GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 | 17 IZVLEČEK Pobuda treh morij je regionalna povezava dvanajstih držav na območju med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem, ki si prizadevajo za krepitev infrastrukture na področjih energije, transporta in digitalizacije. Slovenija ima v Pobudi pomembno strateško vlogo, ki izhaja iz njene geografske lege in logističnih zmogljivosti Luke Koper. Članek analizira slovenske izzive in priložnosti znotraj Pobude, opozarja na potencialne nevarnosti ter prikazuje geopolitične opcije, ki so na voljo Sloveniji, s poudarkom na iskanju uravnoteženega pristopa med gospodarskimi interesi in geopolitičnimi pritiski. Ključne besede: Pobuda treh morij, infrastrukturni razvoj, geografska lega, geopolitične posledice, Luka Koper ABSTRACT The Three Seas Initiative: Geopolitical Alternatives of Slovenia The Three Seas Initiative is a regional network of twelve countries of the region between the Baltic, Adriatic and Black Sea, with the common goal of improving infrastructure in the energy, transport and digital sectors. Slovenia has an important role in the Initiative arising from its geographical location and the logistical capacity of the Port of Koper. The article analyses the challenges and opportunities of Slovenia within the Initiative and warns about potential dangers while presenting the available geopolitical options, stressing the idea of finding a balanced approach between seeking economic interests and managing geopolitical pressures. Keywords: Three Seas Initiative, infrastructure development, geographical position, geopolitical consequences, Port of Koper Pobuda treh morij: geopolitične alternative Slovenije 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 POBUDA TREH MORIJ Avtor besedila: LUKA JURI, doktor znanosti Hrib 13, 6276 Pobegi E-pošta: luka.juri@gmail.com COBISS 1.02 pregledni znanstveni članek Pobuda treh morij (3SI) je eden od ambicioznejših meddržavnih pro-jektov na področju srednje in vzhodne Evrope (SVE). Vključuje dva-najst držav članic Evropske unije (EU) ter dve sodelujoči partnerki, ki nista članici EU, Ukrajino in Moldavijo. Povezava je nastala na osnovi Polj- sko-Hrvaške pobude leta 2015, njen uradni namen pa je sodelovanje članic v prostoru med tremi morji, Baltskim, Črnim in Jadranskim, z namenom zmanjšanja zaostanka za zahodno Evropo na področjih transportne, digitalne in energetske infrastrukture (Kowal in Orzelska-Stączek 2019; Górka 2018; Kim in Kim 2022). Pobuda se zgodovinsko navezuje na medvojno poljsko zamisel o Medmor- ju (angleško Intermarium), znotraj katere bi države srednje Evrope pridobile na moči v odnosih do velikih sosed Nemčije na zahodu in Rusije na vzhodu (Okulewicz 2001; Ištok, Kozárová in Polačková 2018). Na podlagi tega ni pre- senetljivo, da ima Pobuda tudi manj vidno, a zelo pomembno geopolitično in geostrateško vlogo (Juri 2024), saj deluje kot protiutež vplivu Kitajske, ki prek svoje Nove svilne ceste (angleško Belt and Road Initiative oziroma BRI) ne skriva ambicije po večji geopolitični in ekonomski teži v regiji (Popławski in Jakóbowski 2020). Hkrati se Pobuda postavlja tudi v vlogo omejevanja Rusije, v prvi vrsti na področju energetske varnosti, kjer z diverzifikacijo virov, pred- vsem z izgradnjo dveh terminalov za utekočinjen zemeljski plin na Poljskem in Hrvaškem, skuša povečati neodvisnost regije od ruskega plina (Calheiros Slika 1: Članice Pobude treh morij. