o o » POŠTNINA PLAČANA t M NA * I N D II S T II 1 JA * OBRT * FINANCE IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA RUOOERO MANNA 29. TEL. 27—947. CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40— LIR. leto IH št. 38 'lrst 5.] marca 1949 Cena lip 15 Mnenje OEEC v Earl zn ^XO se lahko samo vzdržuje OEEC se strinja z mnenjem mednarodne komisije Ob- <0 _ av'janio prav malo okrnje-hijč10r°či ° o gospodarskem polo-l[, ,.u avg oameriški coni STO-, a hsi*anin° ieio 1949-50, ki ga je Hel Oroanizaci a Za evropsko t,Pra°U°nje v Parizu (OEEC) Hj( VJ 2a gospodarsko sode'ova-ki izva-a tako imene-^MarshaKov načrt (ERP). Si r°^'° zajema preveč upra-Sst a ga utegniH na tesnem. tejjj °jju kritično razčleniti. Citati ^ ičkaj poznajo naše go-t>0j ar^e težave in resnični raz-'Pohorskega življenja na r0(il^em, bodo s primer. avo poto * dejan Itimi razmerami lah-uspešno opravili to delo. kstv ^a se poročila med-ti ^ ” h ustanov zlaga o v omov-Sr ®ot°uitvi, da se finance, ka-So(j sama p’ačilna bilanca, Jo t,T ‘ne3a tržaškega ozemlia da-%v povesiti in da je ba.ka tr-•U rzašk h iredenti tov, da STO Vj ‘°i>en za la tno življenje in t )ajL.‘e torej nujno treba pri-Jtjo it tc Italiji. Mnenja, da se tiškjlnance tn gospodarstvo Tr-S; ®a pzemlja urediti, je bila finančna komi- ‘i* ožemi;a Sl sl(“hnarodna ______...... ........ ^SŠ^est"vljena iz predstavnikov šfrinA. Velike Britanije in Se« ki je (_ 1947 p0 nalogu Saji,Zunanjih ministrov preuči’n \i*e razmere. OEEC in ta ko-^0g0? Postavljata v bi tvu iste r?sPort Za ozdravljenje tržaškega '*°sDnJlr tv a in tržaških dnine. Si 1 ie l. ( in tržaških financ, urstvo je treba res posla-Oospodarske osnove■ Z itoi Jraša'l 1,0 mnenju OEEC rešdi Stili,,” 0 beguncev, po mnenju Sp0'TO°ne komi ije pa skoro !p°uiti uradništvo (ki ga v Sise;.”1 Predstav’jajo itali'anski tj2Jn.cO in zmanjšati stroške J"zevanje policije (mnenje Zn ,]ehnarodnih ustanov). je opti mistično p red-S'tii ”-e glede pristaniške delav-- ®°Vin * Se 0s an a na povečanje j’J'h, .e Vzhod-Zapad in na r.v-Sa-’^o” Nemci, a uporablia’a *So Pri'tanišče Za su o.'o trgo-?°Di_ j, rednjim in B ižn, im vzh c- ‘ ”aP°ued nas spominja na >i 3° gen. G V.herja (v iz-ew'York Times-u maju ■rririZitr,3 kateri naj bi Trst postal 2an„^ Pristanišče za Avstrijo'. &koano Nemčijo. ì(ik(L “> da poroči'o ne omenja, jSieVfe» Mesno gospodarsko n° 2. Italijo« Sicer bi pEEC >yiian£riZn"ti’ ha ie bil Trst z \ z '*° zasedbo I. 1918 in uno. a„ gospodarskimi sporazumi >0 71 jq ameriško VU in rimsko !fP0[iar ,?&■ .leta vtesnjen v go-th5® suoi 0kvtr države, ki je zie % o^-’0 2'a edbe in poprej sa-^ra gospodarski razvoj, a^tna T)ka P°vez0 25 S'roji in oprema 12 9.5 Druse surovine I7 19 Tkanine 9 9 Ze'ez. in jek. proizv. 7 3.5 Prosr-m uvoza v Trstu za 1. 194''-—19r'0 te približno za 20 rds* izpod programa, ki :e predviden, za 1. 1959—1053 podatkov n celotnem uvozu v letu 1948 1949 ni na razpolago. Uvoz iz držav zapadne poloble bo v vseh treh načrtnih letih skoro stalen, čeprav se bo njegova struktura me- njala. Program za leta 1952—53 kaže upadek za 6 milijonov dolarjev pri hrani, v istem času pa porast uvoza manufakturnih proizvodov v primeri z 1. 1949—50. Uvoz iz držav ERP — vštevši Italijo — bo narastel za 15 odst. v letu 1952—53. Tudi tu se opaža bistven prehod od uvoza hrane in surovin k uvozu manufakturnih proizvodov. Izkor ščanje virov Računajo, da bo potrošnja hrane v Trstu v letu 194J—50 vsebovala dnevno povprečno 2.923 kalorij na glavo, v primerjavi z 2.817 kalorij v 1. 1948—1949. Potrošnja krušnega žila kaže 15 odst. porasta nad potrošnjo v letu 1048—1949, in sicer od 43.000 na 54.000 ton. V 1. 1952—1953 bo znašala potrošnja 50.000 ton. Iz tega in glede na relativno visoko kalorično potrošnjo v primerjavi z drugimi državami-članicami ERP, se da zaključiti, da se ta porast celotne potrošnje da izpre-meniti in da se lahko nekoliko zmanjša uvoz hrane, ne da bi bila prizadeta raven obroka. INVESTICIJE Trst namerava izvršiti velike investicije na raznih važnih sektorjih. Napravljeni so načrti za obnovo veiike čistilnice rastlinskega olja z zmogljivostjo 70.000 ton letno. Vsota 8 mil. dolarjev, ki bo investirana za to moderniziranje, bo povečala njen letni donos od 2,4 na 5,1 mil. dolarjev. V letu 1949—50 bodo pričeli graditi topilnico, ki bo lahko proizvedla letno 90.000 ton litega železa in 30.000 ton jekla. V 1. 1949-1950 bodo kupili 12 novih ladij (s tonažo 20 ton vsaka) za ribolov na odprtem morju ter popravili 38 ladij za ribolov ob obali. Ta investicija bo omogočila porast donosa lova od 282 na 618 mil. lir. Tega leta bodo zgradili ribarnico za konserviranje blaga namenjenega Izvozu na dolarska tržišča. Investicijski program za gradnjo ribiških ladij naj bi dovedel do razširitve na dolgi rok, ki bi trikrat presegla predvojni obseg. Na podro ju kmetijstva bodo investirali 317 milijonov lir, to bo povečalo vrednost kmetijske proizvodnje do 1,420 mi ijo-nov lir letno, in sicer za 167 milijonov na leto. Tržaške ladjedelnice bodo delale s polno zmogljivostjo in zgradile 39.000 ton ladij za tržaško mornarico in 23.000 ton za italijansko. Računajo, da bo povečana mornarica lahko zaslužila 2 milijardi lir, 1,850000 funtov šterlingov in 1 milijon dolarjev. IZVOZ BLAGA Skupna vrednost blaga, izvoženega v letu 1949—1950, bo znašala 75 mil. dolarjev; cd tega pojde 56 mil. v Italijo in 13 mil. v druge države ERP. Od skupnega izvoza odpade 24 mil. (30 odst.) na stroje in opremo, 8 mil. na poljedelske proizvode, 7 mil. na rude in kovine in okoli 3/ mil. na ostalo blago. Računajo, da bo vrednost izvoženega blaga dosegla 92 mil. dolarjev v 1. 