23 KRONIKA 1996 časopis za slovensko krajevno zgodovino Iva Mikl-Curk Konfinacija v Ljubljani - že v rimskih časih? Zgodba Emila Korytka nas spremlja še od gim- nazijskih klopi. Pozneje smo spoznali tudi druge zgodbe konfinirancev in jetnikov, ki jih je v Ljub- ljano za krajši ali daljši čas privedlo politično vre- nje 19. stoletja in ki jih na Ljubljano zvečine niso vezali prijetni spomini ali vsaj ne taka občutja, kot bi jih sedanji prebivalci Ljubljane v prizadevanjih, utrditi splošno spoznavnost našega glavnega me- sta, radi podoživljali. A tudi ta, senčna plat tvori skupaj s sončnimi šele resničen portret tega mesta. Posedujemo pa izjemen zgodovinski vir, ki nas po- uči, da se je bil boleč spomin na naše mesto za- rezal v neko človeško skupnost že davno, davno prej in ne šele v prejšnjem stoletju. Osnovna dejstva so znana že dolgo. Že Mom- msen je objavil v svoji zbirki rimskih napisov po- škodovan napis najden v Putincih na južrdh obron- kih Fruške gore (QL III 3224), ki se glasi: ... cemaes Liccav(i) f(ßius) Amantinus ho/b/se/s/ amnorum dece-m gente Undius - centina secunda in ßumen per-it Hemona posu-ere Liccaus pate-r Lorìqus et Licaios cognati, kar pomeni, da je Likavov sin, amantinski talec, star deset let, iz undijskega rodu in druge centurije, umrl v reki Emona. Spomenik so postavili oče in rojaka Lorik in Likaj. Pri nas^ je veljala pozornost napisu, ker sta v njem izenačeni imeni reke in mesta. Sicer pa je seve vznemirjal zlasti zaradi nakazane organiza- cijske sheme okupiranih plemen, ko so Rimljani pleme razbili v centurije in ga tako podredili vo- jaški upravi.^ Ker je jasno razvidno, da gre pri napisu za spre- membe, ki sodijo v okupacijsko fazo, so napis dati- rali zelo zgodnje 1. stoletje ali precizneje v čas dal- matinsko - panonskega upora med leto 6 in 9 po Kr.3 Ob tem bi rada posvetila nekaj pozornosti še civilizacijskim okoljem zgodnjega 1. stoletja v ljub- ljanskem prostoru in prostoru, iz katerega napis izvira. Morda tudi taka primerjava pomaga nekaj bolje razumeti dogajanje, ki ga sicer le slutimo. Širši ljubljanski - emonski prostor nam je iz tega zgodnjega, celo Cezarjevega časa zapustil ci- vilne napise, dve omembi magistrov vid iz Nau- portusa in osvobojenca T. Caesemija Diphilusa ter nekaj mlajšo omembo funkcionarja viteškega stanu T. Junija Montana, ki je imel po Šašlovih dokazih^ predvsem civilne upravne naloge. Ta prostor nam je posredoval obilo novcev, keltskih, pa tudi rimski iz časa republike niso redki.^ Raziskovanje materialne kulture prispeva svoje dokaze šele postopno. Tovrstni viri so namreč v svoji izpovednostì bolj omejeni. Štirideset ali petde- set let je v predindustrijski družbi komaj kaj spre- menilo tvamo kulturo. Vendar ravno iz časa ob koncu republike in zgodnjega prindpata dokaj dob- ro datiramo nekaj nasledkov velikega razcveta ital- skih manufaktur. Južnoitalske - kampanske delav- nice se nam pri nas v notranjosti predstavljajo le z bronastimi izdelki, tudi v najdiščih okoli Ljubljane.^ Razcvet srednje in sevemoitalskih manufaktur zaznavamo kot arheologi malone izključno skozi keramične najdbe, pri razvoju steklarskih manufak- tur severne Italije je pa po nekaterih domnevah'' mogel aktivno sodelovati tudi vzhodnoalpski pro- stor. Tak gospodarski razcvet je potreboval poleg znanja in surovin, ki so bilne prisotne npr. ob Adiži, Adi, Ticinu, Secchiu in Padu tudi mir in tržišče. Po- slednje so pač prinesla šele leta prindpata. Tako tr- žišče je bilo tudi ozemlje seda-nje Slovenije. Med gradivom je sicer tudi vojaška oprema^ toda tudi lončenina, gladke sive posode, reliefne čaše in ke- lihi iz delavnic ACO^ in Sums - Sarins, tkim. črna sigilata ter padska in aretinska sigilata. Seveda je ta- ka lončenina, zlasti rdeča sigilata, spremljala tudi armade, a v vsej pisanosti je bila obilno v rabi v dvilnih okoljih severne Italije. In tako pisanost za- 1 Npr. J. Šašel Emona v PWRE suppl. 