko in klešče, odšel iz pisarne in opravil svoje delo. Za nas tako imenovane mulce, dogodek ni bil ne vem kako vzgojen. Nismo izkoriščali, smo se pa na njegov račun pošteno nasmejali.
Nastrpnast
Lj'df s soja gvava pa tiste, k' s' mdr'j a ta prvo u k'j zaVtete, da s' j'm pasvete, s' na p^teja ki tak' nahujskate, da b' nekaga, k' j'm n'č ni naredu, fantale.
Pavem vam: M'd vojska s'm biv kak'r ajz'nponarsč' tfšljar u zbambarderan Leipzig pasvan. NiVm sknvav, da s'm Slavenc, z akuperane Jugaslavije pa tud' to na, da s'm katolik. V'rj'mite me, da m'd m'no 'n cAviln'me Nemce, k' sa b'li v'čmama evang'liste, nfsm čutu razlik. Daj a bom, s'm s'veda pr'čakvav. s' pa m dagajavo. Pa v'ste zakaga na?
Zbud'le sa se. Kupe cegva namest' nj'h hiš, pa to, da sa nj'h ačete, maži 'n sinove, na vem za čerzga, pa frontah padale, j' j'm davo rmsVte. Začud'nja vredno j' bu pa to, da c'vo devavcav z druj'h, b'lj savražn'h držav, nfsa fantale. SrmTle sa s' j'm c'vo Ruse, k' sa j'h saldate vačne u grupah vazile devat.
Kar s' pa versče tal'ranče tiče pa tole. K' s'm zučer u parko z mvada dečva sedu, j' se ki na 1 ep'm začeva gvasno smejate. K' s'm t'v ved'te, zakaga zd'j to, j' se apravfčva pa pavedava:
Naš šef »Popa«, k' j' vel'k foksnar, j' me u heco reku: J's b' na upav j'te s katolfkam zučer u park. An te v'hko tam zadaje, zjutra s' pa spave, j' pa fr'j.
Kaga s'm t'v? Reku s'm je: Te vaš Popa ma pa an Strane ki prav, samu m'dva s' nisva pr'šva tle s'm dajt. Kaga misTš? Mav' j j e bu narodno, š' ankratj' se apravič'va pa rekva, da j' biv to šefav, na nje hec.
Nestrpnost
Ljudje z lastnim mišljenjem in tisti, ki jim je življenje odprlo oči, ne sovražijo po naročilu.
Povedal bom tole. Po poklicu mizar, kar seveda nisem bil, sicer pa železničar, sem bil premeščen v povsem zbombardirano nemško mesto Leipzig.
Kot Slovenec, državljan okupirane Jugoslavije, povrhu pa še katolik, sem se znašel med Nemci. Zanimivost, ki jo hočem povedati je, da med njimi in mano nisem občutil razlike. Pričakoval sem, da me bodo gledali postrani pa me vseeno niso. Veste, zakaj ne?
Zbudili so se. Kupi ruševin, ki so nastali iz njihovih domov in dejstvo, da so se nekdaj nahujskani (pa tudi ne) očetje, možje in sinovi borili ter padali na frontah za ne vem koga, so jim odprle zaslepljene oči.
Zanimiveje bilo, da celo do delavcev iz drugih, bolj sovražnih držav od naše ter do raznih veroizpovedi niso bili sovražno nastrojeni. Celo uradno osovraženi Rusi, ki sojih stražarji vodili v skupinah na delo, so se jim smilili.
In primer verske strpnosti. Nekega večera sva sedela z mlado evangelistko v parku. Kar na enkrat seje glasno zasmejala. Na vrašanje zakaj zdaj to, se je v zadregi opravičila in povedala: Naš šef Popa je velik šaljivec. Zadnjič mi je v šali rekel: „Ce bi bil na tvojem mestu, bi si zvečer ne upal iti s katolikom v park. On te lahko enostavno zadavi, se zjutraj spove in je prost.”
Kaj drugega kot tole sem ji rekel: „Veš, tisti vaš Popa ima po svoje celo prav, samo midva se nisva prišla sem davit, ali se ti ne zdi?” Malo ji je bilo nerodno, še enkrat se je opravičila in povedala, da to ni bila njena, temveč šefova šala.


604/147.
aatitM •
(Naziv ustanove)
OTPUSNICA
Zapisana in pri njih ne ugotovljena diagnoza.
Najsr'čn'š den u žMjenjo
Za vsač'ga ad nas je an den, k' mo najsre^n^e u žVljenjo praj'ma. Tud' za me j' biv. J' pa tak, da ga br'z uvoda na mdr'm apisate.
Nimam maj'ndje soj'h t'žav pav'čvate pa tud' na dohtarjav tadvate , k' sa se mujale, da b' me u čud'nmo pr'mero pamagale,. Zgodu j' s' me dav'nga leta 1948, m'd plezanjam s škmi pa l'd'niko pad Špikav'm srcam. B'li srna: Kalarjav Roman, Pajštvarjav Vili, Cekljava Fric pa Pavle pa š' ad'n, k' s' nj'ga j'mena na spon'm. Kašne sa b'le ški pa bind'ndje ta druj'h na vem, mojo j' bu abojno svabo, to s'm fest zamerkav.
Peljav s'm se z vrha l'd'nika, k' s'm srečav ta druje, k' sa š'le gorta, s'm s' pa rajtav s kri sijanja ustaj'te, me pa ni
gratavo. Padu s'm. Zakled'r s'm m'v na nagah ški, j' me ki sukavo pa pr'm'tvavo, k' sa pa ad m^e adPtele, s'm se pa jev pr'k'cvate pa 1'd'niko, cev za sodra. Gvišno sa b'le urž^ svabe bind'nže.
Pavomu s' nis'm nč, balevo j' me pa vse znotra 'n zuna. Neki dni nis^ pagruntav, kaga me bOj bali. C'z cajt j' s' pa pakazavo, da me najb'lj žavčd'c. Su s^ k soj^o dohtarjo, dabiv arcnije. K' pa ni tevo bit' bolje, j' me pa pasvav na JVnice u šp'tav na rentg^. Pred pa še na pr^Pd krvi 'n žavodčne kisline. Pagruntale sa pa, da 'mam rana na dvan'ster'nko.
Zato k' s'm se u s'de najbolj' pačutu, s'm d'sc'pl'nerano jedu arcnije, panoče pr' šter'h p6štr'h s'de spav, maraderav nis'm, pa na š'ht s'm hodu. K' se pa zravje ni papraju, s'm hodu u šp'tav na pr'glede tud' v'čkrat na leto 'n to tri^dvajst' let. Pagruntale sa pa včas'h rana na dvan'ster'nko, včas'h pa tud' vnetje žavodca.
U t'h tri'ndvajst'h let'h sa me pasvale trikrat na zravlj'nje uRagaška slatina, sam s'm šu za s'j d'nar dvakrat k dr. Marčičo, k' n'j b' bi v fohman, pa š' rentg'n j' že m'v. An j' tud' pagruntav, da 'mam rana na dvan'sternko.
U saldašč'mo šp'tavo u Lj'bljane na Zalošce, kam'r s'm se zrinu, sa me pa, k' s'm šu damo, rekle, da niša pagruntale t'ga, kar sa na J's'nicah napisale. K' ste pa za aparac'ja pr'mvadi, srna pa tud' mi to napisale.
Da b' se rešvi t'žav, s'm biv parajt panucate v's urlaub, za aparacja neče pr'vatnč, da b' b'li saj to vid'le, kaga
'mam. Zav'lj barčin pr' jede pa š' ta druj'h nis'm vrjev, da 'mam res'n to, kar sa me lete 'n lete gavorle. S'veda pa s ta aparacja n'č ni bu.
J' me pa saj to gratavo, daj' me dohtar na rentg'no pavor'nž pr'gledav. K' j' biv fertik, j' me reku: Vi 'mate pa nek'j pasebn'ga, kaga, bo vam pa pr'mari pavedav.
An j' se pa pr' gledanjč u tist' p'per zamislu, pa panovu, kar s'm že šlišav. Reku je pa še, da br'z ap'rac'je na bo švo. Bara v j' me, č' b' šu? Ni mogu skrite, kaku j' biv paf, k s'm tak' šlogfertik reku ja, to s'm čakav.
S' tist' den s'm zvedri, da hod' za ta teže aparac'je u jVnišč' šp'tav z Lj'bljane ana pr'mari Uršičava, pa da j' bva glih tist' cajt t uka. Že ki druj' den zjutra, pa v'zite, s'm ja paj'skav pa prosu, č' b' me teva u roče vzete. Rekva je, da bo prav ki mav' cajta š' tle 'n č' s' na bom pr'mislu, b' mogu ki kmav' prite, z napot'nca s'veda. J's s'm reku, tle s'm 'n v'hko ki astan'm. Rekva je: prvamajsč' praz'nče sa, tud' č' b' vas spr'jele, b' na vas n'č na devale. Damo bež'te, pa praz'nč'h s' pa v'hko vid'ma.
Spr'jet s'm biv tretj'ga maja 1971, na m'j šter'npetd'sete rojst'n den, apareran pa sedm'ga maja na m'j god, 'n to j' biv m'j najsrčn'š den u fvljenjo. Ki neki cajta j' bu treba čakate, da s'm vam ga 'zdav.
Pa tri'ndvajst'h let'h s'm biv fr'j moj'h t'žav. S' mor'te misl'te, kaga j' to m'ne, pamen'vo. K' j' biv pa pr'zad'jan tud' žavodc, me pa arcnije, pasebno š' Ult'r tablete, k' s'm j'h kaj let d'sc'pl'nerano jedu, msa škodvale.
Za kon'c pa dver'či, k' j'h j' vredno zapisate. Pr' ta prve s'm se dohtarjam čudu. Abed'n ad tist'h, k' sa me zrajle 'n niša vedle za kaga, se pa ap'račje ni brigav za te m"j J's'nišče, ta prv' pr'mer. Sta s' pa vse zapisava pKmari Uršičava pa an g. Strlič, stažist, k' š' ni biv dohtar.
Ta druga j' me pavedav, neki let za Trn, an ki na pagPd paznan dohtar z j'svišče bolnice. K' s'm mo to pavedav, j' me barav, č' s'm že kda ležav pr' nj'h. K' s'm mo pavedav, da že, j' t'v ved'te, zav'lj kaga. K' s'm mo pavedav, da zav'lj Hiatus hernije, j' me barav: »A ste vi tovariš Košir?«
K' s'm mo pačimav, j' pa reku. T ud' j's vas na paznam, z'vo dobro pa vaš pr'mer. Ap'rerava j' vas primarij Uršičava. V'ste, to j' biv tap'rv pr'mer, adkrit 'n ap'reran u naš' bolnice. C' s' na mot'm, j' biv cvo za pr'marij Uršičava, k ' j' menda že neki krat as'sterava pr' t'h ap'racjah, zuna, č' prav vem, u Anglije.
M'j najsrečneš den Ci ž'vljenjd j biv sed'm maj, leta dntdvz'nt d'vetstdddno'nsed'md'set. Tist' den s'm se pa kaj cajto, u prva zbudu, z adn'111 poštram pad gvava.
Najsrečnejši dan v življenju
Za vsakim izmed nas je en dan, ki mu rečemo najsrečnejši v življenju. Tudi za mano je, ga pa brez uvoda ne znam opisati. Ne mislim poveličevati moje nekdanje zdravstvene težave, niti biti nehvaležen zdravnikom, ki so mi v takratnih možnostih skušali lajšati neodkrite težave.
Zgodilo se je sredi poletja leta 1948, med smučanjem na ledeniku pod Spikovim srcem v družbi s Kolarjevim Romanom,
Pajštvarjevem Vilijem, Kekljevima Fricem in Pavlom ter še nekom, katerega imena se ne spomnim. Kakšne so bile njihove smuči in vezi, ne vem. Moje je bilo vse dokaj skromno. To sem si krepko zapomnil.
Med spustom po ledeniku in srečanju z ostalimi, ki so se vzpenjali proti vrhu, sem se jim hotel pridružiti. Naredil sem neuspelo krisFjanijo in grdo sem padel. Dokler sem imel na nogah smuči, me je samo vrtelo in premetavalo, čim so mi pa odletele, sem se začel kotaliti po ledeniku prav do grušča pod njim. Najbrž so bile krive mlahavo pritrjene vezi.
Ničesar si nisem zlomil, le bolelo me je vse, od zunaj in od znotraj. Nekaj dni enostavno nisem vedel, kaj me bolji, potem pa seje izločil želodec. Obiskal sem svojega zdravnika in dobil ustrezna zdravila.
Ker ni hotelo biti bolje, je sledil rentgenski pregled v bolnišnici Jesenice, pred tem pa seveda odvzem krvi in želodčne kisline na takratni klasični način. Ugotovljena diagnoza je bila rana na dvanajsterniku.
Zato, ker sem se v sedečem položaju, kakršnega sem imel v službi, kolikor toliko znosno počutil, sem ponoči ob štirih blazinah sede spal, disciplirano požiral zdravila, nisem pa koristil bolniške.
In ker se moje bolezensko stanje ni in ni izboljšalo, so se pregledi ponavljali iz leta v leto. Diagnozi ulkus duodeni in gastritis, sta se izmenjavali polnih triindvajset let.
Vmes sem bil trikrat na zdravljenju v Rogaški slatini. Dvakrat sem obiskal na lastne stroške dr. Marčiča, kije slovel kot dober diagnostik in je imel celo rentgenski aparat. Tudi njegova diagnoza je bila rana na dvanajsterniku.