1952 53. Ce bo mogoče od leta 1949—1950 do 1952—1953 tako napredovati, kakor od leta 1948—1849 do 1941 —1950 (od 60 na 75 mil. dolarjev), bo lahko doseči cilj. Izvoz v države zapadne poloble je bil v letu 1948—1949 malenkosten. Cenijo ga na 1,5 mil. dolarjev v letu 1949—1950, v 1. 1952—1953 pa na 8 mil. dolarjev. Skoraj ves izvoz gre v države ERP. Notranje ravnovesje ODKOD TOLIKŠEN PRIMANJKLAJ? Primanjklaj v tekočem proračunu Trsta znaša 20 milijard lir. To je treba predvsem pripisati potrebi, da se vzdržuiejo visoko število beguncev in policijske sile neobičajnega obsega. S evilo skupnega prebivalstva Angloame-riškega pasu 300.000, toda v Trst je nedavno prišlo nad 20.000 beguncev. Geni o da s'ane vzdrževanje beguncev okoli 12 milijard Sporazum o dobavi vode med istrskim področjem STO-ja in FLRJ lir skupnega tržaškega primanjkljaja. Iz proračuna za zadnjih šest mesecev 1948. leta se vidi, da celo redni izdatki prekašajo redne dohodke za 20 odst. in da izredni izdatki, ki so potrebni zaradi nenormalnega političnega položaja, zajemajo drugih 80 odst. presega nad rednimi dohodki. Plačilna bilanca Celotni primanjkljaj v zlatu in dolarjih bo znašal v letu 1949— 50 12,8 milijona dolarjev. Za leto 1948—50 je bila v Trstu zagotovljena pomoč od ERP v znesku 18 milijonom dolarjev. Znesek 2.8 milijonov dolaijev, ki je zahtevan za leto 1949—50, torej kaže na bistven napredek. V letu 1952—53 bo zmanjšan primanjkljaj z ZDA, Kanado in Novo Funlandijo; vendar bo ostalo še 14 milijonov primanjkljaja z vsemi državami, ki niso deležne ERP. Poleg tega cenijo, da se bo primanjkljaj z državami štori inskega področja v iznosu 6 milijonov dolarjev v 1. 1949—50 izpre-menil v 1. 1952—53 v prebitek v iznosu 14 milijonov dolarjev, in sicer v veliki meri s povečanjem zaslužka trgovinske mornarice v prometu s čezmorskimi deželami Velike Britanije. Prav od uresničenja tega zaslužka mornarice odvisi zboljšanje splošnega priznan jklaaja. Osnovni gospodarski problem, ki ga mora rešiti Trst, je vprašanje, ki ga povzročalo begunci, ki so prišli na to področje. Ce bi bilo mogoče najti sredstva, da se ti zaposlijo v proizvodnji, bi se proračun uravnovesil in na razpolago bi bilo več blaga za izvoz. Potrebni so napori, da se odpravi sedanje neravnovesje v proračunu, v katerem že samo izdatki prekašajo redne dohodke za 20 odst. tvoper, leuruarja Dne 18. lebruarja je bil v Kopru podpisan sporazum o dobavi vode med Vojno upravo J.A. m vlado ELR Jugoslavije istrskemu poaroeju. Pogajanja so se začela proti koncu decembra lanskega leta. ivakor je znano, ležijo vodni izvirki, ki napajajo uodno omrežje Mirne in Rižane na jugoslovanskem gzemlju, kjer so tudi vse naprave za črpanje in dviganje vode ter rezervoarji. Samo naprava za sterilizacijo vode rižanskega vodovoda so na področju STU-ja nekaj korakov od meje. Fo členu 21 (točka 5) priloge IX A mirovne pogodbe z Italijo so predvideni posebni sporazumi sru-ja z Jugoslavijo za ureditev vprašanja redne oskrbe vode iz izvirkov, ki so prišli po razmejitvi v roke Jugoslavije, omenjeni sporazum je torej prvi, ki urejuje odnose le vrste s sosednjo državo. Njegovo vsebino navajamo v daljšem izvlečku, ker mislimo, da je ta pogodba važna, ne toliko zaradi njenega gospodarskega pomena, temveč predvsem, ker je primer, kako se dajo urediti gospodarski odnosi v duhu medsebojnega razumevanja in dobre sosescine. S sporazumom se Je Jugoslavija obvezala, da bo dobavljala vodo Bujskemu okraju iz izvirkov pri Sv. Ivanu (Buzet) po mirnskem vodovodu, Koprski okraj pa bo prejemal vodo iz rižanskega vodovoda. Ker so čistilne naprave tega vodovoda na ozemlju STO-ja bo vračala uprava vodovoda v Kopru manjšo količino sterilizirane vode Jugoslaviji za potrebe vasi Rižane m n'ene okolice. Kolrina vode je bila določena na podlagi do sedaj dobavljenih količin, kapacitefe izvirkov in naprav ter sedanjih potreb jueos'ovanske cone. lz mirnskega vodovoda bomo dobi- vali 1550 m3 vode dnevno, iz rižanskega vodovoda pa 8640 m3 s tem, da bomo vračali Jugoslaviji 100 m3 sterilizirane vode. Fredvidena je tudi možnost večjih dobav na podlagi posebnega sporazuma. V primeru zmanjšanja kapacitete izvirkov ali okvare naprav, pa bosta dajala vodovoda Jugoslaviji m našemu teritoriju količino vode, ki bo sorazmerna takratni potrebi. Merjenje vode se bo vršilo na dveh števcih, ki bodo postavljeni na jugoslovanski m tržaški strani. Cena vode bo določena vsako leto v naprej na podlagi analize produkcijskih, režijskih in upravnih stroškov. Cena ni torej dolo-cena z denarno svolo, ker je pogodba sklenjena za daljše razdobje, temveč je v sporazumu natančno določena struktura cene, ki jamči našemu ozemlju dobave na podlagi dejanskih stroškov. Na isti podlagi je določena tudi cena za vodo, ki jo bomo vračali Jugoslaviji. Ce se bodo pokazale pri letnem obračunu razlike med proračunom in dejanskimi izdatki, bodo obračunane v naslednjem letu po mesečnih dvanajstinah. Ker so bile vodovodne naprave pri Sv. Ivanu poškodovane med vojno, bodo stroški za obnovo razdeljeni med Jugoslavijo in STO sorazmerno sedanji potrošnji vode in sicer 60 odst. za FLRJ in 40 odst. za STO. Obe državi bosta vzdrževali v redu lastne naprave. Naš teritorij pa bo dobavil Jugoslaviji, če bo zahtevala, material in stroje za vzdrževanje tìe'ov vodovoda, ki ležijo v Jugoslaviji, a služijo direktno oskrbi nareea področja. Vrednost tega materiala bo obračunana pri plačilu vodarine. Isto je določeno za naprave na Rižani, katerih jih uporablja pretežno naše ozemlje. K. M. ZA POSPEŠITEV TRGOVINSKE IZMENJAVE VZOD-ZAPAD Optimizem na konferenci v Ženevi Sredi februarja se je v Ženevi pod okriljem Evropskega gospodarskega odbora OZN sestala konierenca predstavnikov 