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 | 19 POBUDA TREH MORIJ razvoja (Górka 2018; Jora, Lacob in Crețan 2018; Fajon 2025). Gre za pro- jekte, ki naj bi v prvi vrsti spodbujali gospodarski razvoj, vendar imajo tudi očitno geopolitično vlogo pri razvija- nju odpornosti regije do pritiskov Ki- tajske in Rusije (Juri 2024). Povezavo je mogoče interpretirati kot poskus emancipacije držav, ki so »vmes«, to- rej med veliko Nemčijo na zahodu in veliko Rusijo na vzhodu (Bartoszewicz 2021; Tunjić 2003). V tem kontekstu je zanimivo razumeti, kako namerava Slovenija izkoristiti razvojne priložno- sti znotraj te meddržavne platforme in kako se namerava uveljaviti kot ključ- no stičišče med Jadranom, Sredoze- mljem in SVE. Slovenska vloga znotraj 3SI Slovensko sodelovanje v 3SI je močno povezano z geografsko lego države in Zgodovinski kontekst Pobude treh morij Zgodovinski in geopolitični kontekst, na katerih je utemeljena Pobuda treh morij, je globoko ukoreninjen v kom- pleksno in na trenutke tudi kaotično zgodovino srednje in vzhodne Evrope. Z geoekonomskega vidika je temelj- ni razlog za povezovanje na področju SVE infrastrukturni deficit med dr- žavami regije, kar je zgodovinsko pri- spevalo k omejevanju gospodarskega in strateškega povezovanja (Popławski in Jakóbowski 2020). Projekti, kot so izgradnja novih ali posodobitev obsto- ječih železniških Rail Baltica in Rail 2 Sea, oziroma izgradnja avtocestnega koridorja Via Carpatia, so usmerjeni k razvoju povezovanja na osi sever‒jug, kar je na evropski ravni dolga leta zapo- stavljena dimenzija infrastrukturnega 2022). Korak v infrastrukturnem od- daljevanju od Rusije je tudi posodobi- tev železniške infrastrukture Estonije, Latvije in Litve s hitro povezavo Rail Baltica.ter opustitev ruskega železni- škega tirnega razmaka (1,542 m) v prid standardnega (1,435 m), kakršen je v veljavi v večini evropskih držav. Namen članka je analiza slovenskega položaja znotraj 3SI in njene interpre- tacije potenciala povezave. Z analizo ključnih prvin, ki opredeljujejo vlogo Slovenije znotraj SVE (predvsem Luke Koper in nadgradnje železniške infra- strukture ter slovenskega sodelovanja znotraj regionalnih energetskih omre- žij) se namerava razviti razpravo o tem, kako Slovenija lahko uskladi nacional- ne interese z interesi celotne 3SI in z geopolitično ceno, ki jo bo morala plačati napram širšim navezavam. METODOLOGIJA Metodološki pristop vključuje večplastno kvalitativno in primerjalno analizo primarnih in sekundarnih virov. Na tak način je mogoče izvesti celovito oceno prispevka Slovenije znotraj 3SI in predvsem njenega uveljavljanja zunanjepolitičnih ter ekonomskih interesov znotraj le–te. Primerjalna analiza primarnih virov vključuje pregled intervjujev z deležniki, da bi lahko bolje doumeli njihova uradna sta- lišča in razmišljanja. Temu je dodan tudi temeljiti pregled sekundarnih, predvsem akademskih virov (na primer Arha s sode- lavci 2024; Calheiros 2022), iz katerih je mogoče bolje kontekstualizirati analizo in zajeti širši spekter vidikov. Izvedena je primerjalna geopolitična analiza, ki omogoča sistematično ocenjevanje geopolitičnih dejavnikov v različnih dr- žavah ali regijah in, kjer je pozicija Slovenije postavljena v kontekst sodelovanja z drugimi akterji znotraj 3SI. Cilj te analize je identificirati podobnosti, razlike in vzorce v geopolitičnih strategijah ter njihov vpliv na 3SI in slovensko vlogo v njej. To je podkrepljeno z upoštevanjem študijskih primerov, na podlagi katerih je mogoče materializirati teoretske predpostavke, kot so na primer vloga Luke Koper, gradnja novih tirov na relaciji Koper‒Divača in razvoj terminala za utekočinjen zemeljski plin (UZP) na Krku. Metodologija je usmerjena v ustvarjanje širokega, večplastnega in aktualiziranega pogleda na pozicijo in vlogo, ki jo ima Slovenija napram 3SI in širše. Pri tem velja upoštevati omejitve, ki so inherentne geopolitični analizi aktualne in razvijajoče se tematike, ne glede na to pa poglavitne predstavljene dinamike ohranjajo veljavnost tudi na dolgi rok. 