Gospodarske stvari. Živinska sol pred državnim zborom. Zdaj, ko se v zbornici poslancev razpravlja nova trgovinska in coina pogodba med Avstrijo in Ogersko, je tudi v to pogodbo spadajoča sol, kuhinska in pa živinska, prišla v obravnavo. Ker je živini sol tako potrebna kakor človeku, da želodec lože prekubuje brano, bolje se redi in bolezin obvaruje, po vsem tem pa kmetijstvu na bolji stan pomaga, zato je že davno dobrim vladam skrb bila, go-ipodarjem po nizi ceni, kakor je kuhinjska sol, podajati živinsko sol, ki smo jo tudi v Avstriji imeli, do kler nam je ni pred 10 leti snedel Ogerski dualizem. Ker pa so posamezni živinorejci in družbe kmetijske neprenehoma koledovale po živinski soli in je zdaj čas one nesrečne lOletne pogodbe pretekel, ki nam je vzela omenjeno sol, in se zdaj na novo za 10 let (?) izdeluje pogodba Avstrije z Ogersko, niste ni vlada ni zbornica poslancev pozabili potrebe živinske soli in v seji 16. dne t. m. je prišla ta stvar zopet v zbornici poslancev v obravnavo. Ker dobivamo iz prijateljskih rok stenografiene zapisnike zbornice poslancev in ker vemo, da vse naše gospodarje zanima zvedeti, kako je tekla solna obravnava, zato jim iz nje podamo nekoliko posnetkov. Prvi je govoril dr. pl. Groholski kot poročevalec odborove manjšine, ki je stavila predlog: „naj pod potrebnim nadzorstvom Avstrijska in Ogerska vlada samostojno na postavni poti zato skrbite, da kmetijstvo po nizi ceni dobiva živinsko sol; znižati pa je treba ceno pri 100 kilogramih vsaj najmanj za 4 gold. memo navadne kuhinjske soli. — Dr. Groholski je pred vsem načrtal zgodovino živinske soli in med drugim rekel: Živinsko sol smo prvikrat dobili leta 1851.; narejali so jo tako, da so navadni kuhinjski soli pridevali nekoliko encijana in oglja; tako so delali do leta 1861. Od leta 1861. do 1868. so navadni kuhinjski soli pridevali kalkotara in pa oglja. Ko se je leta 1867. ustanovila čolna in kupČijska zveza z Ogersko, ste Avstrijska in Ogerska vlada leta 1868, načrtale postavo za ceno soli. Avstrijska vlada je zagovarjala znižano ceno kuhinjske soli, pa tudi to, da se na prid kmetijstvu še dalje obdrži živinska sol. Ogerska vlada tega ni hotela, marveč je zahtevala, naj se cena kuhinjske soli še bolj zniža, in sicer za kakih 30 odstotkov, živinska sol pa odpravi. Mnogo je bilo potem razgovorov o tej zadevi med Dunajsko in Ogersko vlado, al vse ni nič pomagalo, Magjari so ostali pri svoji trmi in živinska sol je izginila. Dunajsko miništerstvo kmetijstva je mislilo Ogerski trmi s tem v okom priti, da razpiše 3000 gold. darila na iznajdbo kakega prav novega sredstva, po katerem bi se dala kuhinjska sol predelati v živinsko. Čeravno na Francoskem in na Nemškem mešajo s kuhinjsko soljo take stvari, o katerih se ne da nikaka goljufija izpeljati, ki bi državni blagajnici na škodo bila, in bi se bila tudi naša vlada lahko te zmesi poprijela, je vendar le iskala iznajdbe take, ki je pa na vsem svetu ni. Naravno je tedaj bilo , da razpisanih 3000 gold. za tako iznajdbo ni nobeden prejel. Leta 1871. se je Dunajska vlada zopet obrnila do Ogerske za vpeljavo živinske soli po nizki ceni, al oktobra meseca leta 1871. jej je Ogerska vlada zopet odločno odgovorila: nočem. Vkijub temu so zmirom in zmirom glasile se želje po živinski soli. Zdaj, ko se ima pogodba z Ogersko ponoviti, je zopet čas, da se poprimemo te reči. Kažete se nam tu dve poti, to doseči: ali da v novo pogodbo vzamemo določbo, po kateri se živinska sol po določeni ceni mora vpeljati v Avstriji in Ogerski, ali pa , da se vsaki vladi pravica pridrži, da jo v svoji državi vpelje, če tudi je druga noče. Manjšina odborova je to drugo pot si izbrala, ker misli, da ta pot ne more nikjer najti ovir. Če hočemo v Avstriji živinorejo zbolj-šati in jo na višo stopinjo povzdigniti, z njo pa tudi kmetijstvo sploh, treba nam je živinske soli. Zakaj se Ogri ustavljajo vpeljavi