11, 1968, 561, S. Petru, Arheol. vestnik 19, 1968, 381. A. Mocsy, Die Bevoelkerung von Pannonien bis zu den Markomannenekriegen, Budapest 1959, št. 230. Izčrpneje S. Dušanič Archaeologia lugoslavica Vili 1967, 67-69. 4 J. Šašel Chiron 4,1974, 467-477 ali Isti, Opera selecta - Situla 30, 1992, 305-315. ^ P. Kos, Monetary Circulation - Denarni obtok na pro- storu JV Alp 300 pr. n. št. - 1000, Situla 24, 1986, zlasti 20-31. D. Breščak, Antično bronasto posodje Slovenije, Situla 22/1 1982, J. Horvat, Nauportus, Dela SAZU 33, IZA 16, 1990. 7 Več S. Petru Arheol. vestnik 25, 1976, 13. 8 J. Horvat, ibid. 135s. ^ Tudi S. Mracsek, Arheol. vestnik 38, 1987, 207-216 in I. Miki Curk, Arheol. vestnik 41, 1990, 741-744, L. Plesničar Gec, RCRF Acta 31/32, 1992, 383-390. 1 3 KRONIKA 44 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1996 sledimo tudi med najdbami v ljubljanskem prosto- ru, na Vrhniki, v strugi Ljubljanice in Bistre, delno v Ljubljani, Mengšul*^ in Kranju. Mogoče je po- membno, da je med zgodnjimi najdbami tu razme- roma malo aretinske sigliate. Gotovo je to dejstvo tudi nasledek transportnih možnosti, saj je od Arez- za do sevemojadranskega trgovskega bazena treba ali čez apeninske prelaze ali dolgo po morju. A vzhodno, ob Kvarnem in na poteh k Donavi, je število aretinskih izdelkov iz časa zgodnjega princi- pata razmeroma veliko.^^ Vendar ne smemo povsem izljučiti možnosti, da je aretinska sigilata spremljala v tuji deželi naj- prej armado in zlasti njen štab, medtem ko so se dvilna okolja, v kolikor so že imela italsko - rimske navade, oskrbovala s potrebnim v kvalitetnih se- vemoitalskih delavnicah. Seveda vemo tudi, da je bil ljubljanski prostor prostor živahnega stika s staroselci, verjetno Tav- riski, dasi ne poznamo elementov tvame kulture, ki bi mogli biti lastni izključno poslednjim. Poz- noželeznodobni predmeti iz ljubljanskega prostora pa pričajo o teh stikih.^^ Noriški novci npr. pa opozarjajo na to, da so staroselci že davno osvojili nekatere prvine iz sre- dozemskih civilizacij. Tudi poselitvena logika pro- stora in mesta zgodnjerimsldh najdb v njem je zgovorna. Vse najdbe namreč izvirajo s križišč ugodnih ali usodnih poti: npr. v Kranju z okljuka nad globokima rečnima koritoma, z Vrhnike, z začetka plovne vode, iz Ljubljanice ob izlivu Bistre, z nevarnega sotočja dveh voda, ki usmerjata pro- met (tovorno pot na Pokojišče do prečnice na Do- lenjsko) ali v Mengšu, s pobočjem zaščiteno in označeno ravninsko križišče. Ta dejstva seve ne pričajo nujno že o dvilnih naseljih Rimu prijaz- nega prebivalstva, dokazujejo pa kako na gosto so bile rimske navade prisotne na vseh ključnih toč- kah v krajirü. Logika razmestitve najdb v prostoru nam narekuje, da vedno spet razmišljamo tudi o zakonitostih rasti naselja v sami Ljubljani. Naravno središče prostora je Grad s Starim trgom in Bre- gom: vsak popotnik starih dob se je za noč moral utaboriti blizu vode, katere prečenje je pomenilo daljši manever in posebno obveznost stika z lokalnim prebivalstvom. Zato so najdbe zgodnjega gradiva pred nekaj leti v stari Ljubljani logične.l^ Dejstvo pa je, da je tisti del emonskega gro- bišča, ki ga zdaj poznamo^^ najprej iz drugega de- OJcov nožnice z Vrhnike, odličen primer zgodnjerimskega likovnega čutenja (risba Dragica Knifìc Lunder, brani Mestni muzej) setletja po našem štetju let. Prav tako je dejstvo, da sledovi z zgodnjerimskim gradivom zaradi oblikovanosti