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 POBUDA TREH MORIJ energetskih virov, nenazadnje tudi s sicer še ne realiziranim, a državno podprtim projektom drugega bloka jedrske elektrarne Krško (Resolucija o dolgoročni … 2024), in tako pro- aktivno prispevala k realizaciji širših ciljev na ravni EU ter k lastni uvelja- vitvi resnega regionalnega igralca (Ca- lheiros 2022). Kot je razvidno iz Strategije kiber- netske varnosti z leta 2016 (Strate- gija kibernetske varnosti … 2016) je Sloveniji tudi na področju digitalnega povezovanja uspelo lastne, že vzposta- vljene interese uskladiti s širšimi cilji 3SI. Strategija poudarja potrebo po integriranemu in odpornemu siste- mu nacionalne kibernetske varnosti ter izpostavlja pomen povezovanja na ravneh EU in NATO. Slovenska proaktivnost znotraj 3SI se je pokazala tudi v primeru dodeljeva- nja nacionalnih prispevkov za vzpo- stavitev Naložbenega sklada 3SI (an- gleško Three Seas Initiative Investmen (Zanne in Borkowski 2023), čeprav po drugi strani na tak način bolje ob- vladuje kapitalno strukturo celotnega luškega sistema. Na področju energetske varnosti je Slovenija doslej sledila ciljem 3SI gle- de zmanjševanja odvisnosti od ruskih njeno sposobnostjo povezovati Jadran, Sredozemlje in širše področje SVE. Koprsko pristanišče je ključno morsko logistično stičišče in dobro ponazarja vlogo Slovenije pri spodbujanju regi- onalnega sodelovanja ter gospodar- skega povezovanja (Bojinović Fenko 2022), s pomembnimi investicijami v povečevanje kapacitet Luke Koper ter nadgradnjo zalednih terminalov in že- lezniških povezav pa Slovenija dokazu- je svojo resnost in zavzetost k posoda- bljanju osi sever‒jug (Trupac in Twrdy 2010), kar je skladno s cilji 3SI. Na drugi strani se Luka Koper sooča tudi z nekaterimi izzivi, katerih so se druga pristanišča držav 3SI lotila drugače in bi zato lahko na dolgi rok pridobila na konkurenčnosti. Zara- di združevanja funkcij koncesionarja in upravitelja ima namreč slovensko pristanišče manjšo fleksibilnost pri privabljanju zasebnega kapitala in na- črtovanju infrastrukturnih projektov Slika 2: Del koridorja Rail Baltica s standardnim železniškim tirnim razmakom, saj imajo ostali železniški tiri baltskih držav še vedno širši, ruski razmak (foto: Gintare Saulyte, Wikimedia Commons). Slika 3: Viadukt novega tira Koper‒Divača pri Črnem Kalu teče pod avtocestnim viaduktom primorske avtoceste (foto: Andrej Jakobčič, Wikimedia Commons). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 | 21 POBUDA TREH MORIJ regije: na slabšanje njihove odpornosti do tovrstnih pritiskov je vplivala in še vedno vpliva tudi visoka raven korup- cije (Zawadzki 2020). Nazadnje je treba upoštevati tudi raz- like v stopnjah gospodarske rasti v po- sameznih državah ter različna stališča glede odnosov z Rusijo. Medtem ko Poljska in baltske države zagovarjajo proaktivno nasprotovanje ruskemu vplivu, Avstrija, Madžarska in Slo- venija zagovarjajo bolj pragmatičen pristop (Jora, Lacob in Crețan 2018). Tudi pogled na vlogo velike zahodne sosede Nemčije ni povsem usklajen (Wojtaszak 2020), še posebej, ker Nemčija sprva pobudi ni bila naklo- njena, saj jo je dojemala kot poskus Poljske za omejevanje njenega vpliva (Khorolskaya 2022). jasno, da je Pobuda bistveno več. Na podlagi promocije regijskega povezo- vanja in kohezije, večje stabilnosti in odpornosti sistema zagotavljanja ener- getskih virov, nenazadnje pa tudi koli- kor le mogoče usklajene politike do EU in Združenih držav Amerike, 3SI izraža zoperstavljanje zunanjim nezahodnim akterjem, s čimer želi prispevati k večje- mu strateškemu pomenu regije v okviru Evropske unije (Zbińkowski 2019). Cilj povečanja energetske neodvisno- sti z diverzifikacijo virov je od vsega začetka usmerjen v zmanjševanje ru- skega vpliva v SVE. Rusija je več de- setletij uporabljala energetski vzvod za uveljavljanje lastnega geopolitičnega vpliva, predvsem prek ukrajinskega plinovoda (Ilić 2019), čeprav to ni bil edini kanal prodiranja v politike držav Fund oziroma 3SIIF). Poleg Poljske je bila Slovenija v začetni fazi edina dr- žava, ki je