25 držav, da bi proučila možnost živahnejše izmenjave blaga med tako imenovanimi vzhodnimi in zapadnimi državami. To je prva konierenca le vrste. V pripravljalni razpravi o tem vprašanju je Evropski gospodarski odbor ugotovil, da je lansko leto med-evropska trgovina dosegla samo 2/3 trgovine v letu 1938. Medev-ropska trgovina bi se morala podvojiti ali celo potrojiti, ako bi hotela ustreči dejanskim zahtevam evropskih držav, ugotavlja Evropski gospodarski odbor. Foleg Sovjetske zveze so na konferenci zastopane tudi druge »vzhodne države,« med temi Jugoslavija, cehoslovaška in Poljska. Sovjetski de'egat Vladimir Garašenko, podpredsednik Sovjetske državne banke je v svojem govoru ugotovil, da je Marshallov načrt s svojo trgovinsko politiko razlikovanja (diskriminacije) glavna ovira oživljenju trgovine med Vzhodom in Zapadem. Ce hoče Zapad, da bi vzhod-dne države dobavljale zapadnim državam večje količine surovin, potem morajo te dobavljati vzhod mm državam dovolj strojev in oprem. Toda Združene države ovirajo izvoz strojev v vzhodne države. Za razvoj trgovine Vzhod zapad je potrebna bolj prožna kreditna politika. Ameriški državni departman za trgovino je sestavil dva spiska 1-A in 1-B, ki vsebujeta blago, za katero veljajo posebne izvozne odredbe. Blago s spiska 1-A, kakor n. pr. municija, sploh ne pride v poštev za izvoz v vzhodne države. Glede blaga na spisku 1-B, kakor n. pr. buldožerjev itd., so dovoljene izjeme po presoji trgovinskega ministrstva. Ameriški predstavnik Uunnar Myrdai, ki je izvršni tajnik ECA, je bil mnenja, da je treba vse vprašanje trgovinske izmenjave, t. j. odnose med kupci in prodajalci, temeljito preučili. To je prvi pogoj za uspešno de’o. Pri nadaljnjem poteku konrerence se je pokazal, da so predstavniki ZDA in Sovjetske zveze nekako stopili v ozadje, da bi na ta način olajšali drugim delegatom razpravo, ki je povsem gospodarskega značaja. Delo se je razdelilo v tri pododseke. — Trgovina med Vzhodom in Zapadom je po vojni sicer počasi, toda s'alno napredovala. Zapadne države potrebujem predvsem surovine, kakor neželezne rude, les in pre-mt>g ter žito: vzhodne države imajo vsega tega ra-merema dovoli. nač na potreb« te io industrijsko oprema. — Glede uspeha konference vlada v Ženevi optimizem. VREDNOST IZMENJAVE VZHOD — ZAPAD ECA ceni, da bo znašala vrednost izvoza iz držav ERP v vzhod ne države v letu 1949—1950 1,490,000.000 dolarjev. Lansko leto so države ERP izvozile v vzhodne države za 788,100.000 dolarjev blaga. Vzhodne države bodo v 1 1949—1950 izvozile v države ERP za 1.680 mil. dolarjev. Pred vojno so vzhodne države izvozile v države ERP za 1 300 000 000 dolar:ev blaoa, kar bi po sedanjih cenah predstavljalo mnogo večjo vrednost. Truman zahleva dolarje Po nedavnem radcu cen in tečajev vrednostnih papirjev so vprašali novinarji Trumana, a'i po vseh teh znamenjih o trega prehoda iz inflacije v del acijo ameriška v ad a še vedno vztraja pri zahtevi po štirih mi ijardah, ki naj jih vrže.o novi davki. Truman je odk’onil vsanu izjavo o vzrokih padan.a cen. Doda pa je, da bo v aria v vsakem primeri» zahteva’a 4 mi'ijarde. „Use i svoje kljuse” »Zanesi se nase in na svojega! os a«, pravi srb.-ki pregovor. Verjetno misdjo danes tako tudi Ho andci, ki jim je Hoffman naznani1, da bodo krediti iz Mar-sha’lovega načrta za drugo leto (julij 1949 — junij 1950) znižani za 152 mi i onov do’arjev. »To naznani’o je si no vznemiri o gospodar .ke in finančne kroge v Amsterdamu,« poroča dopisnik nekega ameriškega li ta; »ka.ti v teh krogih menijo, da bo to znižanje resno pokvari o načrte za obnovo in spravi o v nevarnost iz edbo »Beneluxa« t.j. gospodarske združitve Belgije. Ho'andije in Lu-xembursa. Ho'andi.'a bo mora’ai radika no men. ati svoje načrte za nada in o industr a'izaci.o. Holandski trgovci zahtevajo od v’ade, da izpo ni dano obljubo m izvoznikom dovo’i, da 'ahko prosto razpo agajo s 5—10% do ar ev, ki so jih pridobi i z izvozom na do’arsii o področje. G’avni ravnate’j tvrdke «Royal Dutch Com. any«, van Hasse t je iz.avii, da bi bili tvrdki za povečanje ob ega njenih pod. etij nujno potrebni novi krediti. Po n. e-go vem mnenju se bo nafta verjetno poceni a. Nova čistilnica minerà nih olj v Venecueli bo priče’a obratovati verjetno ma.a meseca, tovarna sintetičnega mi a v Rotterdamu pa v marcu in tovarna plastičnih :novi v Rotterdamu nekaj mesecev pozneje. 5. marca \ Mnenja o industrijski luki se križajo Kje najti nova tržišča? »L’economia della Venezia Giulia«, publikacija tržaške univerze iz 1. 1946., je doslej najbolje obrazložila načrte za zgraditev industrijskega pristanišča v Trstu ali »industrijske proste luke« (Porto franco industriale di Trieste). Družba, ki propagira njeno ustanovitev (SAPI) izrecno trdi, da bo to pristanišče »omogočilo nastanek industrije, ki bi dobavljala svoje izdelke industrijsko slabo razvitim državam zaledja«. Ali je načrt nekaj novega? Splošni regulacijski načrt za Trst, ki ga je pripravil mestni inženir Grassi in ki so ga potem še^izpopolnjevali, .je bil potrjen marca 1943. Ta načrt povezuje vsa glavna prometna vprašanja mesta med seboj: pristaniško ure-dtev, železniško vozlišče, industrijsko cono ali luko, nove avtoceste itd. Izdelali so ga prisjojni državni uradi. Tik pred vojno, oziroma že med nio so bila pričeta nekatera železniška dela in izsuševanje zemljišč v Zavljah, ki bi prišla pod novo industrijsko cono. Deloma je bil tudi zgrajen 100 m široki plovni kanal, ki naj bi bil osnova nove luke. Vse dotlej, torej do vojne, pa ni bilo mogoče pripraviti niti fašističnega režima do tega, da bi izvedel na*rt, ki ie po izvoru še mnogo starejši. Sam predsednik zbornice TIP g. AN. Cosulich pravi v izdavi uredniku lista »II Traffico« (št. 6—7, 1948), da se bavijo on m drugi nad 20 let s tem načrtom. Preučevali so torej načrt še, preden je bil izdan dekret št. 2260 z dne 10 VIII.1928, ki je poskušal odpraviti gospodarsko mrvilo Trsta leta 1918 odrezanega od zaledja. Na podlagi tega dekreta, ki uvaja davčne in carinske olajšave, za obnovo starih in gradn'o novih industrij ter daja možnost razlastitve ustreznih zemljišč, ie bila 31.1. 