terena stežka pričajo o organizirani koloniji, prej o njenem spremnem, vzporednem naselju, razen če se ne izkaže, da so oktavijanski koloniji najprej odmerili jezik čvrstih tal ob sedanji Rožni ulid. Edinole nekoliko ploskovno širše in zaokroženo naselje ni le izpolnjevalo zahtev prak- tičnih in magičnih predstav za nastanek kolonije, ampak tako je bilo v primeru nesoglasij s staroseld mogoče tudi zavarovati. Zato bi za zdaj verjela, da moramo tudi prvotno kolonijo iskati še naprej na prostoru obzidane Emone in domnevati, da je sledove kamnita velikopotezna gradnja v večji me- ri odstranila, drobcev se pa smemo še nadejati. • Tvamih sledov 50 let bivanja nekaj družin po dvatisoč letih ni nujno ravno mnogo! Obstoj kul- turne plasti z zgodnjerimskimi najdbami na dru- gem bregu Ljubljanice je pa opozoril tudi na dej- stvo, kako globoko so se že v zgodnjem Avgu- stovem času zasidrale v sami Ljubljani italsko - rimske navade in hkrati, da fizični obseg naselja v tem času nikakor ni bil neznaten. Na prvi pogled je rimskih najdb iz 1. stol. tudi v okolid Sirmija in Bassijan - Dolnji Petrovd dokaj. Napisi in sploh postavljanje kamnitih spomenikov se pa, tako se vsaj zdi, tedaj še niso na široko uveljavili zunaj dsto vojaških krogov. Napis iz Pu- tincev so pa postavili dvuistì, še več, staroseld. Ta preskok v predstavnem svetu je velikanski. Oče Li- kav in sorodnika umrlega, ki so spomenik dali po- staviti na rimski način, so morali v tem že videti ne- ko kvaliteto. Morda so bili s pokojnim dečkom tald tudi oni, zaživeli v novem dvilizadjskem krogu in postali, ko so se vrnili domov, pobudniki spre- memb. V to smer so razmišljali tudi drugi razisko- vald.^5 1° M. Sagadin, Arheol. vestnik 46, 1995, 217-245. J. Makjanič v R. Koščevič, J. Makjanič Siscia, BAR Inter- national Series 621, 1995, tudi I. Miki Curk, RCRF Acta 31/32, 1992,465-474. ^2 Primeri J. Horvat, ibid. 135s, M. Güstin, Arheol. vestnik 41, 1990, 121-133. 13 B. Vičič, Arheol. vestnik 44, 1993, 153ss, Isti, Arheol. vestnik 45, 1994, 25-53. S. Petru, Emonske nekropole, Katal. in monogr. 7, 1972, L. Plesničar Gec, Severno emonsko grobišče, Katal. in monogr. 8, 1972. 15 p. Milosevic v O. Brukner, V. Dautova Ruševljan, P. 2 44 3 KRONIKA 1996 časopis za slovensko krajevno zgodovino Ob podrobnejši primerjavi materialne kulture se pa izkaže, da za zdaj v Vojvodini vendarle ni zna- nega gradiva iz zgodnjega Avgustovega časa, zlasti ne civilizacijskih dobrin, npr. kvalitetnih namiznih lončerun: črne sigüate in Acove keramike. Seveda nam jo tu lahko zelo zagode fragmentamost ohra- njenega, le eno najdišče in en sklop lahko odstotke bistveno presuče. Tudi v Ljubljani vemo šele nekaj let za najdbe iz zgodnjega Avgustovega časa. Prav tako gre za različno logiko trgovskih poti - reliefne zgodnje keramike, razen sigilate, na vzhod od Sis- cije in Murse^^ očitno niso vozili. V Vojvodini, posebej na ozemlju Sirmija in Bassian, pa tudi v Petrovaradinu so zabeležili dosedaj sicer nekaj pri- merkov sigillate iz razvitega Avgustovega časa, med katero srečamo poleg gradiva iz Padske nižine tudi aretinsko reliefno čašo, aretinski pečat in fakturo, ter zgodnjo čašo v obliki obraza.^'' Vsiljuje se vtis, da je temu uvozu botrovala armada, a za kaj dokončnega je treba počakati: statistična metoda, ko gre za količine primerkov, ki jih štejemo še malone na prste, pač odpove. Sicer je pa zgodnjerimsko gradivo najdeno na tem ozemlju zlasti vojaška oprema, npr. tudi opazne čelade iz savske struge. Za zdaj se torej tako zdi, da je večji vpliv rim- ske civilizacije v emonskem prostoru navzoč vsaj generacijo prej kot v zaledju Sirmija. Na tak način bi mogli sklepati, da bi moglo biti okolje v lju- bljanski kotlirii, zlasti pa tistih nekaj hiš, katerih glave so bili možje na kateri od stopenj vojaško - upravne kariere, še prav posebej če pritegnemo novim argumentom M. Šašel Kos v prid domneve o oktavijanski koloniji v Emoni,!