prispevala več od zahteva- nega minimuma 20 milijonov evrov in je tako učvrstila svojo vlogo kot prepričan in verodostojen partner 3SI (Lewkowicz 2023). Na področju geopolitične dimenzije pa se pojavlja večplastnost. Na eni strani je dosedanje slovensko prepriča- no sodelovanje znotraj EU in NATO in posledično zavračanje povezovanja z Rusijo v sozvočju z usmeritvijo 3SI, na drugi pa bi lahko takšna pozicija omejila tiste akterje, ki se zavzema- jo za otoplitev odnosov z velesilo na vzhodu. Slovenija ima namreč v Ru- siji še vedno pomembne gospodarske interese, predvsem na farmacevtskem področju (Morozov 2024), hkrati pa uradno izpostavlja, da (Fajon 2025): »… odnosi z Rusijo ne za Slovenijo ne za druge sodelujoče države niso v fo- kusu Pobude treh morij, zgolj v kon- tekstu skupnega interesa sodelujočih držav za prekinitev ruske agresije ter sklenitev pravičnega miru v Ukraji- ni.«. Državna politika je torej z vidika infrastrukturnega razvoja in geopoli- tičnih usmeritev dodobra usklajena s 3SI (Chojan 2019), vendar bo v pri- hodnje predvidoma čedalje bolj rele- vantno tudi upoštevanje obstoječih gospodarskih interesov v Rusiji, za kar pa trenutno, z izjemo zgoraj navede- nega stališča, ne kaže, da bi Slovenija imela izoblikovano strategijo. Geopolitični vidiki Pobude treh morij Čeprav na deklaratorni ravni 3SI izpade kot izključno geoekonomski projekt, iz dosedanjega razvoja analize postane Slika 4: Terminal za utekočinjen zemeljski plin v Omišlju na Krku (vir: LNG Hrvatska). 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 POBUDA TREH MORIJ Slovenski interesi Na področju energetike je Slovenija doslej aktivno podpirala usmeritev 3SI v prid diverzifikacije virov, kon- kretno v zvezi s terminalom za uteko- činjem zemeljski plin na Krku (STA 2015). Ta je skupaj s terminalom pri Gdansku na Poljskem glavna toč- ka sprejema tega energenta za 3SI (Casey 2024), prav UZP pa je bil identificiran kot najhitrejša rešitev za nadomeščanje presahlega ruskega energenta (Calheiros 2022). Poleg politik, vezanih na Luko Ko- per, je Slovenija z vidika infrastruk- ture kot ena od vlagateljic v 3SIIF posredna podpornica Rail Baltica in Via Carpatia. S tema dvema projek- toma se poleg ekonomskega vpliva močno nadgrajuje tudi sposobnost sodelovanje znotraj regije, temveč tudi za odnose s ključnimi zunanjimi partnerji, zlasti z ZDA, ki so Pobudi že od njenega nastanka izkazovale ja- sno in dosledno podporo. Nenazadnje je bilo prvo pripravno srečanje, kjer je takratna hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović predstavila zamisel o 3SI, na sedežu ameriškega možgan- skega trusta Atlantic Council (Adria- tic-Baltic-Black Sea … 2015). ZDA so svojo podporo povezavi zaznamovale tudi z močnim sode- lovanjem v 3SIIF, namenjenem so- financiranju izvedb prioritetnih infra- strukturnih projektov 3SI, kateremu so sprva obljubile milijardo ameriških dolarjev, nato pa konkretizirale s 300 milijoni (Three Seas Initiative Invest- ment Fund 2024). Poleg zoperstavljanja neposrednim velikim sosedam si 3SI prizadeva tudi za omejevanje vpliva drugih akterjev z vzhoda. Skozi BRI je Kitajska vzpo- stavila ambiciozne načrte, s kateri- mi bi načrtovani koridor, prej preko Ukrajine, pozneje pa preko Turčije, dosegal Evropo tudi skozi SVE. V vr- tincu tega se je znašla tudi Slovenija, a ko je Kitajska svoj interes jasno izrazi- la, je bila naša država do njega zadrža- na in dala prednost evropskim virom financiranja (Bojinović Fenko 2022). Pri tem je pokazala več previdnost od, na primer, sosednje Italije, ki je par- tnerstvo znotraj BRI leta 2019 najprej potrdila, štiri leta pozneje pa je iz nje- ga izstopila (Insisa 2023). Z vidika krepitve mednarodnih povezav 3SI ni pomembno le za Slika 5: Prioritetni infrastrukturni koridorji 3SI in hipoteza koridorja Rail Adriatica. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 | 23 POBUDA TREH MORIJ in čezatlantsko povezovanje. V pri- hodnje bo morala dobro oceniti lastno držo, če bo želela ohraniti diplomatsko prilagodljivost ter na- daljevati dialog z Rusijo in Kitajsko, s katerima jo povezujejo pomembni gospodarski interesi. Slovenija mora torej spretno uravnovesiti obe težnji in najti ravnovesje ob spreminjajočih se geopolitičnih razmerah. V kom- pleksnost geopolitične dinamike 3SI mora »pluti« z veliko previdnosti, saj je v njenem interesu, da Luka Koper ostane odprta tudi do drugih akter- jev, ki bi lahko prispevali k njenemu nadaljnjemu razvoju. Pretesno sode- lovanje znotraj 3SI bi lahko omejilo slovenski geoekonomski prostor ter ogrozilo lasten pristop do energetske varnosti in sposobnost iskanja kapi- tala zunaj državnih meja. Rail Adriatica sicer trenutno ni for- maliziran predlog, temveč teoretska zamisel, ki temelji na že uveljavlje- nem evropskem 5. koridorju, po novem imenovanem Sredozemski koridor, ter slovenski različici Balt- sko-Jadranskega koridorja, kjer ima Slovenija ključno strateško pozicijo edinega prehoda južno od Alp, ki po- vezuje Italijo, južno Francijo in Pire- nejski polotok na zahodu s Panonsko nižino in celotnim Balkanskim polo- tokom na vzhodu (Trupac, Jakomin in Dovečar 2002). Zaključek: slovensko iskanje ravnovesja Ker je Slovenija članica EU in NATO, je mogoče njeno sodelova- nje v 3SI interpretirati v prvi vrsti kot izraz prizadevnosti za regionalno hitrega premikanja vojaških enot z Baltika do Črnega morja in v obra- tni smeri (Popławski in Jakóbowski 2020), kar ni le v interesu 3SI, am- pak tudi drugih akterjev, na primer NATO in ZDA, čigar prioritete se uresničujejo znotraj 3SI (Arha s so- delavci 2024). Opozoriti velja, da bi lahko Slove- nija bolje uveljavila svoje interese z obujanjem zamisli Rail Adriatica kot alternativo Baltsko–Jadranske- mu koridorju. Namen projekta bi bil ustvariti sodobno, hitro in direktno železniško povezavo med severnim Jadranom in srednjo Evropo prek Slovenije. Kot poudarja Kiepura (2022) bi ta pobuda lahko znatno povečala trgovinsko in logistično vlo- go Luke Koper. Slika 6: Strateška lega Slovenije kot edine poti južno od Alp na osi vzhod‒zahod. Z modrim so označene države članice 3SI. 24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 POBUDA TREH MORIJ gospodarskih posledic. Uravnoteže- no sodelovanje v 3SI ter nadaljnje sodelovanje z Rusijo in Kitajsko bo od Slovenije zahtevalo pragmatično zunanjo politiko v prid zaščiti na- cionalnih interesov, brez ogrožanja regionalnih zavez, medtem ko lahko vključevanje v večstranske trgovinske sporazume in prizadevanje za dvo- stranske vezi tudi zunaj okvira EU in 3SI ustvari dodatne blažilnike. Poleg tega vloga logističnega in ener- getskega vozlišča Sloveniji omogoča uresničevanje funkcije mostu med zahodnimi in vzhodnimi trgi ter pri- vabljanje globalnih naložb (Calhei- ros 2022). Eden glavnih izzivov Slovenije je usklajevanje geoekonomskih ciljev s cilji 3SI. Pobuda namreč daje pred- nosti širši regionalni povezljivosti, naša država pa mora upoštevati tudi lokalne gospodarske potrebe in la- stne okoljske vidike (Bojinović Fenko 2022), v primeru razvoja povezljivosti Luke Koper pa tudi konkurenčno so- delovanje z Italijo in logistične kapa- citete Trsta. Z vidika finančnega sodelovanja je Slovenija v 3SIIF vložila že 23 mili- jonov evrov, a ostaja zadržana glede njihovega koriščenja za gradnjo lastne infrastrukture, kot na primer nove že- lezniške povezave Koper‒Divača. Na- rava financiranja 3SIIF namreč pred- videva 12- do 15-odstotno donosnost projekta in zahteva vključitev Sklada v lastniško strukturo, zato je Sloveni- ja doslej dajala prednost ugodnejšim alternativam, kakršna so na primer nepovratna sredstva EU (Govše 2024; Fajon 2025). Naslednje ključno vprašanje je, v kolikšni meri bo usmerjenost 3SI v podporo ameriški politiki omejevala