V vojni bolnici, na Zaloški ulici v Ljubljani, kamor mi je uspelo priti, so mi ob odpustu rekli: Naši pregledi niso potrdili diagnoze, ki ste jo prinesli z Jesenic. Ker pa ste za operacijo premladi, smo jo zapisali tudi mi.
Da bi se rešil težav, sem bil pripravljen koristiti namesto bolniške redni letni dopust in se podvreči operaciji nekako izven? To samo zato, da bi se ugotovilo kaj je z mano narobe. Moram priznati, da sem ob bolečinah, ki sem jih imel ob prvih požirkih hrane in sicer, močno dvomil v točnost ugotovljenih diagnoz. Priti do operacije, ki sem si jo zamislil, mi seveda ni uspelo. Preprosil pa sem dr. rentgenologa, daje opravil kolikor je bilo možno natančen pregled. To je bilo konec aprila leta 1971. Takrat mi je po pregledu rekel: „Vi imate nekaj posebnega, kaj, vam bo povedal g. primarij.”
On se je pa ob čitanju izvida in tej ugotovitvi zamislil ter po premisleku samo ponovil, kar sem že slišal. Rekel je še, da brez operacije ne bo šlo. Vprašal me je, če se nameravam odločiti zanjo. Zdi se mi, da je bil nemalo presenečen nad mojim odločnim ja, to sem čakal.
Se isti dan sem zvedel, da prihaja iz Ljubljane v jeseniško bolnišnico opravljat zahtevnejše operacije primarij dr. Uršičeva in daje bila prav tiste dni tu. Poiskal sem jo že naslednji dan po viziti. Vprašal sem jo, če bi me bila pripravljena sprejeti in seveda operirati.
Povedala je, da bo na Jesenicah samo še kratek čas in če se ne bom premislil, bi se moral zglasiti z napotnico čimprej. Rekel sem, da sem tu in lahko kar ostanem. Rekla je: »Pred nami so prvomajski prazniki, tudi če bi vas sprejeli, bi na vas nič ne delali. Pojdite domov, po praznikih se pa lahko vidimo.«
Sprejet sem bil že tretjega maja, leta 1971, na moj štiriinpetdeseti rojstni dan, operiran pa sedmega maja, na moj god. To je bil moj najsrečnejši dan v življenju. Kar nekaj časa je trajalo, da sem vam ga izdal.
Po triindvajsetih letih sem bil rešen težav, ki so bile posledica tzv. Hiatus hernije. Ker je bil zaradi nje prizadet tudi želodec, so mi koristila zdravila, predvsem Ulter tablete, ki sem jih v tem obdobju pogoltal kar nekaj.
In za konec še dve zanimivosti. Prva, da se od vseh zdravnikov, ki so imeli v tako dolgem obdobju opravka z mano in niso vedeli, kaj mi sploh je, se po operaciji niti eden ni zanimal za moj, do takrat vsem nepoznan primer. Častni izjemi sta bila primarij dr. Uršičeva in neki g, Strlič, vojaški stažist, ki ne vem, če je bil že doktor.
Druga zanimivost, ki mi jo je povedal na pogled poznani zdravnik Bolnice Jesenice. Že več let po dogodku sva se srečala v službi pri meni. Med pogovorom sem mu povedal, da ga poznam samo kot doktorja Bolnice Jesenice. Vprašal me je, če sem kdaj ležal pri njih. Potrdil sem mu in povedal, da zaradi Hiatus hernije, Vprašal meje: »Ste vi tovariš Košir?« Na moj ja, je nadaljeval: »Tudi jaz vas ne poznam, spomnim se pa vašega primera. Operirala vasje primarij Uršičeva. Veste, to je bil prvi tovrstni primer, ki je bil ugotovljen v bolnici Jesenice. Prva je bila tudi vaša operacija. Se posebej zanimivo, daje bila baje prva celo za primarij Uršičevo. Je pa nekajkrat asistirala pri takih operacijah v inozemstvu. Zdi se mi, da v Angliji«. Sedmi maj, leta 1971, je bil torej moj najsrečnejši dan v življenju. Tega dne sem se zbudil iz narkoze, po triindvajsetih letih, na enem vzglavniku pod glavo.
Prva kapelica (brez bivalnega prostora).
Cerk'vca u Jas'njah
Magoč' v'va, prav ki Citrarjav Jan'z, pa j's, da cerkv'ca Marije Snežne u Jas'njah praznuje letaš osmM^et let'nca. Leta 1928, sa ja pastaj'le u Kot^kav'!! jas'njah bogaslovce: Remc, Natlač'n, Oražen, Omahen, Košir, Fajdiga 'n Milonik, kak'r Kapelca na cerku. Da bo z nje kda cerk'vca gratava, abed'n ni mislu.
Ad nj'h, k' s'm j'h našt'v, abed^ ni meše brav. B'li sa šLdente, na d^ovne. Č7 j' ja pa kak duhovi z Bogaslovsče koče, j' ja pa veže pr'd njo, kak'r u nje. Tak' mihna j' b'va.
Bogaslovska koča, j' b'va veče kak'r kapel'ca. U nje sa stan'vale bogaslovce 'n nj^ vodstvo. Stava j', na ta prav' Strane, na začetkč Citrarjav'h Jas^j, gledano prot' Špiko.
Kda' pa kdu j' brav u kapelce ta prva meša, na vem. Z'vo dobro pa, da ja m'd akupac'ja ni abed'n. N'šče, tud' d'hovne, niša mele če pr'spate. Nemce sa pažgale nj'h Bogaslovska, zrav'n nje pa š' F'rderbarjava koča, k' j' s Citrarjave zasilne kub'nje gratava.
Pa druj' sv'tdvne vosče j' s' pa za pr'ce pr'zad'jana kapel'ca duhov'nk g. Finžgar zavzev. Kaj j' ja pavečav, da j' u nje' skromno ž'v'v, gvišno pa tud' m'š'vav. Ni bu pa u Jas'njah paseb'nga frkerja, zato j' dabiva kapel'ca j me pa nj'mo » Finžgarjava koča«. To j' bva š' neki cajta pa nj'ga smrte.
Pač kaj dogo, zakled'r ni jev hadite u Jas'nje na pačit'nce, 'n u n'delje meša brat, nekdanj' p'nz'neran bogasl6v'c g. Oraž'n ali Omahen. Nasledil j' ga g. Gril. Zd'j je vsak' leto u Jas'njah ad začetka za petnst'ga avgusta, k' je praz'nk Marije Snežne, pr' meše vsak den v'č vern'kav kak'r u daline, u sbote.
Nekdanja bogaslovska kapelca, za njo Finžgarjava koča, j' pa zd'j » cerku Marije Snežne u Jas'njah «.
Da sa Nemce pažgale u Citrarjav'h Jas'njah abe koče, s'm zapisav, zd'j mor'm pa še, da sa u Rjavcav'h, tud' tista skromna kočca, ad vs'm paznane Mile Kačič. Stava je bliz' tam, čer zd'j dobro ab'sk'vana Ingotava brunarca. Vk'p s cerkv'ja, sta ki dobra vaba za ab'sk'vavce.
Na del'č ad tam, u hoste, j' bva Lipavčava koča, zd^š^j Mar'tav dom. Nje Nemce msa pažgale. Zgradu j' ja an pr'možn Lj^ljančan za soj'ga sina, k' je z'vo v'liko pa naš'h garah plezav. An, pa Jes'hava Pavla, sta ta prva pr'plezava Špikava stena. To j' b'va takrat navica, za nas vse, tud' za alpiniste.
Vse tri Jas'nje sa b'le sn'žete, na rovte. pa tud' na pvanine, č'prav sa se na nj'h j'šene javavc' pasle. Pa snažet'h j' s' sekvo, suh s'nu pa na hleve, na na svisle 'n u šupe spravljav. Pazime sa ga zvazile ad tam samdt'ž, pa potč č'z Peč, u dalma damo.
Rovte, pvanine pa svisle, s'm zanavaš padčrtav, k' se j'm pa naš'm, n'kle ni tako rekvo. J's praj'm » n7] s' reče tako, kak'r j' se zmeram«!
Rjavcave 'n Citrarjave Jas'nje maja š' zmeram stare, hišne gaspadarje. Kot'nkave, čer cerkv'ca staji, sa ga mele za pr'd kradč'm tude, zd'j sa pa menda že c'rkvene.
Na seče sa kmete pust'le čerbode kak j as'n raste, da j' bu možno za krad'k cajt mav' u streha al' pa, u senca stop'te. K' pa na abedne sn'žete ni biv ki pa ad'n jas'n, v'č'm s pa pa naš'm, u mnažine, j as'nje reče, sa na ta sorta vse tri snžete pr'šle, za j'menav »Jas'nje«.
Ob odprtju Bogoslovske koče.
Cerkvica v Jasenjah
Mogoče sva s Citrarjevim Janezom edina, ki veva, da praznuje cerkvica v Jasenjah letos osemdeset letnico. Leta 1928 so jo postavili v Kotenkovih Jasenjah bogoslovci: Remc, Natlačen, Oražen, Omahen, Košir, Fajdiga in Milonik. Kot kapelico, ne cerkvico. Da bo iz nje nekoč postala cerkvica, verjetno nihče ni mislil.
V njej nobeden od imenovanih ni bral sv. maše. Bili so študentje, ne duhovniki. Če jo je bral kak duhovnik iz njihovega spremstva in Bogoslovske koče, jo je lažje pred njo, kot v njej, tako skromna je bila.
Bogoslovska koča je bila zgrajena nekaj let prej in je stala na začetku Citrarjevih Jasenj na desni strani, gledano proti proti Špiku. Bila je tolikšna, da so v njej bivali bogoslovci in duhovniki.
Kdaj in kdo je bral v kapelici prvo sv. mašo, ne vem. Vem pa, da je med okupacijo ni nihče. Nemci so namreč Bogoslovsko in Ferderbarjevo kočo, ki je stala tam blizu in je nastala iz Citrarjeve zasilne kuhinje, takoj po zasedbi požgali. V Jasenjah ni bilo več možno bivati.
Da so Nemci požgali v Citrarjevih Jasenjah obe koči, sem zapisal. Zdaj moram še, da so v Rjacovih Jasenjah tudi tisto skromno kočo, ki je bila last vsem poznane Mile Kačič. Stala je tam bizu, kjer je zdaj zelo obiskovana Ingotova brunarica. Skupaj s cerkvijo sta zdaj zelo uspešna vaba za obiskovalce.
Zdaj cerkev Marije snežne v Jasenjah.
Po drugi svetovni vojni seje za nekoliko zanemarjeno kapelico zavzel duhovnik g. Finžgar. Toliko jo je povečal, daje v njej bival in ob nedeljah maševal. Glede na to, daje postala svojevrsten stanovanjski objekt, si je prislužila ime »Finžgarjeva koča.«
To je ostala še nekaj let po njegovi smrti. Zdi se mi, da se ji je tako reklo celo še takrat, ko je prihajal vanjo na počitnice in začel v njej ob nedeljah maševati upokojeni, nekdanji bogoslovec g. Oražen ali Omahen.
Njega je nasledil med domačini lepo sprejet član našega planinskega društva, duhovnik g. Gril. Od takrat naprej je v Jasenjah vsako leto, od začetka do petnajstega avgusta, ki je praznik Marije Snežne, vsak dan ob desetih sv. maša. Udeležba pri njej je tolikšna, da je ni moč primerjati s tisto ob sobotah v vasi. Nekdanja Bogoslovska kapelica, nekaj časa tudi Finžgarjeva koča, je zdaj: Cerkev Marije Snežne v Jasenjah.
Nedaleč od tam v gozdu je bila že v stari Jugoslaviji Lipovčeva koča, zdajšnji Maretov dom, ki je Nemci niso požgali. Zgradil jo je premožni Ljubljančan za sina, ki je veliko plezal po naših gorah. Skupaj z Jesihovo Pavlo sta prva preplezala Špikovo steno. To je bil podvig o katerem se je govorilo pri nas po Sloveniji predvsem med alpinisti.
Vse tri so bile senožeti, (ne rovti ali planine), čeprav seje na njih paslo jeseni jalovo govedo. Besede; rovti, planine in svisle sem podčrtal, ker jih nekateri prišleki uporabljajo, nam domačinom so pa tuje. Menim, »naj se reče, kot seje«!
Po senožetih so kosili, nakošeno in posušeno seno pa skladiščili na hlevih in v šupah (ne svislih), do zime. Od tam so ga zvozili s samotežnimi sanmi po poti čez Peč, domov v dolino.
Rjavčeve in Citrarjeve Jasenje imajo še zdaj iste hišne gospodarje. Kotenkove, na katerih stoji cerkvica, so ga imele do pred kratkim tudi, zdaj so pa baje cerkvene.
Lastniki senožeti so pustili tu in tam kak jesen rasti, da so se v sili pod njegovo krošnjo za kratek čas pred nevihto ali sončno pripeko umaknili. Ker pa v nobeni senožeti ni bil samo po en jesen, in ker se jim po naše v množini jas'nje reče, so dobile na ta način vse tri senožeti ime Jas,nje.
Č'j' hvap'c gaspadar
Pavedav bom an mav' smeš'n pCp^ljaj, k ga vem brlj s pr'pav'd'vanja Zunav^a čča, k' sa b'li s6s'd, kak'r s soj 'ga pon'nja. Bu j' takrat, k' sa Rutaršč' kmete res'n jedle to, kar sa pr'devale. Sadile sa: čompe, serk, bab, f'ždv, kapus, s'jal' pa ar'š, ječm'n, av's, jeda, repa, preja pa magoč' š' k'j.