1929 ustanovljena de’niška družba »Zona industriale del Porto di Tries4e« preimenovana 26.VI. 1939 v »Porto industriale di Trieste S. p. A.« Predsednik zbornice navaja dalje, da ’e bilo tedaj (po letu 1918), kakor je danes, splošno mnene, da mora Trst iskati novih smeri, da podpre tradicionalne trgovinske funkcije z n^rraznovrstneišo industrijsko delavnostjo. Ali z drugimi besedami: Umetno treba pospeševati industrializacijo, čeprav bi bila nova ndustriia pisana zmes kakor tržnice ob Rdečem mostu, ker ni žel;a za sodelovanje z zaledjem in ker smo slepi za dejstvo, da že obstoječa industria ali srloh minre ali pa ni dovolj zaposlena. (Po objavi radia »Trst« z dne 2. jan. t. I. ceni namreč sama VU zaposlitev naše industrije v dobi 1948-1949 le na 65 odst. njene zmogljivosti, ocena po realni zaposlitvi delavstva pa bi pokazala verjetno še nižji odstotek). Trenutno se ne bomo snuščall v podrobno razčlembo možnosti, ki bi jih dajala nova cona, oziroma luka, Nad leto dni že pišejo o n'ej in o raznih interesiranih industrijah. Razvoj gospodarske strukture tržaške industrije je danes dovolj znan. Za nastanek novih podjetij sedaj ni niti cenene pogonske energije, niti domačih surovin, prav tako pa ni potrebnega trga, kamor bi te pisane industrije oddajale svoje izdelke. Predlogi, o katerih smo citali — tvornica vžigalic, tvor-nice tobaka ali mila — pač niso takšnega pcmen", da bi opravičevali ogromne, investicije iz javnih sredstev, ki so potrebne za daljšo grrđn'o novega pristanišča in cone. Edini resnejši načrt, ve-Ieobrat za montažo avtomobilov, so internanti sami že davno umaknili. Na tiskovnih konferencah VU, kjer so o vsem tem ponovno razpravljali, niso obudili bol j ih nad. Zadeva z industrijsko cono, ki je narastla v papirnat nebotičnik, se da rešiti hitro in koristno tako, da izda oblast predpise o davčnih in carinskih olajšavah v korist novih industrijskih po d'eti , kakršne pozna prakso ža iikoro sto’etja. Take predpise ie dobi Trst že po 1 1891 t. ;• ko je avstroogr-ka v'ada ukinila privi egi j proste luke. ki je dot e.i ve ia za vv mesto in ga je ornali a na padrone pristanišča, kakor ga poznamo danes. Krediti, ki smo jih omeni’! in so bi i namenjeni za gradnjo industrijske cone, naj bi se ra. š-i porabili za neposredno koristne svari, za izpopolnitev ob toječe indù trije ali gradnjo novih industrijskih pod-jeti , ki bi jim bi' trg v trža. kem za edju ža zagotov'jen; da kre-ditev je treba »a t porabiti za dvig pomorske p'ovbe. Ako bo-VU po topa a drugače, bo na ed'a, kakor ver k-at dos.ej. načrtom starega fašističnega rež-ma, ki lih vztrajno ponavlja majhna skupina ljudi zaradi katerih naše gospodar tvo le s težavo diha. Obenem pa bo zbudi'a sum, da se ti načrti ne izvajajo zaradi gospodarskih koristi cone, zaradi sodelovanja 'z zaledjem, marveč iz drugih poitičnih ali celo strateški i. namenov. Naj navedemo še mnenje dr. Stefana Adobbatija, biv. podrav-natelja zbornice TIP, kakor ga je iznesel v članku »Disoccu,. azione e riassetto economico di Trieste« (Il Traffico, l.IV. štev. november 1948): »Razen iz tak- šnih miroljubnih namenov (avtor navaja kakor mi, da za takšne niso dani osnovni klasični pogoji) lahko nastanejo veliki industrijski kompleksi samo kot posledica avtarhije z vojno-voja-škimi cilji ali pa kot darilo iz-vestnim namenom politične vrste. Prva dva primera odpadeta, ostanejo torej za preučitev politični nagibi, s katerimi se pogosto dokazuje primernost industrijskih naprav v Zavljah.« Nato govori avtor o teh političnih nagibih, se vprašuje, koliko časa bodo trajali ter pravi ... Te dvome izražamo ne, ker bi hoteli ohladiti navdušenja glede bodočnosti Trsta v pogledu industrije, marveč prosto zato, da ugotovimo pa kakor koli bi postavili stvar in tudi v primeru najboljših predvidevani, da bi nov načrt za industrijsko mesto moral še premostiti znatne težave glede časa in gospodarske stvarnosti«. Kljub temu pa so neki interesi, ki tirajo zadevo dalje, bodisi v tisku, bodisi na raznih konferencah. Družba SAPI zahteva, nai VU izda ukaz, s katerim se ustanovi »industrijsko svobodno pris'ani-šče v Trstu« z vsemi carinskimi privilegiji (izven carinsko področje, po čl. 1. car. zak. 25.IX.1940 št. 1424; cariniki predpisi glede tržaške proste luke po čl 11 kralj, dekreta 15IX.1922, št. 1356 in izvršne določbe D.M. 20.XH.192o in z mejami, kakor jih določa medministrski odlok z dne 26 VT.1941 št. 449—1531. Brez teh ugodn-sti, pravi družba, ne bo nihče hotel nalagati kapitala v tej coni. In kon”no, taka ureditev bi bila nadomestilo za politični rizik, ki ga prevzemajo industrijska podtjet-ja. Predlogi SAPI tem bolj presenečajo, ker jih iznašajo organi dražbe, ki je po večini delnic javna last. 14,9 odst. delnic je v rokah občin, 12,5 odst. odpade na pokrajino, 23,5 odst. pa I.R.I. 1,9 odst. na druge državne ustanove, 3,7 odst. na javna skladišča, 12,5 odst. na zbornico T.I.P., pri preostalih delničarjih — zavarovalnicah, bankah, industriji itd. — pa je tudi še najti državno udeležbo. G. Cosulich in tovariši, ki tvorijo priviligirano manjšino upravnega sveta bi si prav za prav ne smeli prisojati pravic, ki gredo lastniku, to je državi in državljanom. Kakor vnovič