manevrski prostor Slovenije. Ne gre namreč pozabiti, da so iz pobude iz- ključene pomembne evropske države, kot sta Francija in Italija, čezmerna zavezanost projektom in priorite- tam 3SI pa bi lahko Slovenijo pre- več izpostavila ameriškim političnim prioritetam in tako omejila njeno avtonomijo. Medtem ko naša država od projektov 3SI žanje konkretne in potencialne gospodarske koristi (na primer pri terminalu UZP na Krku ali pri po- tencialnem večjem povpraševanju po storitvah Luke Koper), mora torej ostati pozorna do svojega pristopa v zunanjih geopolitičnih odnosih. Zgodovinskih vezi z Rusijo, zla- sti v trgovini z energenti in farma- cevtiki, ni mogoče zanemariti brez Hkrati je treba upoštevati realen do- met slovenskega vpliva znotraj 3SI ter dejanske koristi, ki jih lahko dr- žava doseže, saj večje članice, kot sta Poljska in Romunija, zaradi svoje go- spodarske in politične teže pogosto prevzemajo pobudo pri oblikovanju prednostnih projektov znotraj 3SI. Njuna osrednja vloga pri projektih, kot sta Rail Baltica in Via Carpatia, ter njuna ključna vloga pri financi- ranju 3SI nakazujeta, da imata večjo zmožnost vplivanja na strateške usme- ritve pobude (Lewandowski 2022). Uradna slovenska zunanja politika takšne teze sicer ne priznava in zago- varja enakovrednost članic pri odlo- čanju (Fajon 2025). Slovenija v tem okviru aktivno krepi bilateralne in tri- lateralne odnose, na primer z Avstrijo in Hrvaško prek Graškega trikotnika, znotraj katerega razvija povezave tudi z drugimi zunanjimi partnerji (Kr- zymowski 2021). Slika 7: Slovensko iskanje ravnovesja med različnimi interesi napram 3SI (avtor: Luka Juri). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 | 25 POBUDA TREH MORIJ preveriti možnost, da druge pobude, kakršna je na primer Rail Adriatica, vključi v širši okvir 3SI. Po drugi strani bo morala Slovenija še naprej ohranjati pragmatične diplo- matske odnose z Rusijo in Kitajsko, s čemer bo celoviteje zagotavljala lastno geopolitično stabilnost ter uveljavlja- nje lastnih gospodarskih interesov (Calheiros 2022). Slovenija bo morala upoštevati lastne prioritete na področju energetske varnosti, kjer ima ključno vlogo so- delovanje pri hrvaškem terminalu za utekočinjen zemeljski plin na Krku. Slovenija je aprila 2022 izrazila inte- res za rezervacijo kapacitet na termi- nalu, pri čemer bi lahko te dobave po- krile do tretjine slovenskih potreb po plinu (Minister of Economy and … 2022). Sodelovanje v tem projektu ne le krepi energetsko varnost Slovenije, temveč utrjuje tudi odnose s Hrvaško in prispeva k regionalni stabilnosti (Lewkowicz 2023). S tovrstnim uravnoteženim pristo- pom se lahko Slovenija uveljavi kot majhen, a relevanten akter. Sodelova- nje v 3SI ponuja izjemne priložnosti, seveda ob previdnem pristopu, ki pu- šča odprte možnosti tudi za razvijanje drugih partnerstev na regionalni in globalni ravni (Unija za Sredozemlje, BRI, bilateralni odnosi), prek katerih ima možnost uveljavljati nacionalne interese. Z osredotočanjem na po- membnejše projekte, učinkovito upo- rabo virov ter proaktivno diplomacijo lahko Slovenija uveljavi lastne interese in obenem pomembno prispeva k ra- zvoju regije. namenjenem uveljavljanju najnapre- dnejših tehnologij, že sodeluje prek SID banke (Fajon 2025). Gledano v celoti te priložnosti pou- darjajo, kako lahko premišljeno so- delovanje Slovenije v 3SI utrdi njeno vlogo kot majhnega, a zelo proaktiv- nega in vplivnega akterja. Za učinkovito uresničevanje potenci- alov, ki jih prinaša sodelovanje v 3SI, mora Slovenija sprejeti premišljeno strategijo, ki obravnava tako izzive kot priložnosti. Ključna prioriteta naj bodo infrastrukturni projekti z regio- nalnim vplivom, kot je železniška po- vezava Koper–Divača. Ob tem mora Slovenija povečati raznovrstnost virov financiranja, pri čemer se lahko opi- ra na možnosti znotraj 3SI, evropska strukturna