Hiša, čer j' se to pr'pet'vo, j' b'va br'z čevdra. Mem' nje je tekva rojca, k' b' bva not'r udar'va. Gaspadar pa gaspadinja nista 'meva atrok, sa b'le pa pr' hiše tud' tri gaspadarjave led'k sestre, k' sa tete astale. Vs' tri sa b'le tam, b'lj za cer, kak'r za n'c. Adno j' b'va t'ško bovna, ta druga j' b'va versko kaj zagnana, da j' s cerkle u uKranjsč' Gore, damo ki jest hadiva. Ta tretja j' b'va pa fav'lj kak'r krene, zrav'n t'ga pa š' žTht kak'r sam tajf'lj.
Gaspadar, j' na vem za čem, š' mvad umrv. J' pa km'tija žena furava. Za devo j' 'meva hvapca pa dekva, j' j'm
pa ki švč. Umrle sta tud' ta b6v'na pa ta žl'ht tete, ta pabožna j' pa šv'drava u Kranjska Gora k meše vsak den, še k' sam ponbn.
K' j' pa š' gaspadinja umrva, j' s' šu pa gaspadarja hvap'c. Ki na ankrat j' moja pa, na vem zakaga, dekva padurhava tako, da j' astav za devo sam. J' pa s'jav 'n sadiv kaj, pa to kar j' nucav.
Zav'lj t'ga j' mo bu pa pr' hiš' marsVj adv7č. Mot'le sta ga tud' dve kaj v'liče deže, za čisti kapus pa ribanca, da sa njej' mogle, kdu ve že kda', ti tist'mo pamdž'n'mo čevdro z vosč'me durme, ab cimnate, vk'p z'staj te.
Da j'h je skoz' te ta vosče dure v'n spraju, j' na abeh straneh mangarje, k' sa b'li s tramav, absekav. Smešno pr' t'm j' bti pa to, da j' abe deže, l'ki zuna u veže, namest' b' j'h biv že notre, u drve z'sekav.
Če hlapec gospodari
Povem vam dogodek, ki se ga bolj spomnim iz pripovedovanja Zimovega očeta, ki so bili sosed, kot iz lastnega pomnenja. Bilo je pred skoraj devetdesetimi leti. Takrat so Rutarški kmetje res jedli samo to, kar so sami pridelali. Da so bili pri tem uspešni, so sadili krompir, koruzo, bob, fižol in zelje, sejali pa rž, ječmen, oves, ajdo, repo, lan in mogoče še kaj, česar se ne spomnim.
Kraj, v katerem se je zgodilo, je bila kmečka hiša brez kleti. Tik ob njej je namreč tekel potoček, ki bi našel pot vanjo. Redka zanimivost tistih časov je bila, da gospodar in njegova žena nista imela otrok. So pa živele v družini tudi tri gospodarjeve
sestre, ki so ostale kot tete pri hiši. Vse so bile tam bolj za okras kot v korist. Ena je bila bolna, druga je bila versko blazna in je prihajala iz kranjskogorske cerkve domov samo jest. Tretja, ki bi lahko kaj koristila, je bila lena kot star pes, povrh tega pa še hudobna kot sam vrag.
Gospodar je, ne vem zakaj, mlad umrl. Povsem razumljivo je bilo, da je postala gospodarica njegova žena. Za delo je imela hlapca in deklo in kar šlo jim je. Umrli sta tudi bolna in hudobna gospodarjeva sestra. Tista pobožna je pa švedrala v Kranjsko Goro vsak dan k maši, kar sam pomnim.
Ko je umrla tudi gospodarica, sta ostala kot delovna sila pri hiši hlapec in dekla. Jasno je bilo, daje zdaj gospodaril hlapec. Ko gaje, ne vem zakaj, zapustila dekla, je ostal sam. Od takrat naprej je sadil in sejal to, kar je rabil. Naveličanemu vsega je postajalo marsikaj pri hiši odveč.
Tako sta ga motili v nadomestni kleti z ozkimi vrati dve veliki prazni deži za kisanje zelja in repe. Bili sta tolikšni, da so ju, kdo ve že kdaj, sestavili kar tam v prostoru.
Da ju je spravil skozi preozka vrata iz prostora, je na obeh straneh obsekal, na srečo masivne, podboje. Smešno pri tem je, da ju je v veži, namesto prej v prostoru, razbil.
Tabre
Nekda j' 'm'v vsak končk zemlje, a j' biv to vrh, gmajna, snežT al' polje, s'j jme. Pa na ki to, vsak j' Mv š' b'lj na drobno astrančeran. J's s'm biv UciTna roj'n na dvajste. Na kradko j' se tako naš' vahtarce rekvo. Za name j' bu na
prodo, na lev' Strane za Vakam, na desne u Vogo, na glfh pa na Tabrah. Te se pa š' zd'j, naprej d'leja.
K' s'm biv na nj'h začetko roj'n, s'm t'v ved'te adkod j'm te j me, pa za kaga se tfst'mo zaraš'n'mo štik'lco na nj'h začetko, pr' Kacjan hiše reče.
Da j' kr'j dabiv j me pa NapoTonav' vojsče, k' je u let'h 1808 za 1810 za tuka s'm pr'šva, se za neki cajta zadrž'vava, tabariva pa spet vrniva. To s'm zvedu ad resn'h lj'di. Ad nj'h pa š' tole: Saldate, k' sa tam tabarile n'j b' b'li v'soko u Hrame ah umerkale Vavčarjave uce. K' sa se naglih gorta prot' nj'm pa brego pvaz'le, sa na Brmjarjav'mo Abvazo, na nj'h g a vej a ž'vina natrafile. Abojno sa pakvale. S' pa ve da j' Napol'6n škoda pašteno pvačav.
Š' neki ad NapoTvonav'h saldatav sa pa Zfmav oča pavedale. Kdu j' nj'm, na vem. Gvišno tud' kak star čvov'k. Rekle sa: Za ZiTnavTi ulc, k' sa b'le meja m'd Zimava V6gr'ja pa Jurčav'm Rutam (zd'j kurerska pot), n'j b' b'va francosč af'cer pa an saldat pr'rajtava. Afcer n'j b' biv pategnu sabva z ndž'nce, naredu z njo u ljufto križ pa v'miva sta se.
Tole j' me pa neht' druj' pavedav. K' sa S'rjane vidle, kaga sa francosč' saldate z Vavčarjava 'n Brinjarjava ž'vma naredle, padni tud' zakurt' niša upale. Bale sa se, da b' d'm ves na biv 'zdav.
Druj', glfh tak' res'n krajan, j' pa vedu pavedate, da n'j b' b'lf na t'mo konco Tab'r u petn'st'mo staletjo tabarfle Turče. Ad tuka' n'j b' b'li napadale vasi pa naš' dahne.
Abojno j' v'hko bu. Aben'mo nfsTn do pabfjav. C'frfd'n s'm pa s t'm, k' vem, da sa Tabre nastale z b'sede tabori, tabare, Tab're.
Tiste, zakaga s' sveto na začetko TabT, pr' Kacjan hiše reče, pa š' zmeram na vem.
Tabre
Nekdaj je imel sleherni košček zemljišča, naj je bil hrib, gozd, senožet ali polje, svoje ime. In ne samo to, vsak od njih je bil še naprej razčlenjen. Jaz sem se, npr. rodil na Dvajste. Tako seje reklo kraju, kjer je stala naša čuvajnica. Za nami seje reklo na Produ, na levi od nas za Vakam, na desni u Vogo, naravnost pa na Tabrah.
Ker se Tabre delijo še naprej in ker sem bil na njih začetku rojen, meje zanimalo dvoje: prvič, odkod jim to ime in drugič, zakaj se zemljišču na začetku reče »pr' Kacjan hiše«.
Da so Tabre nastale po Napoleonovem taboru, sta vedela kar dva krajana. Bilo naj bi takole. V obdobju 1808 do 1810, naj bi prišla do tu Napoleonova vojska. Na tem mestu naj bi se bila utaborila, nekaj časa ostala in se od tam tudi vrnila. Eden od sogovornikov je vedel celo to, da naj bi bili vojaki, ki so tam taborili, opazili v »Hramcah«. Vavčarjeve ovce.
Med vzpenjanjem v hrib naj bi bili v Brinjarjevi senožeti »Obvazu« odkrili njihovo govejo živino. Oboje so potem poklali. Pri tem je zanimivo, daje Napoleon baje škodo pošteno poravnal.
Še eno zanimivost v zvezi z Napoleonovo vojsko nam je povedal moj stari oče. Tudi njemu jo je moral kak starček. Bilo naj bi takole. Do kakih sto metrov od Zgornjih Zimov, kjer se začenjajo uTce, ki so meja med Zimovim in Jurčevim zemljiščem (zdaj
je to Kurirska pot), naj bi bila prijahala francoski oficir in en vojak. Ko sta se ustavila, naj bi oficir izvlekel iz nožnice sabljo, naredil v zraku z njo križ in sta se vrnila.
Nekdo drug mi je pa povedal, da si Sfijani, ko so zvedeli, kaj so francoski vojaki z Vavčarjevo in Brinjarjevo živino naredili, podnevi niti kuriti niso upali. Bali so se, da bo dim izdal še neodkrito njihovo vas.
Po drugi varianti, ki jo je zopet povedal drug krajan, naj bi v petnajstem stoletju taborili na tem mestu Turki, ki so napadali vasi v Zgornjesavski dolini.
Zame sta bili sprejemljivi obe varianti in nikomur nisem ugovarjal. Sam sem se moral pa zadovoljiti s tem, da vsaj vem da so Tabre nastale iz besede tabori, tabore, po naše (Tab're). Zakaj se začetnemu delu Taber reče »pri Kacjan hiši«, še vedno ne vem.
Upaštevanje dr'gačnaste
Za bit' s paštenjam skregan, br'z marale pa z zakone skregan, ni mus, da s' C'gan. To raj tam, vse v'ma. J' pa v'hko nehte C'gan, mo pa n'č ad t'ga ni moč ačitate. Tak' j' m'j gledanje na vse, k' sa m'd name pa niša sami urž'h, č' sa mav' dr'gače aT pa neki druj'ga, k' srna mi.
Da s'm se votu tole pisate, sa me spraj'le smešne, č' na trepaste, afere akoT ane, najbrž ' frderbane c'gansče famiTje, k' maže vse paštene pa devavne C'gane. Na vem, za kaga s' j'm zd'j ki na ankrat Rome praje.
D'set 1 et pa ta prv' sv^ovn' vojsče srna b'!! mi, z naša borna stan'vanj ska hiša, ad Ceklja u ta garednj'h Rut'h za Zimav na začetko ta sp6dnj'h, pr'č ad ceste sami. Cer sa zd'j naselje: Jezerci, Korzika, Finžgarjevo naselje, Naselje pod hribom, Gobela 'n Kurirska pot, sa b'li skor' za druje svtovne vojsče 'n nemšce akupac'je: polje, trav'nče 'n paš'nče. Na nj'h pa, ab dveh Rabičav'h žagah, kak'r s'm reku, ki mi.
Žaje sta mele prastore, k' j' s' j'm bajte rekvo. U nj'h j' se žajm'št'r v'hko mav' pagr'v, al' pa j' se čaj pagr'v. K' sa b'li pa žam'štre damač' al' pa sasedav' mošče, sa b'le pa bajte več' del fr'j. No, u ta spodnja, k' j' b'va prav ki blizo nas, sa se pa z Rabičav'm pr'valjenjam C'gane (Rajharte) usel'le. Dabfle srna sasede abeh spolav 'n vs'h staraste.
Kar mam maj'nga pavedate, j' pa tole: Nfsma se druž'le z nje me pa tud' ani msa b'li vs'ljive. Srna s' pa pazravjlale, 'n č' j' tak' nanesvo, tud' kašna rekle, pa abedn'h adrij nfsma mel' z neme. Mele srna: z'1'njav'n vrt, drve zuna paravnane, sp'šene kure, na fr'j srna pranje s'šile pa n'č nam ni zmen'kavo. Pa na ki to, tud' pa vese se a nj'h svab' ni gavor'vo.
B'li sa pašten' C'gane, za to sa s' mele, da b' b'li Rome, pa š' šlfšal n'sma. Pa č' b' b'li, a b' bu k'j drgače? Z Rut sa se u Vog (na Pr^) s'lile pa gvfšno tud' tam damačine nfsa mel' t'žav z njeme. Glih kaj, da nis'm pazabu, j' pa tole:
U nj'h farni 1'je j' bfv an star ded'c Janko. Č'prav C'gan, j' z dveme damačine, k j' ad'n ramonfka vleku, ta druj' bas j'grav, na vašč'h rajanj'h violina špfljav. Soje ni m'v,
j' pa k m'ne pa moja hodu. J' ja pa vsele že druj' den nazaj prrnesu.
Priznavanje drugačnosti
Da si nepošten, nemoralen in z zakoni skregan, ni treba biti Cigan. To nam je, upam vsem jasno. Je pa lahko nekdo Cigan, ki mu nič od naštetega ni moč očitati.
Tako je moje gledanje na tiste, ki so po nikogar krivdi izjeme med nami.
Na to kar bom zdaj napisal, so me spomnile smešne, če ne nerazumljive, afere z eno v nekem smislu izredno cigansko (romsko) družino, ki meče senco na vse Cigane, ki jim po vedenju in ne vem čem še, niti podobni niso.
V	Rut'h smo bili deset let po prvi svetovni vojni mi, z našo skromno stanovanjsko hiško, od Ceklja v Zgornjih Ruth do Zimov na začetku vasi, stran od državne ceste, ob Robičevih žagah edini naseljenci.
