List 31.
Gospodarske stvari.
Zakaj naše suhe češplje navadno niso dobre
in kako jih sušiti. *)
Predgovor.
Ako pomislimo, da se užitek mnogovrstnega presnega (frišnega) sadja ne le pri revnih, marveč tudi pri bogatih ljudeh dandanes zel6 obrajta, pa da nam presno sadje tudi drugače mnogo dobička donaŠa, z gotovostjo lahko rečemo, da se je že v davni dobi sadjerejea misel polastila, kako bi'se dalo sadje, velik dar božji, na- umeten način tako obrniti, da bi njegov prijeten, zdrav in redilen užitek ne bil omejen le na tisti čas v letu, v kterem sadje navadno dozori, ampak da bi se nam dal tudi za daljši čas in za več let ohraniti.
Res je, da se nektere vrste sadja, kakor na priliko zimska jabelka in hruške, dalj časa lahko v presnem (surovem) stanu ohranijo, toda na to ohranitev tukaj ne mislimo, kajti je naravna in enostranska ter veljd le za bolj kratko dobo in le za nektera sadna plemena, ne pa za vsa. Vrhi tega je izvzeto dandanes skoraj najvažnejše, to je, koščičasto sadje, v ktero vrsto spadajo posebno Češplje.
Kakor pa pri vseh drugih rečeh, tako je imelo tudi v tej zadevi" človeško premišljevanje še dosti dobrega vspeha.
Sadjerejec videvši, da mu ni mogoče vsega sadja obilne letine v surovem stanu v svoj lastni prid obrniti, poskušal je s pomočjo solnčne gorkote vodo iz sadja pregnati, misle si, da se d& voda še vedno nadomestiti, ako le vse drugo v sadji ostane. S soln-čnimi žarki vršila se je tedaj brez dvojbe prva poskušnja sadje sušiti in tako za daljno ohranitev pripravno storiti, kar je za one čase, ko še ni toliko nekmetovalnega ljudstva bilo, kakor dandanes, popolnoma zadostovalo. Toda s časom, ko je iz kmetijskega stanu mnogo drugih stanov nastalo, to ni bilo več zadosti, kajti skrbeti je bilo treba, da se je kupčiji z ve-čimi, pa tudi po hitrejši poti dosegljivimi izdelki vstre-zalo; a to je dalo povod, da se je pričela solnčna gor-kota z umetno nadomestovati.
Koj v začetku morala je to nalogo to se ve krušna peč izvrševati, pozneje pa so se v ta namen posebne sušilnice ali pajštve osnovale. Sušilnice so prvotno in prav za prav naravno solnčno sušenje  skoraj popol-
*) Iz „Navoda, kako naj se Češplje suše in slivovec kuha", spisal za ,,Naznanila drnžbe kmetijske kranjske" in s podobami dveh za najboljše pripoznanih dr. Lukas-ovih sušilnic razjasnil Rih. Dolence.
noma izpodrinile, ker se menda nikjer več ne nahaja, kakor k večemu po takih krajih, koder se malo sadja prideluje,. ali se pa surovo sadje lahko speča, kakor, na priliko, okoli mest, trgov in druzih večih naselišč.
Ako si prvotne sušilnice, ki so pri nas, žalibog, še zmirom v velikem številu zastopane, le nekoliko ogledamo, brž bomo spoznali, da njihova znajdba nikakor n i bistri izučeni glavi izkipela, marveč glavi priprostega kmeta. Prvotni sušilnici je pa tudi na njej posušeno sadje podobno, ktero tako hudo po dimu diši, da bi se gotovo ne dalo spečati, če bi se le moglo druzega boljšega po primerni ceni dobiti. — To pa velja, kakor se že samo ob sebi umeje, izključljivo le od češpelj, kajti drugo suho sadje se h kupčijskemu skoraj prištevati ne more, k večemu ipavske breskve in češnje.
Že poprej je bilo omenjeno, da se imamo le pomanjkanju boljšega ptujega sušja (to je, češpelj) zahvaliti , da so naše domače suhe češplje dosehmal še precejšno ceno imele in jo do dandanes tudi ohranile. Da se pa tuje češplje do novojšega časa niso mogle vvaževati, to nam je pač jasno, ako pomislimo, da je pomanjkovalo železnic in parobrodov, po kterih bi se bile mogle hitro in dober kup v naše kraje dopeljevati.