sredstva in javno-zasebna partnerstva. Slovenija mora zagotoviti čim bolj hitro in učinkovito izvedbo lastnih infrastrukturnih projektov in Slovenska strateška lega vzdolž Balt- sko-Jadranskega koridorja, kjer se pričakuje povečanje trgovskih tokov, ji daje možnost utrjevanja kot rele- vantnega logističnega središča (Górka 2018), z angažmajem znotraj 3SI pa krepi lastne čezatlantske vezi in utrju- je vlogo zanesljivega partnerja ZDA in NATA pri soočanju z regionalnimi varnostnimi izzivi (Chojan 2019), tudi na področjih kibernetske var- nosti in razvoja regionalne digitalne infrastrukture. Slovenija z razvojem kibernetske povezljivosti krepi svojo konkurenčnost in si v vse bolj digi- taliziranem globalnem gospodarstvu zagotavlja dolgoročne strateške pred- nosti (Lewkowicz 2023). Obenem si prizadeva izkoristiti finančne prilo- žnosti, ki jih na tem področju ponuja 3SI, saj pri tem ne računa le na po- tencial obstoječega sklada, čigar sred- stva so že skoraj v celoti porabljena, ampak tudi na nov, nastajajoči Ino- vacijski sklad. Naša država v skladu, Slika 8: Elementi strategije Slovenije znotraj 3SI (avtor: Luka Juri). 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 POBUDA TREH MORIJ Viri in literatura 1. Adriatic-Baltic-Black Sea Leaders Meeting. Atlantic Council. Global Energy Center, 2015. Medmrežje: https://www.atlanticcouncil.org/commentary/event-recap/adriatic-baltic-back-sea-leaders-meeting/ (22. 12. 2024). 2. Arha, K., Eberhardt, A., Messa, P., Scutaru, G. 2024: Bridging the Baltic, Black, and Adriatic Seas Would Serve Both European and NATO Interests. Atlantic Council. Medmrežje: https://www.atlanticcouncil.org/blogs/new-atlanticist/bridging-the-baltic-black-and-adriatic-seas-europe-nato/ (22. 12. 2024). 3. Bartoszewicz, M. G. 2021: Intermarium: A Bid for Polycentric Europe. Geopolitics 28-1. 4. Bojinović Fenko, A. 2022: Slovenia: High interest in the complementatarity of the Three Seas Iniviative with EU regional development frameworks. Three Seas Initiative: Mapping National Perspectives. Riga. 5. Calheiros, B. 2022: The Three Seas Initiative: Geopolitics and Infrastructure. Mediterranean Quarterly 2-10. 6. Casey, J. 2024: Poland’s First Floating LNG Terminal to Be Located in Port of Gdansk. LNG Industry. Medmrežje: https://www.lngindustry.com/floating-lng/28052024/polands-first-floating-lng-terminal-to-be-located-in-port-of-gdask/ (28. 1. 2025). 7. Chojan, A. 2019: The United States on the Three Seas Initiative. Rocznik Instytutu Europy Środkowo-Wschodniej 17-3. 8. Fajon, T. 2025: Odgovori na vprašanja v zvezi s politiko Republike Slovenije do Pobude treh morij in povezanimi tematikami. Neobjavljena korespondenca. Fajon, Tanja, ministrica za zunanje zadeve Republike Slovenije. Prejeto 28. januarja 2025. 9. Górka, M. 2018: The Three Seas Initiative as a Political Challenge for the Countries of Central and Eastern Europe. Political Science Review 14-3. 10. Govše, I. 2024: Odgovori na vprašanja v zvezi s stališčem Republike Slovenije do prihodnosti razvoja Luke Koper. Neobjavljena korespondenca. Govše, Ivan, vodja Direktorata za letalski in pomorski promet, Ministrstvo za infrastrukturo. Prejeto 22. novembra 2024. 11. Ilić, M. 2019: Kako eno največjih plinovodnih križišč v Evropi vpliva na mladi krompir? Medmrežje: https://svetkapitala.delo.si/ikonomija/kako-eno-najvecjih-plinovodnih-krizisc-v-evropi-vpliva-na-mladi-krompir/ (15. 12. 2024). 12. Insisa, A. 2023: Timing Is Everything: Italy Withdraws from the Belt and Road Initiative. Istituto Affari Internazionali 67. 13. Ištok, R., Kozárová, I., Polačková, A. 2018: The Intermarium as a Polish Geopolitical Concept in History and in the Present. Geopolitics 26-1. 14. Jora, O. D., Lacob, M., Crețan, G. C. 2018: The Remake of Geography: Geo-Political and Geo-Economic Reasons for Shifting from E-W to N-S Perspective in the Three Seas Initiative Region. Proceedings of the International Conference on Research in Management & Economics. 