Zdajšnja naselja: Jezerci, Korzika, Finžgarjevo naselje, Naselje pod hribom, Gobela in Kurirska pot so bila polja, travniki in pašniki. Tako stanje je bilo do nekaj let pred nemško okupacijo, ki se je zgodila leta 1941. Bili smo, torej na teh površinah, sami.
Nedaleč od nas sta bili dve Robičevi žagi venecianki, (zgornja in spodnja). Imeli sta skromne lesene prostore, kjer se je žagar pozimi pogrel ali si je kaj malega skuhal. Ker so bili žagarji domači in sosedovi moški, sta bila skromna prostora, ki se jima je reklo v bajti, večinoma prosta.
V	tega na spodnji žagi, približno petdeset metrov od nas, se je sporazumno z lastnikom (Robičem) vselila ciganska
(Rajhartova) družina. Dobili smo sosede obeh spolov in različnih starosti.
Kar hočem povedati je, da se nismo z njimi družili, pač pa pozdravljali in če je tako naneslo, tudi kakšno rekli. Sicer pa se niso vsiljeval in z njimi nismo imeli nič skupnega, niti težav.
Imeli smo zelenjavni vrt, na prostem kurjavo, spuščene kokoši, zunaj smo sušili perilo in nič nam ni zmanjkalo. Mogoče bo kdo uporabil pregovor »lisica in cigan ne kradeta blizu brloga«, to v našem primeru ni bilo.
Tudi po vasi in pozneje v Rušju blizu Kranjske Gore, kamor so se preselili, ni bilo slišati pripomb na njihov račun. Resje, bili so Cigani, ampak kot najbrž še kateri, pošteni. Za Cigane so se imeli, da bi bili Romi nismo mi niti oni govorili. Pa če bi, kaj bi se s tem spremenilo?
Skoraj bi pozabil povedati: Član njihove družine je bil starejši možakar, po imenu Janko. Čeprav Cigan, je igral z domačinoma (harmonikarjem in basistom) na vaških veselicah violino. Svoje ni imel in izposojal si je mojo. Jo je pa vselej naslednji dan vračal.
Kaku jz u Rutzh Mzkvavž nosu
Svet' Mzkvavž jz biv ad nekda' prz atrdčh zn ta mvad'h zzvo abrajtan svTnik. Szj nzč čudznga ni, č' jz za njzga god, vs,m, k' sa mo p,harje nastajle, m'd spanjam darilc nosu. Pa šz na ki to, m,d tčdnam zučer jz hodu ad hiše za hiše 'n vs,m atrokam, k' sa ga za mizame počakale, dabrdte taljav.
Na vem, č' bom znav pavedate, kaku j' bu, da bote mogle zastop'te. Sammars^'] nis'm zažVv. S tri lete starš' sestra sva b'va br'z mame, pa mars'kj, tud' m'kvavžna ni b'va glih taka, kak'r pr' ta druj 'h atrdc'h. Na trd'm, da j naj o M'kvavž ki abšu. Meva sva zvat'ga ačeta, k' pa 1' ni mogu bit' čča n mama. To se zastope. Pa š' to j' bu, da sva b'va pad Pečkame ad atrok sama. Vse ta druj e sa b'li adraš'ne. Nj'm M'kvavž dama ni nosu.
K' sva začeva u sova hadite, sva vidva, da j' bu u vs'h farniIjah padobno. Glih tako pa vs'glih na. M'kvavž j' biv ad'n za vse, nosu pa ni vs'm glih. J' pa pavsod, cev' leto merkav, da ni hter' atrak m'd letam k'j ušpiču, č' j' bogav, č'j' s' učiv, č' je m'd ž'branjam dremav pa tak' naprej. Pr' učenj o sva b'va s sestra v'n vzeta. C6 k nj'mo naj' n'šče ni pr'ganjav, k' devo pa stric. M'kvavž za to n'č ni vedu.
Neki dni pr'd M'kvavžam sva bva, kak'r ta druj' atroce, z'vo pridna. Ta zad'nj v'čer pr'd M'kvavžam pa raj tam že ki mav' zbegana. N'č čudn'ga ni bu, č' j' bu pa nama r'čeno: panoče k' borna vse spale, bo atrokam 'n tud' adrašn'm M'kvavž nosu. Gvišno pa ki tist'm k' sa m'd letam to zasuž'le. C' j' pa kaš'n ki paTca zasužu, mo bo pa tud' ki njo pr'nesu. Sva s' pa s sestra bava, č' nisva m'dva tista.
M'dva s sestra nisva mogva zastop'te, kaku bo M'kvavž s t'm, kar ma maj'nga taljate, pr' zaklenj'n'h dur'h u hiša pr'šu. Gvišno j' biv te prablem š' če.
Oča sa nama zatajč'vale, da M'kvavž ni čvov'k, kak'r j' šelj'm, k' uvome, da u hiša pride. An je sv'tnik, s praje,
da j' duh br'z žvota. Not'r pride br'z m uje, v^ko skoz' ravfnj'k al' skoz' vsaka špranja. Tud' skoz' ključav'nca na ta v'žen'h dur'h, z vs'm g'pekam, tud' s paTca, č' ja hte zasuže.
Nisma pr'šle vk'p. Sa se pa mate znaj d'le pa rekle. M'kvavž j' sv'tnik, bo že vedu kaku bo pr'šu not'r. Mi zd'j paž'br'jma, potle pa l'ki vse u post'lje.
K' sma rož'nkran'c paž'brale, j' dabiv vsak s'j pehar pa na kvop ab peče, sma j'h nastajle. Na po patavaž'na, kak'r gvišno š' kak a trak, j' naj o span'c pabrav. P'harje sma nastaj'le m'dva s sestra pa mate za oča 'n za se. Ta adraš'ne strice 'n teta m'd letam niša b'li kaj pridne, da b' b'li smele p'harje nastavljate.
Zjutra sta b'va oča 'n mate taprva pakonco. K' sva s sestra ti hiša pr'šva, sta se z'vo čud'va kaku dob'r j' te svet' M'kvavž. Z očanašam, k' sma ga gvasno ž'brale, sma s' mo s srca zahvaTle.
U naj'n'h pharj'h sa b'li leto za letam: vonas't, na roka štrikan' štumfe, ražice, jabuče, koce, kak' svinčnj'k 'n zvezk, k' sa mo oča teka rekle. To j' bu pa tud' vse. Pamaranče pa cukrarije n i nosu, s'j j'h u rutaršč'h štacunah tud' pr'dajal' niša. U naj'n'h p'harj'h ni bu j'grač pa tud' dama s cunj nar'jen'h pun'c, zecav, psav pa ii penca zavit'h paTc na.
Da j' v'hko te r'či tadruj'm atrokam pr'nesu, sa paskrbele mame, m'dva ja meva nisva.
Star' mame, k' sma j'm matija rekle, j' pr'nesu zrav'n jabukav, ražičav pa koc, ana vunča ta prav'ga kafeta. Očo
pa an pak'lc šndfavca. Za njej o j' se pabrigav naj'n ata. Sam j' pa pasav k tist'm ta adraš'n'm, k sa astale br'z vs'ga.
H'du dobro s'm pa zamerkav m^vavžna, k7 sma b7li taprv7 leto u soj' hiše. Star s7m biv d'set let. Pr'nesu j' me pa klink (pip7c) pa na vem, c' na glih tist' leto tud' nVšina za špiljate (org7lce). Kaga j7 sestre pa ato pr7nesu, s7m pa pazabu.
Zd7j pa š7 neki a M7kvavžo, k7 je u vese pa hišah hodu pa nosu. VVlile sma se ga atroce 7n mvadina. Mi atroce mav7 s straham, zato k7 sa b7li z njem park'ljne. Ta mvade 7n kaka naugnana starina pa karažne zav7lj dr7št7be 'n p7jače.
Hodu 7 zmeram zučer 7n k7 j7 bu vse pr7štimano. Treba j7 bu zbrate pa hišah darile pa š7 k7j pr'kupte. S7 pagavarite, kdu bo k7j, kdu bo vse ta pr7štimanč nosu, kdu taljav, kdu bo u k'j napravlj7n, pa tak7 naprej.
K7 j' švo pa zaresn, sa b'li pa napravlj7ne: M7kvavž u škofa s škofavska paTca u roče, dve dečle u beTh haljah, z larfame na ksiht'h 'n kroname na gvavah, u ang7ljne, vsaka s soj 7me bukvame u rokah. Park'ljne sa b7li u narobe abrnj7ne kažuše, s t7šč7me larfame z raj mi na gvavah, ddj7m rdeč7m j7zikam, z Zgonce akol' pasu pa s četname u rakah. Park7ljnav, k7 sa b7li karažne, j7 bu zmeram mav7 v7č, da sa vmes kaka pr7vzetna jumfrica abdevale.
U hiše za miza sma s7dele 'n M7kvavža čakale: damače, sasedave pa š7 ad kad pr7p7ljane atroce. Pa kvapeh akol7 p'či 7n ab zunanj7h stenah sa s7dele ta adraš'n7 damače pa star7še ad pr7p7ljan7h atrok. M'd njeme j7 bu neki mčžč7h,
k' sa nas atroče bran'le pr'd včas'h ki mav' pr'v'č hud'me park'lne. Č' sa b'li tace, j' se nj'h rjavenje kilametre del'č šlišav. v'hko
U hiša, tako j' se prastoro rekvo, j'h je spustu gaspadar al' pa nehte ad ta damač'h. K' sa se pa dure adprle, j' se zašlišav ang'ljnav zgčnč'k. Daj' bvat'šina, ni treba pasebe praj'te. M'kvavž, k' j' taprv' ustopu, je pazraju z hvalj'n bod' Jezus Kristus. Kaga srna mi adgavor'le, s'm pazabu. K' j' biv z abem' ang'ljne pr' mize, j' taprv' pabarav » a sa atroce k'j pridne «? Kaš'n j' biv antvart, s' ve. Ved'te j' t'v tud' to, č' k'j ž'brat' znama. Tud' te antvart j' biv tak, da srna v'hko potle z njem vočanaš na gvas ž'brale. M'kvavž j' biv pa š' ki naprej ferbč'n. Ane par j' nas mogvo č'šena Marija paž'brate, ad'n pa nek'j maTga zapete. Tist' cajt sa se pa u v'že že park'jne s četname 'n Zgonce slišale.
M'kvavž j' dav vsač'mo atroko škofavska palca ukušn'te , ang'lčko s ta zvat'me bukvame j' pa zapavedav, n'j nas not'r zapiše.
Potle sa se pa vs' tri ta k peče um'knile. C6 k mize sa pa pr'šle dečle s košam 'n darile. N'č niša 'zberale, merkale pa, da j' dabiv vsak neki jabukav, koc, dve pamaranče, neki ražičav pa presta.
Že ki kmavo sa se pa skušal' co k mize ta nab'lj sivne park'ljne pr'rinte. Pa c'vo gratavo j' j'm. Ki skoz' mčšče, k' sa nas bran'le, sa pr'šle za mize. Grozno sa tul'le, pa pa mize s četname tlekle. Pr'č ad nas sa ja skušal' zvleče. M'd name, k srna b'li za miza, j' bu an k'p astraš'n'h, čisTh frisav. C'vo pad njo j' skušav an'gav J6ž'k zlez'te.
S'veda sa nas mčšče bran'le 'n tud' ubran'le. K sreč' to m dog' tavravo. Park'ljne sa pad kažuše šbicale, j' s' j'm pa na lj'ftm'divo.
Sasede 'n ta druje, k' sa b'li z atroče pr' nas, sa kmav' adšle. Mi tri srna se leč sprajle, oča pa matija sta pa pa taveč'm pasprajva.
Kar s'm pavedav, 'j se panavljavo šter' lete, zakled'r sma pr' Zim'h ž'vele. K' sma se pa u soja hiša pr'serie pa na čakanje M'kvavža nisma v'č hadile.
Kako je v Rut'h Miklavž nosil
Sv. Miklavž je bil med otroki in mladino že od nekdaj najbolj cenjen svetnik. To ni neka posebnost, če se zavedamo, da jim je nosil vsako leto, prav za svoj god, med spanjem darila kar na dom.
Ne vem, če bom znal opisati dogajanje tako, da ga boste vsi razumeli. Vsega namreč niti sam nisem okusil. S tri leta starejšo sestrico sva namreč ostala že zgodaj brez mame in je šlo zaradi tega marsikaj, tako tudi miklavževanje, delno mimo naju. Ne trdim, da naju je Miklavž enostavno obšel, le da za naju ni moglo biti vse kot za sovrstnike, ki so imeli oba starša.
Imela sva sicer zlatega očeta, ki ni mogel biti istočasno oče in mati. Pa še nekaj je bilo. Pod Pečkami, kamor smo se po mamini smrti priselili, sva bila midva edina otroka. Vsi ostali so bili odrasli, ki jim Miklavž ni nosil.
Šele ko sva začela hoditi v šolo, sva ugotavljala, da so bile navade glede miklavževanja sicer povsod podobne, ne pa čisto
enake. Miklavž je bil povsod isti, darila pa ne. Je pa povsod vse leto opazoval, da ja ni kak otrok kaj neprimernega počel, ali je zanemarjal učenje, če je rad delal in če je med molitvijo dremal.
Pri tem sva bila s sestro svojevrstni izjemi. K učenju naju nihče ni priganjal. Ni naju bilo treba. Zato naju je pa toliko bolj stric k delu. Miklavž sije zatiskal oči.
Ko seje bližal Miklavžev večer, smo bili vsi otroci zelo pridni. Zadnji večer pa midva kar malo zbegana. Kako tudi ne, če je bilo nama prvič v življenju rečeno, da nas bo ponoči, ko bomo vsi spali, obiskal pri zaprtih vratih sveti Miklavž z darili. Seveda samo tiste, ki so si darila med letom zaslužili. Če si je nekdo prislužil samo palico, mu bo pač prinesel samo njo. Bala sva se, da nisva to midva.