A že naprej je bilo videti, da kakor hitro bodo železnice in parniki svojo delavnost pričeli, mora se, kakor vsaka druga kupčija, tako tudi za našo deželo tolikanj važna kupčija s suhimi češpljami prestrojiti, kar se je tudi v resnici zgodilo. Prišel je namreč čas, o kterem je naš rajnki nepozabljivi Matija Vrtovec pripovedoval in klical: „Ipavci! sadite žlahno zgodnje sadje, kajti prišel bo čas, ko se bo kaj lahko prodajalo za daljne daljne mize". Ravno te besede bi se bile dale takrat tudi za bolj severne kraje obrniti, kar se tiče napredka v sušenji češpelj. Pa nepripravljene nas je našel duh časa, in to je krivo, da nam železnice na videz bolj škodujejo nego koristijo,- kajti namesto da bi se po zapopadku napredovanja v kmetijstvu češplje z umnim sušenjem do čedalje više cene povzdignile, se žalibog še zmirom z nespametnim dimnim sušenjem kvarijo.
Vrtovčeve besede, ako se obrnejo za severne kraje v tem smislu, kakoršnega sem ravno razodel, so še veliko bolj pomenljive kakor za Ipavo; kajti ako-ravno se je v Ipavi za povzdigo sadjereje toliko kakor nič storilo, in ako se tudi vprihodnje nič ne stori, se nam vendar ni treba bati, da bi se kedaj pri nas ptuje zgodnje in žlahno sadje vvaževati pričelo, med tem ko v severnih krajih cel6 domačin po ptujih neokajenih češpljah rad seže.
Edino okajen je je krivo, da se, na primer, cent domačih   češpelj   v Trstu k večemu po 9 do 12 gold.
plačuje, med tem, ko se banaške, bolgarske, slavonske in hrvaške češplje, ki niso v dimu posušene in so nam sploh pod imenom „sremske češplje" znane, po 15 do 22 gold. cent plačujejo.
Da smo v sušenji češpelj tako zaostali, se nam pa ne sme nikakor zameriti, ako se pomisli, da prosti naš kmetic, ki je brž ko ne iznajdel stare sušilnice, ni mogel sprevideti, da bo železnica, kakor na vse druge kupčijske pridelke, tako tudi na kupčijo suhih češpelj, toliko vpliva imela; a to še tem bolj, ker je bila med kmeti občna misel razširjena, da se železnice ne bodo nikdar obdržale. Ta zaostalost v sušenji češpelj se še cel6 našim boljim gospodarjem očitati ne more, kajti gotovo je malo takih, ki bi se bili v kaki kmetijski šoli izučili. Al zaostali nismo mi sami, enaka se godi tudi po drugih deželah, še cel6 v takih, ki zarad posebnega napredka v kmetijstvu daleč po svetu slovč. Tu naj omenim le Virtemberško. Dasiravno ima ta dežela kmetijsko akademijo, ki je obče znana po svetu, vendar se je priporočevanje dobrih in primernih sušilnic še le leta 1857. pričelo, ki pa še dandanes niso povsod vpeljane.                                                       (Dal. prih.)
244
List 32.
Zakaj naše suhe češplje navadno niso dobre
in kako jih sušiti.
(Dalje.)
Našo zaostalost pa tudi to opravičuje, da so nove sušilnice nekako preumetno osnovane, to je, tako, da jih še cel6 omikan človek brez natančnega razjasnila zapopasti ne more. Toliko manj se sme zahtevati, da bi prosti kmetic staro svojo sušilnico sam od sebe tako prestrojil, da bi sedanjim zahtevam na vse strani zado-stevati mogla, akoravno se je v tem obziru že marsikaj hvalevrednega poskušalo in storilo. Tako, na priliko, sem imel jaz sam prav lepo priložnost blizo Idrije na tako imenovanem „Oblakovem vrhu" videti močno zbolj-šane sušilnice, ki pa vendar niso še tako narejene, da prav nič ne bi kadile.
Vredno je, da omenim tukaj še posebno Bosniške sušilnice, ki so si že mnogo posnemovalcev in prijateljev pridobile.
Bosniške sušilnice so sicer prav dobre, samo to napako imajo, da potrebujejo preveč kurjave, poleg tega pa vendar prav počasi suše, kar se Lukas-ovim sušilnicam nikakor očitati ne more; te jaz priporočam, ker so gotovo največe hvale vredne.