živinske soli, mi ni razumljivo, vsaj tudi njih največe bogastvo obstaja v živinoreji in v pridelkih kmetijstva, pa še bolj kot v Avstriji. Ce se Ogerska vlada boji, da bi ljudstvo živinsko sol, ki je dober kup, rabilo za svoje kuhinjske potrebščine in bi potem državna blagajnica škodo trpela, naj po* misli, da se to, kakor na Francoskem in Nemškem, da z ostrim nadzorstvom uradnikov zabraniti. — Groholski je po vsem priporočal, naj zbornica sprejme predlog manjšine. (Kon. prih.) Gospodarske stvari. Živinska sol pred državnim zborom. (Konec.) Ko je pl. Groholski predlog manjšine odborove za vpeljanje živinske soli razložil in tehtno zagovarjal, poprime poslanec pl. Pflugl besedo in tudi živinsko sol zagovarja s predlogom, ki bi živinorejcem še ugodnejši bil, ako bi ga bil zbor sprejel. Tako le je govoril pl Pfliigel: Leto za letom se ponavljajo klici kmetovalcev in živinorejcev: dajte nam soli po znižani ceni. Kmetijske družbe, mnogotera druga društva in mnogi deželni zbori povdarjali so to potrebo že deset let. Vlada pa se je zmirom skrivala za pogodbo z Ogersko. Kako da so se Ogri vpreti mogli vpeljavi živinske soli, ki imajo vendar brezštevilnih čed goved in ovdc, to naj razume, kdor more, jaz ne razumem njihovega upora. Ali naj je to tako ali tako, zdaj je prestala pogodba iz leta 1867., vladi naši niso več roke" vezane, ampak mogoče jej je, kmetovalcem, ki nosijo največa bremena, na pomoč priti s cenejšo živinsko solj6. Da si manj premožni kmetovalec ne more navadne soli kupovati za živino, to pač je ja3no kot beli dan. Recimo, da odrašeno govedo 4 lote soli na dan potrebuje, znaša to na leto 46 funtov, in če 1 cent kuhinjske soli le 6 gold. velja, znaša to za eno samo govedo za leto in dan 2 goid. 70 kr., za 4 goveda pa veliko čez 10 gold. Verjemite mi, g>sp6da, da krvavi pot poliva čelo ubozega kmeta, ko nabira krajcar za krajcarjem, da nese davek v davkarijo in se obvaruje rubeža, ki mu žuga z beraško palico. Kako mora tak siromak še drage kuhinjske soli privoščiti živini, ko je večkrat še sam nima za se. (Klici na desni strani: Res je to, prav res!) Dovolite mi, gospoda, da se kot gornji Avstri-janec (gosp. Pfliigl je dekda iz gornje Avstrije) par besedi dodam , prav po gornje-avstrijsko. Gornja Avstrija je majhna deželica, ki šteje ne veliko več kot 700.000 prebivalcev , katerih velik del so gorjanci. Ta majhna deželica plačuje državi na leto 14 milijonov davka. In vendar skoro v nobeni drugi Avstrijski deželi ne ostaja tako malo davkov na dolgu kakor pri nas. Do-štejte pa zdaj še mnogovrstne velike d okla de deželne in občinske, pa mi boste lahko verjeli, da na vsako glavo v gornji Avstriji pride 22 gold. davka na leto. In prav ta deželica ima v svojih vodah take zaloge soli, da je v stanu celo cesarstvo prevideti s soljč. No, in ta deželica ne bi imela pravice prositi, da se jej dd dober kup živinska sol! Lanski deželni zbor gornje avstrijski je enoglasno povdaril potrebo živinske soli po nizki ceni in se obrnil do si. ministerstva kmetijstva, naj pri sklepanji nove pogodbe z Ogersko dela na to, da dobimo živinsko sol dober kup. Al čudno! da ne vrstice o tem ne najdeni v vladnih predlogih nove Avstrijsko ogerske pogodbe, in da še zmirom ne kaže, da bi jo bila volja, kmetijstvu dati živinske soli! V tej temoti vladni se sveti v poročilu vladinem le strah , da bi ljudstvo iz živinske soli si ne pripravljalo soli za svoje kuhinjske potrebe, potem pa bi državna blagajnica škodo trpela, ker bi se manj kupovalo kuhinjske soli. Po takem je podoba, da je človek le zato na svetu, da denar nosi v državno blagajnico. Odborova manjšina je sicer, kakor smo ravno slišali , si. zboru predložila predlog za napravo živinske soli po znižani ceni. Načelo tega predloga je dobro in jaz tudi se skladam ž njim, al iz vseh kotov predloga njenega vendar-le kuka fiskalični interes. Kaj neki pomeni to, če predlog pravi: „znižana cena pa ne sme manj kot 4 gold. pri sto kilogramih kuhinjske soli znašati." Ta predlog je le zopet na prid vladi narejen, ne pa na korist ljudstva. Recimo namreč, da 100 kilogramov kuhinjske soli veljd 10 gold.; po navedenem manjšinskem predlogu je pripuščeno potem vladi živinsko sol prodajati tudi po 9 gold., 8 gold. ali 7 gold. 50 kr. in noben človek ne bo mogel reči, da je vlada grešila zoper postavo, katera po manjšinskem predlogu veleva, da znižana cena ne sme pod 4 gold. pri 100 kilogramih kuhinjske soli seči. Po takem je tedaj le spet fiskaiični interes, to je, korist državne blagajnice. Ce pomislimo, koliko tisuč centov odpadkov se vsako leto dobiva pri napravljanji kuhinjske soli, in se ti odpadki uničujejo, namesti da bi se porabili in v denar spravili, bi pač državna blagajnica nikakoršne škode ne trpela, Če bi med 100.000 ljudi, ki živinsko sol kupujejo, 10.000 tacih bilo, ki tudi za kuhinjo svojo živinsko sol rabijo. Jaz s ceno živinske soli vladi nočem rok vezati, zato mislim, da bi bolje bilo, da vladi odločimo najnižo tarifo, pod katero ne sme seči, zato predlagam, naj se zadnji odstavek manjšinskega predloga tako le glasi: „Znižana cena živinske soli pa ne sme več kot 5 gold. za 100 kilogramov kuhinjske soli znašati." To bi bila prava dobrota za ljudstvo, da bi že naprej vedelo, da 100 kilogramov ne veljd več kakor 5 34 goldinarjev. Ce pa odobrimo predlog; kateri meri na to, koliko naj je največi znižek cene, potem vlada tudi živinsko sol lahko po 9 gold. prodaja, pa bi se vendar po predlogu manjšine držala. Zato priporočam svoj predlog dobrovoljnemu prevdarku si. zbora. (Dobro-klici na desni.) Za poslancem Pfiiigelnom je govoril poslanec pl. Proskovec, a ne za živinsko sol, ampak za znižano ceno kuhinjske soli. Ker njegov govor ni posebne važnosti bil, naj povemo, kako je dr. pl. Plener zagovarjal predlog Gro-holskega. Rekel je med drugim: ceno soli je postava od 7. junija 1868. vsled pogodbe z Ogersko določila. Jaz pa vem, zakaj se je Ogerska vlada ustavljala živinski soli. Takrat se je Ogerska dežela postavila na lastne noge, novi ministri so nastopili službo, ki so hoteli ljudstvu se prikupiti s tem, da se mu je cena kuhinjske soli znižala; zato so pustili živinsko sol popolnem na stran; naša vlada je sicer iz prva stala zato, da se obdrži živinska sol, pa cena živinske soli tako približa kuhinjski, da ljudstvo ne rabi živinske soli za kuhinjo in za tega del državni dohodki ne trpijo škode. Rekel je dr. Plener, da leta 1861. in sledeča leta naprej se je veliko manj kuhinjske soli prodalo, prav veliko več pa živinske. Od 1. 1861., ko se je 3 milijone in 69.000 centov kuhinjske soli prodalo, je padla nje prodaja leta 1866. na 2 milijona in 687.000 centov, — v tistem času pa se je pomnožila prodaja živinake soli od 93.000 centov 69L000 centov, tedaj za 600.000 centov več. Zato so državni dohodki leta 1861. z 19 milijoni goldinarjev, leta 1865. se znižali na nekaj čez 17 milijonov. Se veči razločki pa so bili tisti čas za deželne dohodke na Ogerskem. Ko je dr, Plener se marsikaj navajal, kako stoji s ceno soli na Nemškem, kjer prodaja živinske soli ne dela nobene škode prodaji kuhinjske, in druzega več, je sklenil svoj govor s tem, da je priporočal, naj zbornica sprejme predlog odborove manjšine, katerega je poslanec Grobolski zagovarjal. Tudi finančni minister de Pretiš je poprijel besedo in v daljem govoru si prizadeval dokazati, da cena kuhinjske soli v Avstriji ni viša kakor v druzih državah in da se njena cena bi mogla znižati le na veliko škodo državnim dohodkom, ki bi jim tem bolj občutljiva bila, čem več vam je, gospoda, znano, kako stojimo s financami v Avstriji. Naposled je priporočal zbornici, naj sprejme predlog manjšine, ki ga je objavil pl. Groholski. To se je tudi po večini glasov zgodilo. Živinsko sol tedaj dobimo, pa ne po zdatno nižji ceni, kakor je kuhinjska.