S sestrico nisva mogla razumeti, kako je mogoče priti v hišo pri zaklenjenih vratih. Stari oče, ki smo jim poenostavljeno rekli oča, so nama skušali dopovedati, da je Miklavž svetnik, kar pomeni, daje duh ne človek, kot j e tisti vlomilec, ki pride v hišo na silo. Miklavž lahko pride v hišo kjerkoli, tudi skozi dimnik, najmanjšo razpoko pa celo skozi ključavnico na zaprtih vratih.
Niso naju še povsem prepričali, ko so nas prekinili stara mati (matija) z izjavo: „Sveti Miklavž je svetnik, bo že vedel kako bo prišel. Mi zdaj pomolimo, potem pa takoj vsi v postelje.”
In res. Ko smo kleče zmolili rožni venec, smo dobili peharje in Miklavžu smo jih nastavili na klop ob peči. Midva s sestro vsak svojega, mati pa tudi za oča in zase. Strici, najin oče in teta so bili odrasli, ki si povrh tega, da si med letom pravice do Miklavževega darila niso prislužili, peharjev niso dobili. Čim
se je zgodilo, kar so rekli mati, je naju, še vedno ne povsem prepričana, premagal spanec.
Zutraj sta bila oča in mati prva na nogah. Ko sva prišla midva v hišo, kot se je prostoru reklo, sta se na glas čudila dobroti svetega Miklavža, ki nas je tako bogato obdaril. Z očenašem, ki smo ga na glas molili, smo se mu primerno zahvalili.
Prinesel nama je vsakemu po en par volnenih doma napletenih nogavic, kar nekaj jabolk in rožičev ter vsakemu en zvezek in svinčnik. Sladkarij in pomaranč, v najinih peharjih ni bilo. V najino veliko zadovoljstvo tudi v svileni papir zavitih palic ne. Miklavž vsega tega v rutarških trgovinah ni mogel kupiti.
To je bilo torej za naju vse. Drugim otrokom je gotovo prinesel še kake sladkarije, pomaranče, igrače in če nič drugega vsaj doma iz cunj narejene punčke, zajčke, pse itd. Za vse to so poskrbele njihove mame. Midva je nisva imela.
Stari mami je Miklavž prinesel eno vunčo (ne vem koliko dag.) nepražene prave kave, staremu očetu pa zavitek njuhanca. Za to je poskrbel najin oče.
Zelo dobro sem si zapomnil Miklavževo darilo leta 1927, ki gaje prinesel v naš novi dom. Namesto peharja na klopi, je bil tokrat na mizi nastavljen krožnik, v njem pa je bilo Miklavževo darilo, ob drugem pa zelo željeni pipec (klink). Nisem pa gotov, če ne že isto leto, tudi orglice (nTšina za špiljate).
Kaj je prinesel sestri in kaj očetu, verjemite mi, se več ne spomnim. Očetu, če nič drugega, nekaj zavitkov fajf'nga tobaka, gotovo.
In zdaj o Miklavžu, ki je hodil v spremstvu parkelj nov in sodelujočih po vasi z darili od hiše do hiše. Tudi njega smo
se veselili otroci in mladi. Otroci malo prituhnjeno zaradi parkeljnov, mladi in med njimi kak neugnani starejši samec pa odkrito zaradi druženja ob dobri kapljici.
Hodil je samo zvečer in šele, ko je bilo vse nared. Za tak obhod seje bilo namreč treba organizirati. Prvo j e bilo na vrsti zbiranje daril med krajani. Temu je sledila organizacija dela. Treba se je bilo dogovoriti kdo bo kaj, kdo bo nosil in kdo delil darila in končno, kako naj se vedejo po hišah parkelj ni.
In ko je šlo zares, so bili oblečeni: Miklavž v škofa s škofovsko kapo in palico v roki. Dve dekleti v belih haljah, z maskami na obrazih in kronami na glavah ter knjigami v rokah, v angelne. Parkelj ni v kožuhe z navzven obrnjeno kosmačino, s težkimi rogatimi maskami z navzven štrlečim jezikom, z zvonci okrog pasu in z verigami v rokah. Parkeljnov je bilo običajno več, da so mogli med dogajanjem v hišah, izven njih kako skrito domišljavo deklino malo obdelati.
Sprevod je spustil v hišo gospodar, oz. nekdo od domačih. Ko so se odprla vrata, seje zaslišal angelčkov zvonček in med njimi seje prikazal sam sveti Miklavž. Pozdravil je s »hvaljen bodi Jezus Kristus«. Kakšen je bil naš odgovor, sem pozabil.
Ko je bil z angelčkoma ob mizi, je glasilo prvo njegovo vprašanje: „Ali so otroci kaj pridni?”
Na pozitivni odgovor odraslih je nadaljeval z vprašanjem, namenjenim nam otrokom: „Ali znate kaj moliti?” Tudi naš odgovor je bil tak, da smo smeli skupaj z njim glasno zmoliti oče naš.
Z vprašanji je Miklavž nadaljeval med posamezniki Nekaj od nas je moralo zmoliti češčeno (zdravo) Marijo in zdi se mi, da je moral eden celo nekaj zapeti. Ko smo vsi po vrsti poljubili
škofovsko palico, se je Miklavž skupaj z angelčkoma umaknil k peči.
Pristopila so dekleta z darili. Medtem ko so nas vse enako obdarovala, so postajali parkelj ni nestrpni. Silili so k mizi in po nekaj času uspeli priti skozi moške, ki so nas branili, prav do nas. Grozno so tulili in tolkli z verigami po mizi pred nami. Hoteli so nam jo izvleči, kar so seveda preprečili moški, ki so nas branili. Na srečo to ni trajalo dolgo. Parkelj ni so se pod kožuhi znojili in so si želeli priti na svež zrak.
Sprevod je odšel, kmalu za njim tudi sosedje in vsi ostali z otroki iz vasi. Mi trije smo se odpravili v našo podstrešno kamro spat, oča in mati sta za silo pospravila in o Miklavžu se je počasi nehalo govoriti.
Povedano se je ponavljalo vsa leta, dokler smo živeli pod Pečkami. Iz našega novega doma nismo več hodili čakat svetega Miklavža.
Nekaj
vsakdanjih
pogovorov
Jamranje sasede
Tist'm, k' sa neče u kšefto, pražeče ki prav pridna. Cev cajt fajraja, favlencaja, pa, ta pa flankeraja. Vs' glih j7!!!, a j' pet^ al' svet^. Pr' nas na pavCh ni tako. Č' nzč druj^a, žVina more bit' adpravlj^a.
Letaš j' bu vse na kupo. Kuma j' bi v Bož^ memč, j' biv že Pust tle. S' č' bz bu kak'r druj7 krate, b7 š7 ki švo. Tale vohc7t j7 nam pa dava misLte. An k7p kašt7vanja srna mele, zd7j s7 pa z d7narjam v7n na vid7ma.
Š7 sreča, da j7 žen7n naš. An7gave, cer j7 ta mvada dama, k n7č soj7ga nimaja, s7 me pa ki mav7 smil7ja. Dečle sa se zneb7le, kaštavd j7h je pa vs7glih v7likd.
S7 dr7gač b7 s7 njema na bu n7č m7divo, j7 pa, kak7r j7 sama pavedava, u drujmo. Pa rajtam že u št7rtmo mes7nco, da s7 j e že mav7 vide. J7s nis7m n7č umerkava. Nč, kak7r že, da b7 bu le vse zravo, bo pa že švo na ana sčrta.
Za neki cajta, zakled7r s7 njema k7j druj7ga na urajma, bota mogva bite ki pr7 nas. U ta v7žen7 kamre bčta l7žava, na košte bota mogva bite pa pr7 nas. U kamre ni pvaca v7č kak7r za tri, k7 boja vsak cajt. Špčrherta, tud7 č' b7 ga meva, ni kam pastaj7te. Pa s7 ja tud7 ravfnj7ka ni.
Zlodi j7 to, k7 ta mvade z vs7m ki na ta stare čakaja. Naš j7 pa š7le br7z kšefta. Na zastop7m njejč, ad kaga mata maj7nga žvete. C7 ga pabaram, pa praje: Mama kana s7 š7 ti brihti, bo že na ana sčrta. N7vesta, k7 s7 sama na more n7č pamagate, s7 t7ga v7lik7 b7lj zaveda. Č me sliše, kd7r mav7 sumpram, tud7 č7 na zav7lj njejo, zaveče.
J's s' prav ki t'ga bajim, kda bo mv ta stare vs'ga č'z gvava. Takrat bo pa hMu, k' j' tak' sk'rnob'n. Bog nas vare, j's mdr'm durh ki do gvad'te.
L'ki ad kraja s'm rekva: pr' nas na pavr'h. V'ste, s' mi to u r'snic' nisma. An štik'lc soj'ga polja mama, neki ga u štant uze'm'ma, da v'hko mav' čomp nasadema pa par repav koz r'dema. Poka soj ga nimama, č' s' pa htera koza prska, s' ga pa pr' anem, no kaku s' mo že praje, s' veš čerga misTm, spasod'ma. Zato k' nam mleka ni treba k'pvate, s' pa m'd kmete štuTma, nisma pa na. Ani nam ki bacpavre praj'ja.
Zd'j mor'm pa res'n damo. Ta star' na ve, če s'm, gvišno me že jiše. Don's ga že zapona noše. Pa s'j to j' vse glfh, dve ure pred al' pazneše, na spvača s' pr'kvadate, da 'mam le potle gmah. O, Bog kaku j' h'du.
Tožba sosede
Za vse, ki so kjerkoli redno zaposleni, so prazniki zaželjeni. Vse dni praznujejo, lenarijo, postopajo in vseeno jim je, ali je petek ali svetek. Pri nas na kmetih ni tako. Če nič drugega, za živino je treba poskrbeti.
Pri nas se je letos vsega nakopičilo. Komaj je minil božič, je bil že pust. Saj če bi bilo kot vedno, bi kar šlo. Nenačrtovana poroka in priprave nanjo so nam pa dale misliti. Stroški niso bili majhni. Zaradi njih imamo zdaj težave s pomanjkanjem denarja.
Vsa sreča je, daje ženin naš. Onegavi, odkoder prihaja bodoča snaha, kjer nič svojega nimajo, se mi pa kar malo smilijo. Dekleta so se sicer znebili, vendar tudi to ni bilo poceni.
Nič bi se jima ni mudilo, če bi ne bila, kot sama pravi, noseča. Menda je že v četrtem mesecu, da se ji že malo vidi. Jaz tega seveda nisem opazila. Pa nič hudega, da bi bilo le vse zdravo, bo pa nekako moralo iti.
Nekaj časa, dokler si ne najdeta kaj boljšega, bosta morala pač stanovati doma. V vežni kamri, kjer je prostora komaj za tri, ki bodo kaj kmalu, bosta spala. Na hrani bosta morala biti pri nas. Za štedilnik, tudi če bi ga imela, v kamri ni prostora. Pa kaj, saj niti dimnika ni.
Vrag je, da mladina vse preveč pričakuje od nas staršev. Sin je celo brezposelen. Ne razumem ju, od česa nameravata živeti. Če ga vprašam, mi odgovori: Mama nehaj se še ti sekirati, bo že kako.
Dekle, kije nemočno, se tega bolj zaveda. Če me sliši godrnjati, tudi če ne zaradi njiju, sirota zajoče. Bojim se samo, da staremu kdaj ne prekipi. Takrat bi utegnilo biti grozno. Neverjetno sovražen je, če ponori. Bog nas varuj, jaz moram vedno vse samo navzdol gladiti.
Na začetku sem rekla: pri nas na kmetih. Veste, saj to niti nismo. Kos lastnega polja imamo, nekaj ga vzamemo v najem, da nekaj krompirja nasadimo in nekaj koz redimo. Svojga kozla nimamo. Če kaže katera od koz potrebo po njem, si ga od onegvega, kako mu je že ime, saj veš katerega mislim, izposodimo.
Ker nam mleka ni treba kupovati pa med kmete rinemo, kar seveda nismo. Oni uporabljajo za nas celo žaljivko »bacpavre«.
No zdaj moram pa res iti. Stari ne ve, kje sem. Gotovo me išče, danes mu že dopoldne roji... po glavi. Pa saj je vseeno nekaj ur prej ali pozneje, ne splača se izmikati, o, Bog kako je hudo!
Pa š' adno
O Franca, sam Bog j' te dav. Majčk'no do sede, da m' boš pavedava kaku s' 'maš. J's s'm don's tak' zrogljana, da na vem, če s' me gvava drži. Sama s'm dama z atroce. An j' šu že zacajta pa dele. N'kdgar nimam, da b'mo mav' pajamrava. S' zastop'š al' pamagate me n'šče na more. J' pa vs'glih mav' dr'gače, č' se nekamo spaveš.
Veš, pa bajte pa akol' nje 'mam tako, da s' bajim čvaveka not'r sp'stite. Kar 'mam cajta, ga za hlev pa atroče panucam. Tagore u naj'ne kamre nis'm, že na vem kaj dogo, pastvava pa pamedva. Naj'ne post'lje naj o ki askapane pačakaja.
Zučer gr'm zav'lj deva, mav' pa tud' zanavaš, pozno 'n ta zadnja leč. Kuma s' pa tam' pr'kaž'm, mor'š misTte, ded'c že na me čaka. Č' mo pa pajamram, da s'm zmatrana pa da b' najraj'š na, s' mo pa nos abese, da š' d ruj' de n riv'c kuha. Tak' j' pr'gulj'n, da ga ni za cerate.