potrjuje predsedstvo cone (tiskovna konferenca dne 28.2. t. L), mora VU izdati prej zakonske ukrepe, ako naj papirnata stavba postane stvarnost. VU naj se zaveda, da vprašane gradnje industrijske luke zadeva koristi vsega tržaškega gospodarstva m ne samo koristi poedincev nekaterih političnih skupin. —abc— * * c V NAJ VEČJI TAJNOSTI... Med razpravo o kreditih ERP pred Kongresom je fin. minister Snyder, ki je zahteval na ta račun 5,589.000.009 dolarev, ugotovil, da hi se mora'e evropske države, ki so de’ežne amerRke pomoči, bolj potrudili, da bi uredile svoje finance. D°dal je. da ZDA v nai ve'* ji tainosti raziskujem vprašan’e položaja evropskih valut ter se zanimalo za vprasarne kakšno je s'ališče držav ERP nasproti problemu raz-vredno^enia den^Ha in mednarodne plačilne bilance. Italijanski devizni urad je za marec določil nas'ednje tečaje za tu'e valute (izkupiček izvoza): dolar 575, šv. frank 141, za pristaniške usluge 142,50; belg. fr. 13,12 in franc. fr. 215. Nenadni padec zlata v Franciji Ze sredi februarja je nenadno nazadovanje vrednosti zlata v Parizu iznenadilo francosko in svetovno javnost. Tako je n. pr. 18. februarja kilogram zlata stal 710.000 frankov, medtem ko je bila cena teden poprej 807.000 frankov. Dolar je stal na črni borzi 430 frankov, mesec poprej je bila njegova cena še 515 frankov. 22. februarja je sledil nov padec zlata in zlatih valut. Edino zlate palice so se še nekako dr-ža'e. Cena kg z'a.ta v »atih pa i-cah je padla od 657.500 na 635.000 frankov. Francoski zlatniki so nazadovali od 5.000 na 4.500 frankov v enem dnevu, šv-rarski. od 4.675 na 4.330, angleški od 5.875 na 5.200 in . dolarski od 22.800 na 21.000 frankov. Francoski listi poročajo »o psi- UVOZ V ARGENTINO ZOPET ODPRT Po 14 dnevih je argentinska vlada preklicala splošno prepoved o uvozu blaga v Argentino. Osrednja banka je natisnila nove vzorce, ki jih bodo morali izpolniti uvozniki blaga. Doslej še ni bil objavljen spisek blaga, za katerega ni potrebno izrecno dovoljenje. Gospodarstveniki so mnenja, da bo Argentina ovirala uvoz blaga, ki ni nujno potrebno, ker nima dovolj deviz. Novi ukaz, ki odpravi'a splošno zaporo, določa, da se lahko uvozi blago, ki ie bilo vkrcano pred 10. februarjem, toda za ta uvoz je treba plačati kljub vsemu kazni ki znašalo 30-50 odst. Ako Osrednja banka ne bi izdala potrebnega dovoljenja za uvoz, je treba blago vrniti pošiljatelju, čeprav je jnorda že prispelo do argentinskih carinarnic. Brez dovoljenja Osrednie banke je prepovedan vsak uvoz. Ce ni bilo blago vkrcano pred 10. februarjem, se izdana dovoljenja avtomatično razveljavijo. Uvozniki lahko uvozijo luksuzne predmete, kakor avtomobile itd., toda zato ne prejmejo deviz od Osrednje banke, temveč morajo dolar'e nabaviti na črni borzi. Uvoznik si mora nabaviti nakazilo potrebnih deviz od strani Osrednje banke, preden se blago vkrca. Argentinski konzuli nimajo pravice izdajati uvozna dovoljenja, ne da bi prei iznos'ovali dovoljenje od Osrednje banke. « »MOSKVIC Sovjetski l.udski avtom ob 1 «Mo-skv.č« ti dobavijo sovjetska poi-jet'a v teku 4 dni. »Moakvič« ima mot-v, ki razv'jc 25 konj kih sil in porabi 12 litrov na 100 km- hološkem sunku«, za katerega sicer ne vedo povedati pravih vzrokov. Listi ugotavljajo, da se v zgodovini razvoja francoskih borz še ni dogodilo, da bi ljudje metali na borzo zlato v takšnih količinah. Domnevajo, da gre za zlato v obliki zlatnikov, ki so jih skrbno hranili doma francoski kmetje in ki jih zdaj prodajajo. Gospodarstveniki domnevajo, da so bile zaloge skritega zlata dvakrat večje kakor zlato, ki je v obtoku. Padec cene zlatnikom se nam pokaže še jasneje, če primerjamo nove tečaje s prejšnjimi. Francoski zlatnik (napoleoni je dosegel letos že tečaj 6.150, medtem ko stane danes 4.500. Dolarski zlatnik (20 dolarjev) je padel od 29.300 na 21.000. — Kupna moč francoskega franka se je vsekakor dvignila; nazadovale so zlasti cene kmetijskih pridelkov. Z razpisom novega posojila se je državna blagajna ojačala. Skok franka nasproti devizam pa ni tako velik kakor nasproti zlatu. Tako se je tečaj lun a šterlinga v Parizu 22. februarja dvignil, tečaj švicarskega franka pa je nazadoval od 100 na 95. Sredi januarja je stal dolar še 515 Irankov, 16 februarja v Ženevi popravil prvič od septembra lanskega leta. Švicarske banke so plačevale za 100 francoskih frankov 1,06 šv. franka, medtem ko je bil uradni tečaj v kliringu 1,25. Iialiia proli anj'ešlen Ha Ko je poslanec Bevicne v začetku februarja napovedal skorajšnjo vrnitev ang eškega funta na staro mesto plačilnega sredstva za te kraje in narode, je pripomni , da bo to v g avnem neprimerno večja korist za Angleže kakor za druge narode." T.i bodo ime i ve' ik trud, da na.de j o 2 čvrsti valuti v potrebi me to ene same- Na zadnjem zasedan.u »Odbora za razvo. trgovskega prometa pri Evropski gospodarski komisiji OZN« je tajnik odbora IVlyrdal priporoči., da bi evropi ki narodi z »mehko valuto« uporabljali funt kot p'a-' či'ino aredistvo Ang eški predstavnik je takoj pograbil pri'iko in s,preje . predlog. Fred vojno je Ve'ika Britanija sklenila veliko štev» o mednarodnih pogodb, s katerimi je tem državam dovoTa, da uporablja, o funt kot p'ačilno nreiibtvo v kupè'ja-h z drugimi državami, ne da bi bi bi'o treba, prositi ang eške obadi dovo'jeni a. Bevi:one je trdi đeja', da Ijenja- Bevčone je tudi de;a', da je Marsha'-'ov p'an pripomogel k dviigu funta, da na ne bo funt n.ič koristi] Mar uh a ’ ovemu planu- Rev mej 5i narodi bodo krepili funt in. ang eški ug’ed zastonj — in plačevati dražje njegovo veljavo. — FINANČNI POLOM V ITALIJI Znana avtomobilska tovarna »Isotfa Fraschini« je morala prositi za