^ že toliko bolj porimljanjeno od njihovih domačih krajev, da bi tu mogli mladi Amantini vsaj nekaj časa vsrkavati interesom rimskega imperija prijazno vzdušje. Kaj se je pa ob smrti malega Amantina nekje ob Ljubljanici v resnici zgodilo ostaja seve verjetno skrivnost za vselej. Najbrž ne bomo nikoli vedeli kaj več o tem, ali so amantinski talci v resnici bivali nekaj časa v Emoni. Prav gotovo pa ne bo- mo vedeli ali jih je le na poti kaj zadržalo, da so nekaj tednov prebili v Emoni. Prav tako ne bomo vedeli ali je Likavov sin utonil na poti pri prečenju v deževju narasle vode, ko so skozi Emono samo potovali proti Italiji, ali pa ga je pri kopanju v veseli družbi trenutnega prisilnega doma pogoltnil vrtinec muhaste reke. Te domnevne možnosti bi mogle izzvati romanopisca. Ciničen poKtik bi mo- gel manipulirati z dejstvom zakaj je bila tudi Lju- bljana kraj za ječe in prisilno bivališče. Toda resen pogled v preteklost človeškega rodu pritegne ved- no spet mnogoplastnost vsakega trenutka. To je vredno osvetljevati z raznih zornih kotov in tako spet in spet poskušati doumeti. ZUSAMMENFASSUNG Konfination in Ljubljana - bereits in römischer Zeit? In der Inschrift CIL ffl 3224 aus Putinci in der Vojvodina wird erwähnt, daß zu Anfang des 1. Jahrhunderts nach Chr. ein junger Mann, Geisel aus dem Amantinenstamm, im Fluß Hemona im heutigen Ljubljana ertrunken sei. Diese Stadt war auch im 19. Jahrhundert Konfinationsort für Persönlichkeiten, die in die slowenische Kultur- geschichte eingegangen sind. Die bisherigen Kenntnisse über den Einfluß der römischen Zivilisation im Raum Ljubljana zu Be- ginn des 1. Jahrhunderts zeigen, daß dieser be- trächtlich war. Davon zeugt dieselbe Vielfalt des Archivgutes, wie man sie für die gleiche Zeit auch in den zivilen Gegenden Norditaliens antrifft. Auch die Tatsache, daß in demselben Raum der Einfluß der römischen Zivilisation und sogar der römischen Zivüverwaltung bereits gegen Ende des 1. Jahr- hunderts v. Chr. zu spüren ist, sowie eine Analyse der Fundstruktur, legen davon Zeugnis ab. Römisches Kulturgut (Waffen nur ausnahmsweise) war in der frühen Augusteischen Zeit an allen bedeutenden Verkehrsknotenpunkten präsent, in Ljubljana selbst aber im gesamten Siedlungsraum und nicht nur dort, wo eine für die Kolonien charakteristische urbane Siedlung (wahrscheinlich in zwei Phasen) ausgebaut wurde. Die Struktur der frührömischen Funde auf dem Siedlungsgebiet der Amantinen ist etwas anders, wobei die Unter- schiede in der Erforschung, aber auch die Gesetz- mäßigkeiten der Transportwege in Betracht zu ziehen sind. Es scheint jedoch, daß die ältesten römischen Funde erst aus der entwickelten Augusteischen Zeit stammen und daß sie eher dem Milieu der römischen Heere zuzuschreiben sind. Das läßt den Schluß zu, daß es Möglichkeiten gab, amantinische Geiseln einfach in Emona zu kon- finieren, daß diese Stadt der römischen Politik eine entsprechende Atmosphäre zur Indokfaination der jungen Männer bot. Welchen Verlauf die Ereignisse tatsächlich genommen haben, wird man fast sicher nie ergründen können. Milosevic, Počeci romanizacije na j.i. delu provincije D. Panonije, 1987, Novi Sad. Tudi B. Vikič Belančic, Arheol. vestnik 19, 1968, 511. O. Brukner, Rimska keramika u jugosl. delu provincije D. Panonije, Dis. et mmonogr. 24, 1981. 1^ P. Milosevic ibid. ^" M. Šašel Kos, Zeitschrift fuer Papyrologie und Epi- graphik 109, 1995, 227-244. 3