Pa da veš, kaku j' ta pšoba nagravžna tud' dr'gač' prstj'n. Pr' jede pa mevt'k, da b' bu kuma, da b' za nj'ga pasebe kuhava. J's pa atroce s' mo prav n'č na smil'ma. Za nas j' vse dobro pa vs'ga j' ki škoda.
Pa č' b' ta grdoba saj na se k'j dav. Tiste ta pagaledrane pa zašmerane hvače pr'tguje pet'k 'n svet'k, da že ki smrdeja.
Žensče pa gvfšno ki m'ne apravljaja kašna fav'lj packa s'm.
Atrčce 'mam rada, pa kaga m' nuca, č' j'h v'č gvavt'k nis'm. Učite s' aben'mo na da, pa durh sa ki vačne. Ta menje j' pa kd'r ga pagledam, ascan pa asran. Pa s' n'č ni čudno, č' pa tiste galenče, k' do padaj a, žreja pa š' nj'mč daj'ja. Ki c'vu gre skoz' nj'ga. Na vem, kaga n'j mo kuham pa kaku n'j ga voč'm ad nj'h. Aben'ga nimam, da b' k'j za me naredil. Z dedcam n'č ni, p'jan hod' damo, s' u post'lj zavali pa na me čaka, j's s'm pa sama za vse.
Pa vse b' š' bu, č' b' j's saj z ž'vina na 'meva kaj apraj'te. Pr'siv'nca j' šva an ted'n č'z brst, š'le 'nco j' striva. Dvan'st j'h 'ma pa š' ki pr' nje sa. Pa ja na bo kaš'nga pamandrava. J's na mor'm bit' pavsod, tle pa š' u sunjako. Dekle že tri dni nimam, sama s'm ja obdonkava. Z dedcam s'm njej o na stale zadrtofava. Prav škoda, s' dr'gač j' b'va tud' pr' dele za panucate. C6 pa tud' na bom gledava, č'prav j' me ded'c na cajte, adv'č.
A vrjenTš, da za se ajnfoh n'č cajta nimam. Tle pad rebrame me Štoka že v'č kak'r štern'st dni, pa k dohtarjo nimam cajta. Pavem te, pr' naš' bajte j' za crkn'te. Vlik' krat s' baram, T kaga s'm meva pr' te bajte apraj'te, pa kaga s'm misTva, k' s'm se ž'niva. Pa da vidš, kaku sa me dama bran'le, j's pa ki z gvava skoz' zid. Mvad čvov'k j' pa res'n guh 'n slep pa š' trepast pa vrho. No, zd'j je, kar je, bolj' na more bite, svab'š j' pa v'hko. Za crkn'te, t' reč'm, a n'j se ubij'm? Atrčce sa tle.
no
In še ene
O Franca! Sam Bog te je poslal. Vsedi se za hipec in povej kako si. Veš, jaz sem danes zmedena, da ne vem, kje se me glava drži. Sama sem z otroki. Moj stari je šel zgodaj zjutraj na delo. Nikogar s komur bi se vsaj malo pogovorila, k nam ni. Če bi prišel, bi mi ne koristil, bil bi pa dobrodošel, saj je veliko vredno že, če se lahko komu malo odkriješ.
Po hiši in okrog nje imam tako, da se bojim človeka vanjo spustiti. Čas, ki ga imam, porabim za hlev in otroke. Spalnice nisem pospravila in pometla, ne pomnim koliko časa. Postelje naju počakajo vsak zvečer nepostlane.
Zaradi obilice dela, še bolj namenoma grem pozno zvečer spat. Čim pa se v sobi pojavim, naj bi bil vrag stari na vrsti. Če mu dopovedujem, da sem utrujena in za kaj takega nerazpoložena, se mu nos obesi in še drugi dan ne pozabi. Zoprn je, da ga je težko prenašati.
Pa da vidiš, kako je ta vrag od človeka na splošno oduren. Pri hrani pa izbirčen, da bi bilo komaj zanj posebej kuhati. Niti otroci se mu ne smilijo. Za nas je vse dobro pa vsega škoda.
Vse bi še bilo, če bi ta pacek nase kaj dal. Ene in iste ponošene in zamazane hlače nosi dan za dnem, da že kar smrdijo, ženske po vasi imajo zaradi njega o meni slabo mnenje. Opravljajo me in ugotavljajo, kakšna lena packa sem.
Otroke imam rada, pa kaj mi koristi, če jih več ne obvladam. Učiti se jim ne da, leni so, lačni pa kar nepretrgoma. Naj mlajši je polulan in pokakan, kadarkoli ga pogledam. Nič čudnega ni, z njim vred jedo tisto nezrelo sadje, ki pada z dreves. Kar
nepredelano gre skozenj. Ne vem, kaj naj mu še kuham in kako naj ga ločim od njh. Nikogar nimam, da bi kaj storil zame. Na moža ne morem računati nič. Domov prihaja pijan, zavali se v posteljo in me čaka.
Pa vse bi nekako šlo, če bi vsaj z živino ne imela dela. Pri svinji seje rok zavlekel za cel teden, včeraj je skotila. Dvanajst mladih pujskov ima in še kar pri njej so. Upam, da ne bo kakega poležala. Ne morem biti v svinjaku in hiši, če sem pa sama. Brez služkinje sem ostala, tega najbrž ne veš. Odslovila sem jo, pred tremi dnevi, ne moreš si misliti, z možem sem ju presenetila na štali. Zal mi je zanjo, pridna in za vse je bila uporabna. Tega pa le nočem prenašati, čeprav mi je to staro prase včasih več kot odveč.
Verjemi mi, da zase enostavno nimam časa. Pod rebri me zbada več kot štirinajst dni, ali časa za zdravnika ne najdem. Povem ti, pri tej hiši se ne da živeti. Sprašujem se, kaj imam tu opraviti in kaj sem mislila, ko sem se poročila. Če bi ti vedela, kako so mi domači branili, jaz pa z glavo skozi zid. Mlad človek je pa res gluh in slep pa še prismojen povrhu.
Pa kaj naj zdaj? Je, kar je, bolje ne bo, n kvečjemu slabše je lahko. Naj se ubijem? Otroci so tu!
M'd ddl/rme sasede
Ti, veš kaga, sos'd! U p'nzjonč se, d'narja prafš nimaš, cajta pa kaj da na veš, kam z njem. AkoT flankeraš, zrav'n pa jamraš, da ste vse pUhvajene 'n vas zebe pa da bo hac'nže glih zd'j kdn'c.
Veš kaga, Šim,n! Saseda sva, anga seb' pad6b'nga favlencarja dabode, sčere pa žaga z 8'bč vzem^a, č' k'j nimaš, t' bom j's pasodu.
Pad P^i, u m'j talj bežta, tam je vs' sorte kraPljna. Ad kraja akol' pameč'ta, za drve bo kak'r zanavaš. Rade volje t' dam. Č'j' k'j d'bel'š'11 sušcav k' sa naštomo fav'lj, pr'č pareže, Pojo je, pa za drve panuci. S t'ga, kar j' naprej dobPga, štoce narede, j'h bom u žaga dav, Za streš'nce 'n za Pršo'lnga boja dobre, tud' č' sa mav' mor.
J' pa tam tud' an h'du kriv, pr'ce d'b'v jedvo, k' ni za k'j druj 'ga kak'r za drve. Padri ga pa s ta druj'm vr'd ga co k poto spraje.
Kar j' astegPga mav pr'č pategne, bom sam pPbrav, k' vem, za kaga bom k'j nucav. Gvišno bo nek'j vat za u stog, tud' štang	za grušte, pont za	PršoPnga, pa	vat	za
pvot. Kak kav u	Pzerbe	pa zmeram	prav pride.
Vs' ta drugo, tud' to, kar b' biv v'hko žlajfholc, ab poto na k'p paroni pa ki tam puste, t' bom j's z vovam k teb' damo zvozu.
Č' boš pa vidu, da j' drva š' zmeram mav' pičvo, pa v'hko spoda pad	taljam	'n ab prodo	vse ad kraja patleč'š,
boš 'm'v pa drv	za dve	zime v'č kak'r pr'v'č.
Meje s drže, pa na mvadje merki, da ga na boš pr'h'du pavomu. K' boš pa fertik, pave, da bom sojo pabrav, teb' pa t'ojo damo zvozu. Pa k'j kmavo s' deva vote, zime š' neki cajta na bo kr'j.
Med dobrimi sosedi
Veš kaj, sosed! Tožiš, da te zebe in da nimaš denarja, imaš pa prostega časa, da ne veš kam z njim. Postopaš, se dolgčasiš in lenariš in govoriš, da ste vsi prehlajeni, ker vam kurjave primanjkuje.
Veš kaj, Šimen. Soseda sva, poslušaj me. Najdi si sebi primernega. Vzemita sekire in žago, če česar nima ti bom jaz posodil. Pod Peči, v mojo parcelo pojdita. V njej je takega za drva več kot dovolj. Čistita po mili volji.
Vmes je nekaj suhih smrek, tudi te podrita. Če je katera na panju votla, odrežita kar je treba, tvoje naj bo za drva. Iz uporabnih delov naredita hlode. Na žago jih bom odpeljal. Tanke deske bodo uporabne za opaž, čeprav ne bodo kvalitetne.
Zgoraj pod skalo rase debelo in krivo jelovo drevo, ki ni za nič drugega kot za drva. Podrita in spravita ga h poti, tvoje je.
Kar je tankega in dolgega, zložita posebej, bom izbral sam, ker vem za kaj bom lahko kaj rabil. Vmes bo nekaj lat za kozolec, drogov za opaž, lat za ograjo, če pa pri hiši kak kol v rezervi ostane pa tudi nič ni narobe. Vse ostalo, tudi če bi bilo uporabno kot jamski les, na kup ob poti zložita, tvoje bo pa še z volom ti bom domov zvozil.
Če boš ugotavljal, daje drv premalo, počistita pod parcelo in ob produ vse, jih bo pa za dve zimi več kot zadosti. Drži se pa meje in pazi na podrast. Kaj kmalu naj se zgodi, zime in kurjenja še ni konec.
Spamme
Na vrho
K' v's pr'šbican pr'pfhaš na vrh gore, vid^ pr'd s'bo l'pote stvarstva, hitro pazab'š na t'žave, k' s' jh 'm'v m'd hoja. U s'de pamaVcaš, zrav'n pa že devaš plan, gruntaš kam boš šu, kak'r hitro boš mogu. Fanj, k' j' možno, ni k'j.
K' s' na stare lete pr'bij'š v's pakveč'n, pr'd s'bo na vid'š n'č, nimaš k'j planerate, t' pa astan'ja spamine na pr'h6j'n'a pot. Ni neki fanj'ga, j' pa ki to možno, ni k'j.
K' jemlj'm u ž'vljenjo vse kak'r m'ne namenj'no, a j' bu dobro al' svabo, na pa vse na ankrat, s'm zdržav za tle s'm, pa š' s'm tle. Č ' b' bu pa dr'gače, b' me pa magoč' zd'jle na bu.
Res'n da ms'm pad srečna zvezda roj'n, sm pa zato na Tabrah, pad Kokam. Z'vo ga 'mam u časte, ki za soj'ga ga 'mam. Sp6n'm se, k' s'm š' mfh'n froc, vidu moj'ga ata, k' j' gledav gorta u nj'ga pa kmetam, k' sa tam u sn'žet'h šekle, reče: abvače gr'j a v'n č'z Kok, grdu bo. Včas'h pa tude: abvače sev'r nazaj č'z Kok prot' jugo t'ši, š' bo l'pu.
To j' bu pr'd davn'me sed'm'nds'md'set'me let'me, k' j' stava tam, čer zd'j kemične skrete, moja rojstna hiša -vahtarca dvajste. Leta 1921 srna s' mogle z nje k Grajenj'ko s'lite. Zap'stite srna ja mogle zav'lj anga zaved'nga Pr'mdrca, k' j' ja pr'd fašizmam 'z Italje padurhav.
Na koca s' me pa nje. 'Mam ja pa s tist'me neki kvadratn'me metre sv'ta ab nje, čer sva s' smeva, s sest'rca
jgrate, u lep^o spaminč. Naj'ne j'grače, k' j'h, na vem zakaga nisva k Grejenj'ko, z s'bo vzeva sa b'le: kar'nme, končče pavutja, mihne, v'č barv kam'nčče, vs'h sort čurč'ljne na cvec'h za naje, k' sa bli za naj o ž'vma.
Z vahtarce sma se kak'r s'm reku, s'lile za dve lete k Grajenj'ko. Lepše kak'r na vahtarc' j' nam bu pr' nj'h. Dobre sa nam b'li, š' pasebno gaspadmja M alka. Ki l'pu b' nam bu, č' b' nam balez'n mama na bva pabrava.
Ata u službe, m'dva mihna, pa spet sma s' mogle s'lite. Ta rajža k star'm Staršam, pravzaprav le k atav'mo mvajš'mo brato, k' j' biv takat že gaspadar. Tist'mo cajto pr' njh, j's ki šova za ž'vljenje praj'm.
Pr' nj'h s'm se nauču: vs'h kmeččTi devav, pakoršne, bit' šparav'n, pašt'n, včas'h tud' mav' vač'n, n'č pr'stj'n pr' jede, kr'h, k' j' na tle padu uk'švate, ž'brate, rad k'j date, spašt'vate stare lj'di, š' pasebno stare starše, j'm pamagate, ata cen'te, upaštevate vse versče navade, paznate abnašanje damač'h 'n divj'h žvalf, tfčav 'n mrčesa, ab vs'h sort' klegnat'h, u cokvah hadfte, l'pu devate z ž'vma, kar j' bu pa najteže, žvete br'z mame.