poravnavo. Zgubljen je vsa delniška glavnica 1,235 milijonov lir, dalje 300 mil. rezerve in 1,118 mil. iz sk'ada za revalorizacijo. Dražba je ponudila upnikom opravnavo na podlagi 40 odst. Glavni Upnik je FIM, družba za financiranje mehanične industrije, in sicer za 6,500 milijonov lir. Razmah jugosl. zunanje trgovin! Iz poročila, ki ga je podal pomo.nik ministra za zunanjo trgovino Bogdan Crnobrnja med proračun ko razpravo v Beogradu se vidi, da je zunanja trgovina FLR Jugoslavije do eg a v lanskem letu vidne uspehe. Trgovina međ Jugosavijo in inozemstvom je lan ko leto nar at a za 49% v primer avi z letom 1947■ in dosegli\ raven, ki bo zadostovai’a za izvršitev petletnega načrta. V strukturi jugoslovanske zunanje trgovine še ni prišlo dò bistvenih izprememb, ker te še nì.:ó nastopile v jug os ovanski proizvodnji. Izvoz industrij kih rastlin, sadja in sadnih izdelkov, alkoholnih pijač in zdravilnih zeHšč se je povečal za 56% v primeri a predvojnim izvozom. Izb oz tobaka se je lansko leto pove C al zri 200% v primeri s predvojnima časi. Jugo : avi'a je izvažala tobak v 16 raznih držav. V lanskem letu je Jugoslavija silno raz irTa okvir izvoza. Trgovinska izmenjava se je razvijalai na podlagi rednih trgovinskih sporazumov s Sovjet ko zvezo in vsemi državami ljud ke demokracije ter 18 drugimi državami. S/c, e-njene so bile novei trgovinske pogodbe z Argentino, Urugvajem, Veliko Britanijo, z vzhodno nemško cono, zapsadno nemško cono, Avstrijo in Švico- Zdaj so v teku pogajanja z Indijo, Pakistanom, Cej’onom, Mehiko in Brazilijo. Trg'V'n ka izmenjava se je vrš la Z 56 d žavamh Pomočnik m-'ni tra. je iz avil, da je Jugos'avìja pripravljena trgovati z vsemi državami, ki to želijo, pod pogojem, da sroštujejo njeno suvereno t in. da izvršujejo sprejete obveze. Jugoslavija je vse'ej izpo n-eva'm sprejete obveze; če v nekaterih POGOJI ZA RAZVOJ NAŠEGA TURIZMA Sedanji gostinski obrati ne zadostujejo Sedanje turistične in gostinske naprave na ang'o-ćmeriškem področju STO-ja ne ustrezajo današnjim stvarnim potrebam. V samem Trstu prenočuje v normalnih časih 600-700 gostov. Od teh gre okrog 400 v hotele, ostali pa v manjše gostinske obrate in zasebne sobe. Skupno mesečno število gostov se je v zadnjih časih ustalilo okrog 5.000. Te podatke smo povzeli iz uradne statistike in predstavlja o zaradi tega precej verno sliko tržaške gostinske zmogljivosti. Sicer je število neprijavljenih gostov, ki prenočujejo pri gostiteljih, verjetno še znatno večje. V začetku leta 1948 — položaj se do danes ni znatno spremenil — je znaša’o število o .t-nnki 3 obratov na področju 2.011. V to število pa so vklju ene tudi gostilne, kavarne in ostali javni lokali, ki so zabeleženi pod isto kategorijo in ki v glavnem ustrezajo vsern potrebam gostov in domačega prebivalstva. Toda za razvoj turizma so potrebni odločni ukrepi. Da se zmogl ivouti loka ov poveča- Vs\ večji hoteli so danes v celoti ali deloma zasedeni po vojaških edi-nicah, zmogljivost hote ov je tam, zmanjšana za zasebnike za 5060 odst. Položaj gostinske zmogljivosti je trenutno takšen, da Tr t ne more drnes sploh misliti na večje prireditve mednarodnega značaja — ve eie.rae, kong-e^e iti. — če se prej ne reši vrsta vprašanj, ki so v zvezi z gostinskimi napravami. Spri o resnega položaja ie posredovanje državnih oblasti neobhodno potrebno. Napovedana je gradnja večjega vojaškega hotela v Barkovljah. Ta pobuda bo imela seveda ugodne posledice na ostalo gostinsko in- dustrijo, če bo priš'o do dterekvi-zici e mnogih hotelov. Vzporedno z reševanjem gostinskega vprašanja v samem središču STO-ja bi morale odgovorne oblasti obrniti svojo pozornost na turistične in gostinske naprave vsega področja. Obstoječa zmogljivost krajevnih turističnih naprav zdaleč ne zadostuje potrebam gosto naseljenega prebivalstva. (Na vsako osebo, ki biva na področju, odpade od re'okupn.e površiuP o-em'. a> le pičlih 750 kV. m). Poudariti pa je takoi, da postavljata tesnost in zemljepisni ustroj področja v 1rm pogledu določene meje, ki jih ni mogoče prekoračiti. Ve ike možnosti turističnega razvoja obstajajo na istrskem pod-roč u STO-ja,. ki bi, 'ahko po 'a -i ne samo naravno turistično izho-duce za T-'st, temveč bi tudi- predstavi ja'o važno priv’ačmo točko za mednarodni t"irizem. Kakor v o ta'ih, moramo tudi v tem primeru ugotoviti negativne pos edi-ce razdvojeno-ti ozem ja, ki predstavlja težko oviro za velikopotezne načrte. Pozornost tržaških pristojnih krofov se zdaj obraba predvsem na obmorski p as med B rko r'jami in Devinom, Načrt za zgrad'tev c>ba ne turi lične ceste med Broje-mico in Sesl ancm je bil za zda' odbit. Prav za prav bi izvedba teea načrta ne orinerà velikih, ugodnosti. Strma obal bi doo"šča-'a 'e omejen razvoj go tinskih zgradb, in nova prometna zveza bi končno koristi a 'e zasebnim investicijam v Sel.an kem za’ivu. Po eg tega je danes v ospredju fi-ran iranje nešteto drugiih nu.nej-š:ih objektov. Venda- bi ne sme1 a zaotajatj v me ah razpo'ož’jivih sred tev vsaj podpora man A m koristnim pobudam za izbo’j sanje in zgraditev Važen prometni položaj Koroške Na rrvi png’ed spoznaš, da je K nro-ka va*n-> rrme no križi«če. **oii'i na meia men jugosiavno in Avstrijo, ki hi rekla po narodnos'ni, ne bi pre rzala prometnih zvez med nemškim de'om in Avsiri-jo. Z gradnjo prw kratkih zvenih prog hi se dale odpraviti tudi ma lenkos ne hibe, ki oi jih povzročila razmejitev po narodncslni meji. primerih nii mogla tega storti'’1 bile tega krivi nepredvideni ^ ki. Naì'ednji preg'ed kaže, .M je Jugoslavija izvrševala spre-obveze: Države Sovjet, zveza Izvoz 98,9% C ehm o vaška 62 % Po1 j ska 55,8 % Mailžarska 18 % Holandija 69,6% Švedska. 