Sušilnice te so znajdba prvega in naj spretnejega pomologa današnje dobe, čegar ime po vsi Evropi slovi. Dr. Edvard Luk as je ta mož, ki je zdaj vodja sadjerejnega učilišča v Reitlingu na Virtemberškem. Dobrota Lukas-ovih sušilnic je pripoznana in potrjena dandanes že od vseh sadjerejcev, kteri je poznajo in rabijo. Jaz sam sem se o njihovi koristi dovolj prepričal in reči moram, da je smem občno priporočiti, kajti s temi sušilnicami je po mojih mislih najdeno sredstvo, s kterim bi se dalo dosti lepega denarja v naši deželi ohraniti in tako našemu revnemu kmetu na bolji stan pripomoči. Res je, da na prvi pogled nova sušilnica precej veliko stroškov stane, ako pa njeno dobroto primerjamo z dobroto naših starih sušilnic, brž se nam pokaže, da se nam nova sušilnica mnogo poprej izplača nego stara, to iz različnih razlogov.
Dobro vem, da se s pomanjkljivimi vrsticami ne da" mnogo doseči, in to še posebno med prostimi kmeti ne, ker ravno ti so za nove reči še vedno trmasti in svoje-glavni, naj si bo korist še tako očividna. Od druge strani se pa tudi ne more tajiti, da je premnogokrat tudi pomanjkanje denarja krivo, da toliko dobrih in koristnih naprav v našo lastno škodo izostaja; zarad tega se pa tudi bojim, da bodo ravno denarstvene zadeve napravo večih samovlastnih sušilnic pri nas ovirale. Al tudi temu se da lahko pomagati. Predstojniki kmetijskih podružnic in drugi bolj omikani gospodarji,  po-
sebno pa naša častita duhovščina naj bi to častno nalogo prevzela, proste kmetovalce o priložnosti o tej zadevi primerno podučevala ter je za napravo večih srenj-skih sušilnic vnemala in spodbujevala. — Če bi se pa kdo utegnil nad tem spotiko vati in bi znabiti mislil, da ni mogoče v srenj skih sušilnicah tako hitro sušiti, da bi češplje, ki pridejo na zadnje na vrsto, nobene škode ne trpele, temu lahko v tolažbo povem, da se na kako škodo še misliti ne more, kajti Če bi se takim češpljam kaka škoda godila, gotovo se ne bi srenjske sušilnice na Nemškem v tako obilnem številu vpeljevale, da je dandanes že skoraj vsaka soseska ima. —
To je predgovor, s kterim je g. Rihard Dolenec pričel poduk o sušenji češpelj, ki ga je razjasnil s podobama dveh Lukas-ovih sušilnic, dodavši tudi nauk, kako se dober slivovec kuha. Vse to se nahaja v „Naznanilih družbe kmetijske kranjske" udom družbinim namenjenih. Ce pa kdo drug naših gospodarjev želi podobo teh sušilnic, naj se obrne do družbe kmetijske.
V najnovejši dobi se je pa nekaj še v našo deželo vrinilo, kar je sušenju in sploh višemu vkoristenju naših češpelj gotovo na veliko škodo. Zapazil sem — piše g. Dolenec — že 1.1868., da zahajajo Dunajčani, kakor tudi Lahi in Brici (iz Brd pri Gorici), v naše kraje surove češplje kupovat. Dunajčani napravljajo nekakošen slivovec iz njih, Lahi in Brici je pa lupijo, koščic oprostijo in potem posuše. Na ta način posušene češplje naposled nekoliko z žveplom zakade, in glej ! — vse je storjeno, česar je bilo treba, da se potem cent po 40 do 45 gld. proda; od nas je pa kupujejo k večemu le po 2 gold.! Naši kmetje pa tudi drugi boljši gospodarji se pa mnogokrat prav radi v take kupčije spuščajo; kajti znano nam je vsem, da ga ni skoraj dneva v pratiki zaznamovanega , ko ne bi bil eden ali drug bodi-si že v manjih ali večih denarnih stiskah. Toda tega nobeden ne pomisli, da si vse to v svojo lastno in veliko škodo dela; kajti ako se Dunajčanom splača, da si češplje za slivovec od nas na Dunaj vozijo, kako neki bi se pri nas doma ne splačalo češplje v slivovec pokuhati? To se ve, da je treba za pridobitev dobrega slivovca tudi pravega ravnanja pri vrenji in kuhanji češpelj, a ravno v tej zadevi se pri nas še malo zvedenih kmetov nahaja. Zatega del se mi zdi primerno in koristno, da sušenju češpelj tudi kratek navod dodam, kako naj bi se vprihodnje iz češpelj kuhal dober slivovec.
252