Ab upaštevanjo za tle s'm naštet'ga, pa nucanjo soje gvave, s'm se pr'b(jav skoz' ž'vljenje 'n don's s'm tle, pa takle.
Č' glfh me u ž'vljenjd ni bu z rožcame pasuto, b' v'gav, č' b' trdu, da j' me pa vs'glfh, č' je glfh vse dr'gače, kak'r j' bu takrat, k' s'm biv atrak.
N'k6mr na m6r'm zatajčate, kaga bčufm, k' vid^, da stajeta tam, cer j' bva moja rojstna hiša, z d'j dva z'lena kemična s'kreta. Namest' glajzav č'z most j' pa sp'ljana st'zda za p'čeliste.
Ni me vs' glih, k' vid'm kaku jemlje kon^ Zg. Zfmava hiša, k' j' b'va šter' lete naš dom, atav pa ki skoze. Ab hiše pa na n'č paspravljVmo kupo štava. Mars'k'j ad t'ga, kar s'm mav' pred pisav, s^ se nauču na nje.
Vsele k' gr'm mem' apartmajav, k' sa gratale z nekdanje Grajenj'kave hiše s štacuna, me pr' sreč zabali. Tud' ta j' bva neki cajta naš dom. U nje srna se mi tri: ata, sestra 'n j's za zmeram paslov'le ad naše mame.
Stisne me pr' sreč, č' s' sp6n'm polja pa njiv na nj'mo, čer j' se nekda pr'kvanjav vs'h sort žito, vmes pa rastle ččmpe serk, repa, bab, preja, š' pred pa c'vo jeda. Vs' to j' b'va š' takrat, k' sa kmete ki to jedle kar sa pr'devale, nj'h košta. Sam s'm, veTk dev atroštva pr'bu tud' tam.
N'kle na bom pazabu osče m'jice m'd nji vame, čer s'm se seče učiv. Na nj'h sa rastle vs'h sort lepe rože, k' sa s soj'm duham pr'vabljale: bučele, trote, m'helje, kurt martine vs'h barv pa na vem kaga še.
Vmes m'd trava j' rastva kum'na, k' srna ja mogle atroce za s'naseče paberate, damo neste, da sa je žensče na špaje pa pvankah s'šile.
Kak'r da nis'm na nekdanj'mo poljo, s' pačut'm, k' gledam praznina ad Kajžav'ga polja za Skrtave vahtarce pr'd
studence. Na nj'mo sa bdi ad začetka paletja za pozne j'šene nabasan' pohne staji.
Ad tfčav, k'j'h je nekda' polje r'div, j' zd'j vid'te: sm'ce, 'čmkavce, z'lence, liščče pa cerbode kašna taš'ca. Past'ric j' mavo, vastfce pa 1 etas tud' vidu nis'm.
Na mdr'm v'rjete, da mdr'ja bit' zd'j: enc'jan, d'šeč'nag'ljče, zvat'jabuče, gozdne hTje pa na vem kaga še, k' sa j'h b'li nekda' pohne abrčbje polj, z d'j zaščit'ne, zato k' sa skor izumrle.
Kaku l'pu j' bu nekda' vid'te zgoda zjutra na poljč areha al' pa zeca. Jazb'ca, k' j' b'lj u t'me hodu m'd putav serk, že mav' teže.
Br'z adrij' srna pa gledale s kuh'nje, skoz' vok'n, gamse, k' sa se zadrž'vale cev' letč 'n to lete 'n lete, včas'h kuma dvesto metrav pr'č ad naše hiše, u Hribrč, bliz' zgornje Rabičave žaje, m'd kam'nalčmam.
Vs'mo, a čem'r s'm pisav, b' v'hkč reku: M'j pdn'nje na nekdanj' pdn'nje, tak' davnč j' to bu. N'č ad t'ga ni mvajše ka'kr ds'md'set let. Š'dčbrč, da s' vs'ga spdn'm.
120
Pomnenja
Na vrhu
Ko prisopihaš prepoten na vrh gore, se ti razgalijo lepote stvarstva, da tukaj pozabiš težave s poti. Stoje občuduješ vrhove okrog sebe, sede pomalicaš in že načrtuješ napad na sosednji vrh. Krasno, saj je uresničljivo, ni kaj.
Ko pa dosežeš izčrpan in utrujen visoko starost, ne vidiš pred sabo nič, načrtovati ni kaj, nemočen obstojiš in ne veš kam. Se pa s priprtimi očmi sprehajaš po prehojeni življenjski poti in obujaš spomine. Nič posebnega, ampak edino uresničljivo, ni kaj.
Grajenjekova hiša, moj po vrstnem redu drugi dom.
Ker sprejemam življenje kot svojo usodo, nikogar ne častim niti obsojam. Sem pa dospel tako daleč, da danes lahko rečem: bilo je, kakršnokoli že, gotovo pa ne vse hkrati in še sem tu. Če bi bilo drugače, bi me lahko ne bilo. Poceni tolažba, ni kaj.
Nisem rojen pod srečno zvezdo, pač pa na začetku Taber pod Kokom. Častim ga in imam ga za svojega. Kot štriletni otročiček se ga spomnim zato, ker je očetu s prisotnostjo oblakov, ki so se podili okrog njega, pomagal napovedovati kmetom, ki so kosili tam blizu v senožetih, vreme. Govoril jim je: „Jug pritiska, oblaki se vrtinčijo okrog Koka,” slabo kaže.
Včasih tudi: „Sever pritiska, oblaki gredo visoko nad Kokom proti jugu, še bo lepo,” pa še: „Nad Kokom se oblaki tepejo, nič ne morem reči.”
Davnega leta 1921 smo morali mojo rojstno hišo - železniško čuvajnico dvajset zapustiti in prepustiti zavednemu Slovencu Ravnikarju, kije pribežal pred fašizmom iz Italije. Selili smo se v udobnejše stanovanje h Grajenjeku.
Po čuvajnici se mi ne toži, imam jo pa, kot tistih nekaj kvadratnih metrov prostora ob njej, kjer sva se smela s sestrico igrati, v zelo lepem spominu.
Najine igrače, kijih ne vem zakaj nisva vzela s sabo h Grajenjeku, so bile: prazne vojaške konzerve, korenine, naplavljeni koščki lesa, raznobarvni kamenčki vseh vrst, več velikosti storži s palčkami za noge, ki so bili najine živali.
Bivanje pri Grajenjeku žal ni trajalo niti dve leti. Zelo dobri so nam bili, predvsem gospodinja Malka. Če bi bili vsi zdravi, bi nam bilo lepo. Pa kaj, ko smo prav pri njih ostali brez mame.
Oče v službi, midva majhna in sledila je selitev. Tokrat k Zimovim starim staršem, oz. očetovemu mlajšemu bratu, ki je bil takrat že gospodar. Štiriletnemu bivanju pri njih rečem »šola za življenje«.
Na propad obsojena Zg. Zimnova hiša, moj štiri letni tretji dom.
Pri nijih sem se naučil: vseh kmečkih del, pokorščine, skromnosti,
rad kaj dati, poštenja, biti malo lačen, neizbirčen pri hrani, poljubljati košček kruha, ki je padel na tla, moliti, spoštovati
stare ljudi, predvsem stare straše, jim pomagati, ceniti zlatega očeta, upoštevati verske navade, spoznavati vedenje domačih in divjih živali, ptic in žuželk ob različnih priložnostih, hoditi v coklah, lepo ravnati z živino, kar pa je bilo najtežje »živeti brez mame«.
Ob znanju naštetega, upoštevanju očetovih nasvetov in uporabi lastne pameti, sem se prebil do sem, ko lahko še enkrat rečem: bilo je, kakršnokoli že, gotovo pa ne vse hkrati. Če bi bilo drugače, bi me morda več ne bilo.
V življenju, predvsem v otroštvu, mi ni bilo z rožicami posuto. Lagal bi, če bi trdil, da mi je vseeno za vse, kar je bilo v prvih desetih letih mojega življenja drugače kot je danes.



Na tem mestu je stala nekdaj moja rojstna hiša, čuvajnica20.
Ne znam opisati občutka, ki me obide, ko vidim stati, kjer je nekdaj stala moja rojstna hiša, zdaj dve zeleni kemični stranišči. Postavili so ju zaradi kolesarske poti, ki poteka po bivši železniški progi, čez železniški most proti Belci.
Dogaja se nepričakovano
Ne more mi biti vseeno, ko gledam propadajočo Zg. Zimovo hišo, očetov vedno in naš nekdanji, štiriletni dom, in porušeno gospodarsko poslopje, kjer seje dogajalo, o čemer sem pravkar pisal.
Kaj bi si mislili takratni graditelji?
Dva dokumenta o letnici gradnje porušenega gospodarskega poslopja.
Iz nekdanje Grajnerjeve hiše.
Ni treba biti kmet, da te stisne pri srcu.
Pri srcu me zaboli, čim grem mimo apartmajske, nekdaj Grajenjekove hiše s trgovino. Bila je naš dvoletni dom. V njej smo se oče, sestra in jaz za vedno poslovili od mame.
Neprijeten je pogled na polja, kjer so bile nekdaj njive, na njih pa so valovila vseh vrst žita in rasli: krompir, koruza, repa, bob, lan itd. Vse to je bilo še v mojem otroštvu, hrana kmečkih družin.
Velik del otroštva in odraščanja sem prebil prav na njih. Zdaj od Kajževega polja do Studencev ob S krtovi čuvajnici, kjer so stali od poletja do jeseni natrpano polni kozolci, ni videti niti enega. Celo zadnji steber (stožnj'k) Zg. Zimovega je skupaj s štava (v ozadju), že izginil.Na mejice med njivami, kjer smo kosili travo, polno dišečega cvetja, ki je privabljalo čebele, čmrlje, metulje itd. otroci pa za kosci pobirali kumino, so ostali samo še spomini. Encijan, svišč, dišeči nageljčki, zlata jabolka, gozdne lilije in še kaj, so rasli po obrobjih polj. Zdaj morajo biti zaščitena redkost, ki si je marsikdo niti ogledati ne more.
Od veliko vrst ptic, ki jih ni več in so se hranile s tem kar so jim nudila polja, se pojavljajo samo še sinice, zelenci, ščinkovci, liščki in redke taščice. Pastiričke so že redkost, lastovk pa letos niti videl nisem.
O srnah in zajcih, ki so nekdaj zgodaj zjutraj pozirali radovednim gostom, ni govora. Se manj o jazbecu, ki seje pojavljal v koruzi v temi.
Gamsov, ki smo jih gledali skozi kuhinjsko okno saj so se gibali desetletja, skozi vse leto, le nekaj sto metov od našega doma, nad kamnolomom v Golem hribru, nad Robičevo zgornjo žago, že davno več ni.
Vse povedano bi lahko imenoval »Spomini na moje otroške spomine«, tako davno je bilo. Nič od tega ni mlajše od najmanj osemdeset let.
Slovo od Zg. Zimovega kmetovanja. Zdaj niti tega več ni.
Zaključek
Takole je, dragi bralci! Zaloge navlake v mojem podstrešju so neizčrpne. Kar sem uspel do zdaj izbrskati ste prebrali. Ostalo prepuščam času in naključju. Ne izključujem možnosti drugega dela. Če do njega ne bo prišlo, bo šlo ostalo z mano. Malo škoda, vendar to ne bo edino.
Ker je pot od osnutka do izida knjige včasih dolga, jaz bi jo pa rad še videl, sem se odločil na moj enaindevetdeseti rojstni dan tu nehati. Če bom uspel, boste to kratko vsebino ob branju lahko tudi poslušali.
Da je to delo nastalo, dolgujem zahvalo kot vedno do zdaj, v prvi vrsti profesorici Miri Smolej za njeno pripravljenost in brezplačno lektoriranje. Za pravkar napovedano sosedu Robertu Robiču in vnukinji Nevi Hrvatuš, za finančno pomoč neimenovanemu dobrotniku, ženi in hčerki za razumevanje, za petnajst let vzornega sodelovanja kolektivu Tiskarne »Medium Žirovnica«.