63 % Romuni a 70 % Vzhod. nem. cona 58 % Italija 68 % Šv'ca 53,6% Avstrija (v 3 mesec.) 20.7% Izvršen I)»°‘ 90,2? 56 46 , 78 * 62 68 52 14 88 , 38,4* 24,5* Jugoslovan, ko b’ago je ze 0 njeno v vseh državah, tako, rude, žito, koruza ter industnJ-in zdravilne rastline. CSR NI DOBAVILA FLBJ NAROČENIH STROJEV" h:a«r Beograjska »Borba« je odj ( la pismo delavcev avtomohy tovarne v Rakovici pri du, naslovnjeno češkoslovas delavcem. Delavci se pritožni... da ni Cehoslovaška izpolni’3 nih obvez in da ni dobavil3^ varni v Rakovici naročenih s -, jev. Zaradi tega ni mogla to , na v Rakovici izpolniti plaI,a leto 1948. BLAGOVNI PROMET MED TRSTOM IN JUGOSLAVI^ •pil V januarju je prispelo v iz Jugoslavije po morju in P° leznici 7.835 ton blaga, odKjg nega pa je bilo v JugoS-3 j( 3.263 ton. Uvoz po železnic' med drugim nanaša na 3.85® lesa, 1.810 ton drv, 565 otro * 504 sončaric, 202 oglja, 196 S češpelj, 103 celuloze, 70 t°n . pirja, 196 stotov suhih 8,°^^ stotov hmelja: med predmeti so kondenzirano izvožS» (1.138), razna živila (422 t.)i va (228 t.), bombaž (5561.), v j. ,in volneni odpadki (318 t.)> torji (116 t.), bencin (107 t.)> mi j (454 stotov). turističnih in gostinskih n3P;.i Obve čeni smo n. pr., da hi mnogi z asti manjši gostinki^ brati ob morju pa tudi na Ergl« pripravljeni razš riti svojo nost, a ne na.de. o za to Potr^a'v sred. te v. Boje se po eg tega 0 ^ nega vijaka. Davčna upravae()a pri poviških davčnega hreh1^ največkrat skicuje na raiSL ali zboljšanje obrata, češ, 9®, to dokaz večje gospodarske g j ivo-ti pod.etnika. V ko’ikor nam je znač°' ^ predvidevajo sedanje do'oche kak'nih olajšav za izbo'.sa|)j| krajevnega gostinstva. T uk3-' (s zavod za turizem deli sicer ,g, namen manjše nagrade iz sk ^ ki si zbira- iz prispevkov 53 -, gostinskih podjetij- Ta ob’ik3 pore pa je pr akt eno brezpollie0pi' na v vseh podobnih zadevah • na. Vojaška uprava, ki se v jj podobnih zadevah opira n® lijansko zakonodajo, pa ni J13 V mer razširja na področje l avno tj ita lijanskega zak01]3 a 452 (29. v. 1946), ki predvi%- edvi* razne o ajšave za go tinsko 25% p stri j o. in med drugim fjpeve-k države na ce'ukupr'-e'-'ud ške izbo'jševaimh del ter ročn- kredite po nizkih obrti 4' merah. Ta ob ika podpore pa e.il ti "no brezpomembna. Potreb ^ širša akcija. Voja ka upravi si ahko og’eda a de’o za P^jft sevam e turizma pri naših ‘°... pl n. pr. v Jugosiaviji in Ita !'',j.< trdi: v okviru same OrgatiV združenih narodov Pr , 0 vprašan e turizma na š r i'1 vah. Ita ijan-ki zakon (št. 4 -e 29. V. 1946) predvideva r®ji» o ajšave za gostinko ind,sigpf medi drugimi tudi 25% — F1. “ vek k celotnim stroškom !j bo''sevalna de a ter do'g° ._ kredite po nizki ob.-estni me DVOJEZIČNI NAPISI DRUGOD , j< d3 Iz Budimpešte poročajo, okrajni svet mesta Kam.e i>-Gornji Lužici (v Nemci.' pred og skupine nemške , -:ocia istične stranke izg a '°vy bodo vsi napisi v lužiško'" • tf1 krajih tega okraja dvojez13 y se pravi v nemščini in Uredba je stopi'a takoj v Trbovcem priporoča o, da f ^ skrbijo v svojih trgovinah ce z dvoj ezničnimi napis1- -vi’’1- Cll'ATLLJE V JUUUblv' ft ohvescamo, da se naročil' . »Gospodarstvo« sprejema 9 d' stopstvu Založništva tr^-ašK s ska v LjuhVani, Tvr- eva * ročnino nai poravnam P° 9 iv ni poštni nakaznici na g°r " slov. Le1 na naročnina din, poliefna 45 din. iefna 45 din. Uprava »Gospoda1-5 Stran 3 OPOZORILO Rok za prijave kosmatega dohodka v zvezi s prometnim davkom (IGE) je podaljšan do 31. •»arca t. 1. Občinski uradi so pričeli sprejemati prošnje za obnovo obrtnic picene) za leto 1949. Za vsa pojasnila je urad SGZ na razpolago članom vsak dan od 10.30 do 13 »re. Na željo članov bo urad sam Poskrbel za obnovo obrtnic. Delovanje strokovnih odborov SGZ V zadnjih dveh tednih so bile Pri Slov. gosp. združenja štiri seje strokovnih odborov. Namen teh sej, ki so zavzele obliko po-•vetovanja, je predvsem ugotovitev potreb in teženj vseh kategorij članov. Določeno je bilo, da Se bodo odslej strokovni odbori Pogosteje sestajali in da se bodo razna važnejša vprašanja obrav-»avala tudi v širšem krogu članstva. V naslednjem podajamo kratko poročilo o sejah strokov-»ih odborov. kratko že omenili v kroniki ostalih sej, so na seji prišle do izraza mnoge zadeve, ki zanimajo gostinsko stroko. Tudi med člani gostilničarjev je precej negotovosti glede raznih davčnih zadev najemanje in plačevanja delovne sile in vpis v bolniško blagajno. Sklenjeno je bilo, da bodo gostilničarji na ta vprašanja prejeli odgovor v Vestniku združenja, ki ga objavlja »Gospodarstvo«. Med gostilničarji vlada zdaj veliko zanimanje za možnosti uvoza istrskega in vipavskega vina ter terana. MESARJI ČEVLJARJI Združenje mora posvečati večjo pažnjo zlasti vprašanjem matih pridobitnikov, kakor so to obrtniki, ki se med vsem v najtežjem gospodarskem položaju in So izpostavljeni hudemu pritisku. Račelno bo potrebno rešiti mno-8° vprašanj predvsem v pogledu obdavčevanja. Dognano je bilo, ha mnogi člani sploh niso dobro Poučeni o raznih davčnih in dru-6ih upravnih zadevah. Člani se večkrat zatekajo za pojasnila k faznim svetovalcem, medtem ko jim urad SGZ nudi pomoč poterti brezplačno in z večjim čutom odgovornosti. Nedostatki so Se Pojavili tudi pri najemanju delovne sile ter pri postopku za s°cialno zavarovanje. — Na seji So razpravljali o nekaterih notranjih zadevah -n o važni vlogi čevljarske zadruge. Zelja čevljar-J6v je, da se dejavnost Zadruge Poveča in utrdi, za to je potreb-»o tesnejše sodelovanje vseh za- hfugarjev. JEST VINIC ARJI Strokovni odbor jestviničarjev Se je sestal 16. februarja t. 1. Po Poročilu upravnega tajnika o organizacijskem delu Združenja, je »ačelnik strokovnega