15. Juri, L. 2024: Pobuda treh morij: Regionalno sodelovanje ali vojaški projekt za novo Evropo? Dela 62. 16. Kiepura, J. 2022: Development of Rail Connections in the Three Seas Region. Transportation Overview 4/5. 17. Kim, J., Kim, Y. 2022: Emerging Regional Unions in Eastern Europe. Journal of Integrated European Studies 13-2. 18. Khorolskaya, M. V. 2022: German Participation in the Three Seas Initiative: Opportunities for Russia. Baltic Region 14-2. 19. Kowal, P., Orzelska-Stączek, A. 2019: Inicjatywa Trójmorza: Geneza, Cele i Funkcjonowanie. Warszawa. 20. Krzymowski, A. 2021: The Three Seas Initiative and the Graz Triangle Relations Towards the United Arab Emirates. Politička misao: časopis za politologiju 58-4. 21. Lewandowski, P. 2022: The Warsaw-Bucharest Axis and Romania’s Place in the Three Seas Initiative? Polish-Romanian Leadership in the Three Seas Initiative (3SI). Wschód Europy. Studia humanistyczno-społeczne 7-2. 22. Lewkowicz, A. 2023: Format of Regional Cooperation in Statu Nascendi: Origins and Functioning of the Three Seas Initiative in Central Europe. Studia Politica Slovaca 16-1. 23. Minister of Economy and Sustainable Development of the Republic of Croatia and Minister of Infrastructure of the Republic of Slovenia visited LNG Terminal. LNG Hrvatska d. o. o., 2022. Medmrežje: https://lng.hr/en/2022/04/05/minister-of-economy-and-sustainable-development-of-the-republic-of-croatia-and-minister-of- infrastructure-of-the-republic-of-slovenia-visited-lng-terminal/ (23. 1. 2025). 24. Morozov, S. 2024: Ruski trg za Krko še naprej ključen. Medmrežje: https://www.dnevnik.si/novice/posel/ruski-trg-za-krko-se-naprej-kljucen-2701705/ (22. 1. 2025). 25. Okulewicz, P. 2001: Koncepcja Międzymorza w myśli i praktyce politycznej obozu J. Piłsudskiego w latach 1918–1926. Poznań. 26. Popławski, K., Jakóbowski, J. 2020: Trójmorze jako odpowiedź Europy Środkowej na globalne i unijne wyzwania. Studia Misja 73-2. 27. Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije« (ReDMRJE). Uradni list RS 43/24. Ljubljana, 2024. 28. STA, 2015: Slovenijo zanima sodelovanje pri gradnji plinskega terminala na Krku. Medmrežje: https://siol.net/novice/posel-danes/slovenijo-zanima-sodelovanje-pri-gradnji-plinskega-terminala-na-krku-188846 (15. 1. 2025). 29. Strategija kibernetske varnosti Slovenije. Vzpostavitev sistema zagotavljanja visokega nivoja kibernetske varnosti, 2016. Medmrežje: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDP/DID/Strategija-kibernetske-varnosti.pdf (23. 1. 2025). 30. Three Seas Initiative Investment Fund. 3SI Research Center. Medmrežje: https://3si.politic.edu.pl/three-seas-initiative-investment-fund/ (22. 12. 2024). 31. Trupac, I., Jakomin, L., Dovečar, R. 2002: Development Possibilities of the Port of Koper. Promet 14-2. 32. Trupac, I., Twrdy, E. 2010: More Competitiveness of the Port of Koper Through Supply Chain Integration. Promet ‒ Traffic&Transportation 22-4. 33. Tunjić, F. 2003: Vmesna Evropa – naša realnost. Geografski vestnik 75-1. 34. Wojtaszak, A. 2020: Inicjatywa Trójmorza a perspektywy rozwoju państw regionu Europy Środkowo-Wschodniej w drugiej dekadzie XXI wieku. Sprawy Międzynarodowe 73-2. 35. Zanne, M., Borkowski, P. 2023: Comparative Analysis of Two Seaports in the Baltic-Adriatic Corridor. Transportation Overview 10-1. 36. Zawadzki, P. 2020: Corruption in the Balkans as an Obstacle to the Three-Seas-Initiative: Overview of Anti-Corruption Institutions in Bulgaria, Croatia, Poland, Romania and Slovenia. Eastern European Journal of Transnational Relations 4-2. 37. Zbińkowski, G. 2019: The Three Seas Initiative and its Economic and Geopolitical Effect on the European Union and Central and Eastern Europe. Comparative Economic Research Central and Eastern Europe 22-2.