Stanko














Seznam težje nerazumljivih in še nikjer zapisanih narečnih besed, ki sem se ga odločil napisati, ker so prevodi napisani vsled morebitnih nejasnosti smiselno, ne dobesedno, kar sem napovedal v uvodu,
Glagole - glagoli
A
abrajtate (a) abnucate (a) abj'te (e) abdevate (a) adčMvate (e) ancajgate (a) an vzete (e) anate se (a)
ceniti, biti pomemben obrabiti, zrabiti obiti, obkrožiti
oskrbeti, dokončno oskrbeti, obesiti v kozolec
odkidovati, npr. sneg (a)
prijaviti
opaziti, zapaziti nekoga lotiti se, začeti
B
bandrate (a) be k sij ate (a) brfhtate (a) spoznanja
seliti se, potovati menjati, zamenjavati
razmišljati, premišljevati, prihajati do
C
cerate kaga (a) prenašati nekoga
ciljate (a)	meriti na kaj, nameravati, imeti namen
cvfbvate (a)	dvomiti
D
do pahljate (a) ugovarjati, se ne strinjati
F
frherate (a) fajrate (a) fantate (a) favlencate (a) fehtate (a) flankerate (a) fršolate (a)	zasliševati nič delati, počivati sovražiti lenariti prosjačiti, prositi postopati, lenariti opaž delati
G gratate (a)	uspeti, uresničiti se, postati, nastati
J jamrate (a) jete (a)	tožiti, pritoževati se, vzdihovati začeti
L ladate (a)	polniti (puško)
M merkate (a) mujate se (a)	paziti, se obvladati truditi se
N nabasate (e) našrfbate (a) naštfmate (a) natrafite (e)	naložiti, napolniti, nalagati napisati pripraviti naiti na koga, naleteti, zalotiti koga
o
obdonkate (a) obfodrate (a) oblezvate (a)
Izplačati, odsloviti, znebiti se koga spoditi, nagnati, odsloviti zamenjavati, nadomestovati
P
Pr'rajtate (a)	preračunati, prišteti
Pr'čimate (a)	prikimati, prkimavati
pr'čel'te (e) prirezati
pr'kvadate (a) prelagati
pr'skate se (a) goniti se
preparate (a) privarčevati, ohraniti se
pr'pvakn'te (e) splakniti, oprati
prVgvate (e) pretegovati, vlačiti, premeščati
pr'k'cvate (e kotaliti se
pr'zadjate (e) prizadeti, potruditi se
pagruntate (a) domisliti si, spoznati
pajamrate (a) potožiti, izraziti bol
pakvate (e)	poklati,	zaklati
pakalajsate (a) pokotaliti
parajtate (a) vzeti na znanje, opaziti, poračunati
panucate (a) porabiti, uporabiti, potrošiti
pašv'drate (a) iznakaziti, uničiti (čevlje)
patleče (e)	potolči,	potrkati
pzvezn'te se (e) pasti
paž'brate (a) zmoliti
plezate se (e)	sankati,	dričati, smučati se
procate (a)	godrnjati, se jeziti
R
rajate (a) plesati, se vrteti
raj tat e (a) rajtate (a)
računati, nameravati, misliti, meniti jahati
S
salaterate (a) sarterate (a) sčrkate(a) sfr'nkljate (a) spak'drate (a) spvaz'te se (e) st'knite (e) sumprate (a)
Š
šp Vlerate (a) stokate (a) štul'te se (e)
po vojaško pozdravljati
ločiti eno od drugega, odbirati, izločati
zgristi, prežvečiti
zvozljati, zmesti, zmotati
spotakniti se, sprožiti
splezati, priplezati
nekaj skritega odkriti, nalesti (bolezen) godrnjati, revskati, tečnariti
predvidevati, upati, računati na kaj zbadati z besedo ali predmetom vrivati, uvrščati, primerjati se
T
taljate (a)	deliti, razdeljevati
tleče (e)	tolči, nabijati
U
ukaz'vate (e)	dovoljevati, ukazovati, zapovedovati
ukšegate se (a) dogoditi, pripetiti, zgoditi se umerkate (a) opaziti, zapaziti, odkriti urajmate (a) posrečiti, odkriti, zgoditi se
V
vVterate (a) preizkovati, opravljati hišni pregled vfžvate (a) krmariti, upravljati, voditi
z
zadrete se (e) zakričati, zavpiti zad'rtčfate (a) zalotiti, presenetiti zafrtajfljate (a)zatolči koga do kraja, onemogočiti zganite (i) zvoniti zakaj late (a) zatožiti koga, zagozditi kaj zrajtate se (a) sprevideti, priti do tega zrihtate (a) poskrbeti, pripraviti zašravbate (a) priviti, zasukati, zavrteti
zategn'te (e) zavekate (e)	pritegniti zajokati
Ž ž'brate (a)	moliti
SamastaliVjče - Samostalniki
A
abnašanje (e) vedenje
adrija (e) zadrega, sila, sitnost, vznemirjenje antvert (e) odgovor ajnrufnga (e) poziv
ajnfrid^ga (e) ograja na železniškem mostu
B
bacpav'r (e) žaljivka za posestnike z malo zemlje (ovčji kmet)
begon (e) železniški zaprt voz bekarca (e) ura budilka
c
c'h (e)	vlak
colštok (e)	lesen zložljiv meter
Č	
četna (e)	veriga
čib'lj (e)	leseno vedro
D	
dinst cfm'r (e)	službeni prostor
drot (e)	žica
drčtfrhav (e)	žična ograja
drotzajla (e)	žična vrv
d'rmca (e)	skladovnica (drv)
dvar (e)	dvorišče
F	
f'rbac (e)	deček paglavec
frdoht (e)	sum, sumničenje
frker(e)	promet
Tršlčg (e)	oboj (embalaža)
fVšoFnga (e)	betonski opaž
fohman	strokovnjak
fršibar (e)	premikač na železnici
far (e)	duhovnik
fana fanca (e)	zastava, zastavica
favlencar (e)	lenuh
felja (e)	star, ponošen klobuk
fiž'k (e)	drobljanček
fohman (e)	strokovnjak
forarbajtar (e)	preddelavec
ford'rladarca (e) puška, ki se polni spredaj
frfs (e) flmta (e)	obraz puška dvocevka
G g'ber(e) g'pek (e) gajžva (e) gate (e) galenk (e) glaz (e) gmah (e) gmajna (e)	puška prtljaga bič spodnje hlače nedozorel sadež železniški tir mir gozd
H Hac'nga (e) Bosta (e)	kurjava gozd, goščava, grmičevje
J jamranje (e) jedvo (e) junfrica (e)	vzdihovanje, tožba jelka (drevo) mlado dekle
K kaps'lj (e) kašutje (e) kaštvanje (e) karač'nca (e) klegnat (e) klmk (e) košta (e)	netilka grmičevje stroški hlačnica priložnost pipec hrana
koklja (e)	kokoš ki vali
koca (e)	suhe hruške
kraflj (e)	navlaka
ksnht (e)	obraz
kned,lj (e)	cmok
knofleharca (e) gumbnica	
kšeft (e)	posel
kugva (e)	krogla, puškino zrno
L	
larfa (e)	maska
lavf(e)	puškina cev
lošna (e)	spona na žel. tračnici
M	
nVšmferar (e)	strojevodja
maj^ga (e)	namen
mavha (e)	torba
muja (e)	trud, prizadevanje
mvadje (e)	podrast v gozdu
N	
nazmasnast (e) požrešnost	
nehte (i)	nekdo, nekateri
P	
p'geg'nga (e)	obhod žel. proge
pztčn (e)	beton
patron (e)	naboj
pavrr (e)	kmet
penca (e)	tanek papir
plamberanje (e) zalivkanje
plomba (e)	zalivka
pšoba (e)	sitnež, nadležneš
prava roka (e) desnica
poštab (e)	črka
pok (e)	kozel
pranje (e)	perilo
pr'h (e)	kila
pr^iv^ca (e) svinja ki ima mlade
pr'p'tljaj (e) dogodek, dogodivščina
pršona (e)	orjak, velik in močan človek
pvac (e)	prostor, tržnica, trg
R
rače (e) rafuda (e) rampa (e) ramonika (e) r'ht'nga (e) rukzok (e)
roke
navlaka
zapornica, odprt skladiščni prostor
harmonika
smer
nahrbtnik
S
serk (e) snVrfnje (e) sorta (e) sto rja (e) strešnca (e) suš'c (e)
koruza
brinje
vrsta
pravljica
18 m/m debela deska na korenini suho drevo
Š
šelja (e)	kragulj ček
šiht'nšrajbar (e) človek, ki vodi evidenco o navzočnosti šina (e)	tračnica, tračno železo
škomp (e) špaga (e) špranja (e) šporherd (e) šravb (e) šrek'lj (e) štant (e) štanga (e) štacuna (e) štam (e) Šterna (e) štempdj (e) štr'k (e) štik^jc (e) štreka (e) št'lj (e)	povez več snopov žita vrvica razpoka štedilnik vijak puškino zrno odrejeno mesto, stojnica drog, okrogla lata trgovina debeli del debla in hloda vodnjak lesen prosto stoječi steber, žig vrv kos, komad, del zemljišča železniška proga ročaj, nasadilo
T
tTgraf štanga (e) telefonski drog
talj (e)	parcela, del zemljišča v nekoga lasti
tabva, tab'lca (e) plošča, slika na steni, ploščica
t7mf (e) topljarca (e)	tolmun puška dvocevka
U uca (e) urž'h (e)	ovca vzrok
v
vampnj 'k (e) varž't (e) vahtar(e) vmta (e) vok, vadi (f)
debeluh
žep
železniški čuvaj gonilo
volk, volkovi
Z
zatajevanje (e) dopovedovanje, prepričevanje zatav'c (e)	tilnik
zic (e)	sedež
ž
žajm,št,r (e)	žagar
žvat (e)	telo
PrMev^če - Pridevniki
A
abrajtan abčidan adčfdan ajnfoh angav astegu askapana astrančeran	cenjen polit s hrano, pokapljan odmetan, sproščen enostaven, enojen onegav vitek, tanko visoko drevo razkopana, nepostlana razdeljen, razparceliran
B brvak	globok
C cfrfd'n	zadovoljen
F fanj fav'lj flegma floh fr'j friš'n	lep, gladek len, na panju gnilo drevo ravnodušen, umirjen plošnat prost, svoboden, sproščen svež
G gared'nj gmet'n gub gviš7!!	zgornji zadovoljen gluh, zanesljiv
L
ledrast	usnjen
M mevfk mor	izbirčen pri hrani izplen iz nagnilega hloda
N Nagu naugnan	hiter, zaletav, spreten neukrotljiv, neumoren
P pabaran paf bite pagaledran pahablj,n pakonco paravnan p^z^eran pr'frigan pr^Pzor^ pr'gulj'n pr'stj 'n preparan prebičan	vprašan biti začuden, presenečen ponošen trajno telesno prizadet navpično, pokonci zložen upokojen zvit, pregnan, premeten začasno, zasilno zoprn, neznosen, nemogoč siten, nemogoč ohranjen preznojen, znojen
S scagan SIV7!! sk'rnob/n sk'rpecan	obupan nadležen, vsiljiv sovražen, surov iztrošen, ubogi, iznakažen
srrVrinjav sp'š'n	brinjev prost, neprivezan, na prostosti
T trepast	nerazsoden, prismojen
V vohcVn	poročni
Z zaraš'n zastoplj'n zašmeran zmatran zmeram zrogljan zašravban	porasel razumljen umazan, zamazan utrujen miren, umirjen, mirujoč zmeden, raztresen privit, pritrjen
Ž žVht Šletr'h	hudoben, škodoželjen, poreden na majavih nogah, razmajan, nestabilen
Prislave - Prislovi
X
abadn'm
abfvno
cofel'h
cole
Čerbode
d'rekt
durh 'n durh
kuma
l'ki
naglih
padni
potle
u ljufto
u št^t^č
zastoj'm
zanavaš
zapona
zmeram
Pojasnilo:
obenem
preveč
slučajno, približno zraven, ob, poleg tu in tam naravnost
neprenehoma, venomer, stalno
komaj
takoj
naravnost
podnevi
potem
v zraku, zmesta, takoj
v četrtem
zastonj
nalašč, namenoma dopoldne
vedno, mirno, v mirovanju
Glagoli so zapisani v nedoločniku. Črke v oklepajih so končnice tretje osebe ednine.
Samostalniki so napisani pretežno v ednini, pripisane so jim množinske končnice.
Vsebina
Ustna izročila
K' j' tap^v' c'h u naša dalina pr'peljav Ko je v našo dolino prvi vlak pripeljal
PamVn adgovar zmešanega čvaveka Moder odgovor neuravnovešenega človeka
Mav' pr^Mu sta šparava Preveč sta varčevala
Kaku sa šle: Tinč, Jaka 'n Jem'j na voka Kako so šli: Tinč, Jaka in Jernej na lov za volkom
Pasterje sa mešfca jedle Pastirji so meštico jedli
Br'z srajce j' astav Brez srajce je ostal
Mav' abivno ver'n j' biv Preveč veren je bil
Kaku sa nekda' pošta vazile Kako so davno tega pošto vozili
Sa b'li cajte, k' dama ni bu deva Ko za marsikoga ni bilo dela
Dva farana u Bosne Dva farana v Bosni
Jerman j' panoru Jerman je podivjal
Nekaj lastnih spominov
Hitr6st'n r^ord Hitrostni rekord
Š' ankrat ad raubsfcav Se enkrat o divjih lovcih
Z dajenčkam na Triglav Z dojenčkom na Triglav
Atrak je u Šterna padu Otrok je padel v vodnjak
Ta rajža j' padujav Hvadnik Tokrat je ponorel Hladnik
Kaga n'j re^m Kaj naj rečem
Tud' ta rajža j' bva vera urž'h Tudi tokrat je bila kriva vera
Ni nama gratavo Nisva uspela
Na pi^kvadišo - rampe Na prekladišču - rampi
Nastrpnast
Nestrpnost
NajsrečiVš den u žMjenjč Najsrečnejši dan v življenju
Cerkuca u Jas^jah Cerkvica v Jasenjah
C'j' hvap'c gaspadar Če hlapec gospodari
Tabre
Tabre
Upaštčvanje dr^ačnaste Priznavanje drugačnosti
Kaku j' u Rut^ M^vavž nosu Kako je v Rut'h Miklavž nosil
Nekaj vsakdanjih pogovorov
Jamranje sasede Tožba sosede
Pa s' adno In še druge
M'd dobrrme sasede Med dobrimi sosedi
Spamine
Pomnenja





6
^ • cvvt.
CM

Kranj Q ffibš
P GORENJSKA slovenska književnost KOŠIR S. S padstrešne
821 163 6-94
090914333
COBISS 0
Vrhovi Martuljški ste čudo sveta, mi sreča je dana, da tu sem doma.

Da smel sem 9/ let od doma v vas zreti, se na večino vas tudi povzpeti.
In zdaj, ko mi bliža slovesa se čas, vse bi dal, da v miru med vami za večno bi spal.