15 Letnik 43 (2020), št. 1 V t eh dneh osamitv e zar adi virusa je imel čas za obujanje spomino v na v se poti, ki jih je ozir oma sta jih z ženo pr ehodila, t er ur ejanje spomino v , vtiso v in f ot ogr afij, ki jih se v eda deli tudi s prijat elji pr ek spleta. T udi sama sem jih dele - žna. Že limo mu še v elik o lepeg a v prihodnosti – mor da bi bil čas, da si g a vzame zase t er v knjižni obliki popiše doži v etja in r azmišljanja o r aznih plat eh s v ojeg a ži v ljenja. T ak o bo zaokr ožil s v ojo bog at o bibliogr afijo, ki št eje k ar 174 enot: od prv e obja v e »Het er ostilija pri tr obentici« v Pr ot eusu leta 1966 do zadnje, na v e - dene v C OBISS U , pos v ečene njego v emu stalnemu bi v ališču: »Pr edd v or – podobe minulih časo v in ljudi: zbornik občine Pr edd v or« (2018). dr . Ljuba Dornik Šubelj Darinka Drnovšek, letošnja jubilantka Moji prvi vtisi o Darinki Drno v šek seg ajo tja pr oti k oncu de v et desetih let pr ejšnjeg a st oletja, k o sem še k ot pripr a vnica v Ar hi vu R epublik e Slo v enije prvič pr est opila pr ag Drža vneg a zbor a, da izv em nek aj o ar hi v sk em gr adi vu in zgo - do vini KPS/ZK S. Da ne bo pomot e, na T omšiče vi 5 v Ljubljani je bil takr at (še) Oddelek (pr ej R ef er at) za dislocir ano ar hi v sk o gr adi v o I, 1 ki g a je v odila Darink a, in t o poleg pisarne takr at v ladajoče str ank e LDS. T akr at sem Darink o tudi pr o - sila, naj mi pok aže nek at er e dok ument e iz Zbirke o nasprotnikih partizanstva in prijazno mi je ustr eg la. Niti v sanjah si nisem pr edsta v ljala, da bom nek aj mesece v pozneje – po odhodu dr . Ne v enk e T r oha na Inštitut za no v ejšo zgodo - vino – postala tudi njena so dela v k a. Prvi vtis o njej je bil, da je str og a, v endar zelo prijazna, da je eleg antna in – k ar žensk e v edno opazimo – zelo mladostna. Drugi spomin seg a že v obdobje, k o s v a že bili, mor da nek aj dni ali t edno v , sodela v ki. Pri jutr anji k a vi – t ema pogo v or a je bila na začetk u po v sem str ok o vna – me je nenadoma pr esenet ila z vpr ašanjem, ali sem že k daj pripr a vila potico. Nek olik o osr amočeno sem mor ala zanik ati in se zr a v en še izgo v arjati, da mi ta simbol slo v ensk e k ulinarične dediščine ni pr e v eč v šeč. V r esnici pa sem si pri - znala, da mi pripr a v a potice pr edsta v lja pr e v elik izzi v . V em, da mi je Darink a hot ela s t em spor očiti, da je tr eba v ži v ljenju spr ejemati r azlične izzi v e, tudi na poklicnem podr očju. Priznam, da mi je v tist em obdobju primanjk o v alo samo - za v esti. V Drža vnem zboru dislocir ana enota ni ostala dolgo, že poleti 1998 je pri - šlo do selitv e za Bežigr ad, na Linhart o v o 3a, v »Modr o laguno«. Leta 2000 so se nama na t ej lok aciji pridružile še k olegice Oddelk a za dislocir ano ar hi v sk o gr a - di v o III ozir oma nek danjeg a zgodo vinsk eg a dela Ar hi v a Ministrstv a za notr anje zade v e. Selit e v pa še ni bilo k onec, na začetk u leta 20 04 – takr at že v nek oli - k o spr emenjeni sesta vi – smo se v si z Linhart o v e pr eselili v sr edišče Ljubljane, v dr ugo nadstr opje Kazine, na K ongr esni tr g 1, medt em k o so naši skladiščni pr ost ori ostali za Bežigr adom. Kmalu je prišlo tudi do združitv e obeh (I. in III.) oddelk o v za dislocir ano ar hi v sk o gr adi v o, in v odja sed aj združeneg a Oddelk a (k asneje Sekt orja) za v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a nek danjeg a Zgodo vinsk eg a ar - hi v a CK ZK S in nek danjeg a ar hi v a or g ano v za notr anje zade v e je postala pr a v Darink a. T a odločit e v je bila v sek ak or pričak o v ana, saj so jo odlik o v ale dolgole - tne izk ušnje na podr očju ar hi vistik e. S v ojo poklicno pot je namr eč začela v lju - bljanski enoti Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana leta 1974 in jo od leta 1978 nada - lje v ala v Zgodo vinsk em ar hi vu CK ZK S, kjer je bila prv a str ok o vno usposobljena ar hi vistk a. P oleg a t eg a je bila v edno r edoljubna in nata nčna – k ar je po mojem 1 Nek danji Zgodo vinski ar hi v CK ZK S, ki je bil leta 1990 priključen Ar hi vu R S. 16 Jubileji || Anniversaries mnenju odlik a v sak eg a dobr eg a ar hi vista – in je znala v se t e lastnosti dobr o pr eliti v ar hi vistik o, k ar dok azujejo tudi njeni št e vilni lepo ur ejeni po - pisi f ondo v in zbir k. V letih v odenja tudi čitalni - šk e službe našeg a oddelk a, v stikih z r azličnimi, tudi ze lo zaht e vnimi str ank ami, je dobr o zazna - la njiho v e želje in potr ebe, zat o so njeni popisi t emu primern o natančni in podr obni. Še danes v čitalnici marsik at er a str ank a z v elikim spošt o v a - njem omenja njeno ime. P oleg t eg a je bila v edno dobr o podk o v ana v delu z r ačunalnik om. T udi ob selitv ah so se vtisi o Darinki mno - žili in oblik o v ali no vi. Darin k a je tudi žensk a, ki tr dno st oji na tleh, pr aktičn a, r ealistk a in zv esta s v ojim gor enjskim k or eninam, v endar v najžlah - tnejšem pomenu t e besede. Najine v ezi – čepr a v Darink a, kljub s v oji prijaznosti in zgo v ornosti, nik oli ni bila k ot odprta knj ig a (k ar pri njej zelo cenim!) – so se z leti pog la bljale. Njen nek danji oddelek je danes del Sekt orja za v arstv o ar hi - v sk eg a gr adi v a posebnih ar hi v o v , ki skr bi tak o za v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v seh nek danjih speci - alnih ar hi v o v , ki so bili po letu 1990 priključeni Ar hi vu R S, k ot tudi za gr adi v o pr a v osodja in t . i. družbenopolitičnih or g anizacij. Od leta 2003 dalje se je, skladno s Spora- zumom o vprašanju nasledstva nekdanje SFRJ ozi - r oma priloge D , ki pr ecizir a izv edbo suk cesije na podr očju ar hi v sk eg a gr adi v a, k ot str ok o vnjakinja ang ažir ala pri pr ojektu e vid entir anja ar hi v sk eg a gr adi v a v Sr biji. Zlasti je bila deja vna pri delu v Ar hi vu Jugosla vije in posebej v V ojnem ar hi vu Ministrstv a za obr ambo R epublik e Sr bije v Beo - gr adu, kjer so ona in še nek at eri drugi ar hi visti pr a vzapr a v »or ali ledino«. T udi njena bibliogr a - fija je obsežna (obja vil jo je njen nek danji sode - la v ec Martin Iv anič l. 2012 v Ar hi vih, št . 2). Naj izposta vim le nek at er a – za št e vilne r azisk o v alce zelo cenjena dela: Viri št . 15 Zapisniki politbiroja CK KPS/ZKS 1945–1954 v letu 2000; ali njeno so - delo v anje z Metk o Gombač, Marijo Oblak Čarni in Marjet o A damič pri izdajah Dokumentov ljudske revolucije od 7. do 12. zv ezk a (od 9. zv ezk a dalje že z naslo v om Dokumenti organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji). P oleg t eg a je Darink a vzgojila št e vilne mlade in obeta v - ne ar hi vist e, ki so bili »njeni« pripr a vniki in so danes v ar hi vistiki, zar adi s v ojeg a znanja, zelo cenjeni. Leta 20 11 je v odstv o Ar hi v a R S sklenilo, da se mor a naš oddelek pr eseliti na Z v ezdarsk o 1 in Darink a je ob že pr ej v ečkr at izr aženi želji, da se bo upok ojila, jasno izr azila željo, da se bo pri s v o - jih 60-i h letih poslo vila, pr ed v sem pa se ni želela še enkr at seliti. Njeni nek danji sodela v ci se z Darink o ne - 17 Letnik 43 (2020), št. 1 k ajkr at letno sr ečamo, še v edno je tak a pot pr ej – ener gična, prijazna in v edno pripr a v ljena pomag ati s str ok o vnimi nas v eti. Ar hi vistik o je nadomestila z dru - gimi izzi vi in se ang ažir a na št e vilnih drugih podr očjih, v v elik o v eselje ji je tudi mala vnukinja. Dr ag a Darink a, tv oji nek danji sodela v ci smo ti h v aležni za v es tv oj, v eč k ot tridesetletni prispe v ek k ar hi vistiki in zgodo vinopisju. Zat o ti ob tv oji sedemde - setletnici želimo še v elik o lepih in zdr a vih let . Mojca T ušar