odbora polsni! položaj jestviničarjev. Poharji je, da se gospodarski po-‘ožaj male trgovine slabša z dne-''r v dan. Izkustva v prvih letošnjih mesecih obratovanja odlivajo povsem slabo gospodarsko sliko te važne kategorije pridobitnikov. Davki predstavljajo Se vedno najtežjo obremenilno Postavko. Za obrambo njihovih »Pravičenih koristi morajo tudi iestviničarji nastopati v strnjenih >tah, in to tudi v okviru pravil «Z. Potrebno bi bilo sklicati ®Plošno zborovanje stroke, na katerem bi pretresli vsa pereča Prašanja. Za utrjevanje medse-°jne povezave bi bilo vmes' no, a bi združenje priredilo primer-6 skupne poučne izlete in sp’oh ,el»jo na utrjevanju osebnih sti- > med članstvom ustanove. tovora je bilo tudi o pojavih »nkurence z nepoštenimi sred-to vprašanje bi morali roz-“«« na širšen zborovanju je-Stv>ničarjev. GOSTILNIČARJI ?eia strokovnega odbora gostil-plcarjev je bila 17. februarja. 0le§ vprašanj, ki smo jih na Na seji stroKovnega odbora mesarjev, ki se je vršila 25 februarja so navzoči razpravljali o raznih vprašanjih notranjega značaja stroke. Živahna diskusija se je razvila predvsem pri vprašanju dobave mesa in živine. Poudarjeno je bilo, ut. mora konsorcij rr.--sariev nadaljevati in zboljšali svoje delovanje v korist vseh članov. Na tukajšnjem tržišču se namreč že pojavljajo monopolistične tendence, ki bi utegnile škodovati pridobitnikom in potrošnikom. Postavljena so bila razna vprašanja upravnega in tržnega značaja, ria katera bodo prizadeti našli odgovor V Vestniku SGZ. Zakonske določbe OLAJŠANJE BLAGOVNEGA jPROMETA Z ITALIJO Ukaz št. 27 (Uračini List št. 5 — 21. II. 1949). Vsi prejšnji zadevni ukazi so razveljavljeni in nadomeščeni s tem ukazom, ki prinaša znatne o’ajšave v b agovnem prometu z Italijo. Pod nadzorstvom) ostane samo še b'ago, ki ga izrecno na v a. a novi ukaz Za izvoz s področja STO-ja v Ita i o je potrebno izvozno dovoljenje. ki ga izda odde'ek za trgovino ZVU, pri nas ednjem blagu: a) bencin; b) premog, koki, leseno ogl e; c) že e zie in neže’ezne po-drtine, cevi, kovinske p očevine, profi iremo železo, železo za betoniranje, industrij ke naprave, kakor stroji in de i strojev v vsakem stanju, vi.aki,, osi, verige, prazne kovinske posede, kovine v pa’i-cah, parni kot’i, vagonjki D?cau-vil e; d) seno in krma (izključene so oljnate tropine); e) dušična gnojila; f) živa živina; gO semenske žitarice in semenski krompir; h) zdravi a iz skupine alka’oidiov; i) monopo sko b ago; j) les in drva; k) cement; 1) sveže, posoljene alii konservirane ribe; m) marmeada (z izk jučitvijo m arme’ade v škatlah a'i v stek’enih' po odah; n) suhe g0»6: °) meso. Po'eg tega se ne sme o izvažati brez d -vo en. a DITERAL-a: ž to, kruh, testenina, moka, mast, olje, mleko in riž,- Kršitve teh do’očfo se kaznuje z. odvzemom osebne prostosti a i z globo a i z en m in drugim! Lahkoi pa zaplenijo b'ago, ki je predmet krš’tve, in prevozna sredstva, s katerimi se b’ago prevaža. PRAVU,A ZA IZVAJANJE OBMEJNE TAKSE NA TEKSTILNO BLAGO Uknz štev. 29 Uradni list štev. 5/1949 vsebuje razpredelnico za obdavčevanja tekstilnega blaga pri uvozu in izvozu in vrnitve preplačane proizvodne takse. SREMEMBE PRI PROIZVODNEM DAVKU^ Ukaz štev. 30 (Uradni list štev. 5/94) vsebuje nove določbe o proizvodnem oavku na pivo, in semensko olje ter na tkanine. Določbe se nanašajo le na proizvajalce omenjenega blaga. ZAČASNI UVOZ SUROVIN Ukaz štev. 31 (Uradni list štev. 5/1949) vsebuje dodatni seznam blaga, ki se lahko začasno uvaža v s vrbo predelave v zvezi z določbami italijanskega zakona 18. 12.lal3 štev. I4v3. V seznamu so med drugim: pepel in odpadki cinka in svinca za pridobivanje oksidov; strojene kože brez dlake dokončane in rezane, prašičje kože za sedlarske izdelke, tkanine za izdelovanje oblek in perila. Izvozni in uvozni kontingenti Komisija za dodeljevanje uvoznih kontingentov pri tukajšnji Trgovinski zbornici je nadaljevala z delom za razdelitev predvidenih Kon in blaga za STO v okviru italijanskih trgovinskih pogodb z Madžarsko, Belgijo, Francijo in Anglijo. Iz Madžarske je med drugim predviden uvoz žive in mrtve divjačine, 1200 stotov ječmena za pivo, 200 cj slada, 2.000 q fižola, 250 q semenskega graha, 100 q semenskega fižola, 250 q parafina ter za 3,000.000 lir zdravilnih rastlin; skupno vrednost tega uvoza znaša 50,000.000 lir. Ižvoz na Madžarsko predvideva med drugim 50 stotov fosfornega brona, 2.000 q elektro-dičnega materiala ter razno blago v skupni vrednosti 25,000.000 lir. Kontingenti za Belgijo se nanašajo predvsem na lovske puške in na razne kože. Uvozni kontingent iz Anglije se nanaša med drugim na 5.000 funtov šterlin-gov surove kožuhovine. Izvozna in uvozna dovoljenj a Od 17. do 22. januarja 1949 so bila izdana med drugimi naslednja uvozna in izvozna dovoljenja: Uvoz iz Jugoslavije: Zadruga prodajalcev kuriva, drva lir 5.000.000; Winkler Alfredo, leseni obroči za sode, lir 200.003. Z jugoslovanskega področja STO-ja: G. Bembo, vino lir 210X00; B. Ga-rasich, mesni odpadki 20.000 lir; P. Zoppolato, vino 1,400.000; A. Radin, vino 1,400.000; G. Polvi, vino 210.000; M. Pellaschiar, zimska jabolka 900.000; R. Klasnič, metle 49.000; A. Alkalay, jabolka 1,500.000; B. Orlando, vino 1,400.000; G. Colonello, vino 1,400.000; C. Micheli, vino 210.000; Zadruga za predelovanje mesnih odpadkov, kosti živalski nohti, lir 3.000 Izvoz, Franko valuta v Avstriji S.A. Gaslini 10.000 oljnatih tropin. Na jugoslovansko področje STO ja: V. Garasich, rabljene vreče iz jute, lir 20.000. (P&iabvšiUti /fi nabuetl DAVEK NA NAMEŠČENCE Kakor znano, morajo vsi delodajalci pri aviti d -v nemu uradu do 31. marca prejemke voj ih nameščencev za obračunavanje davkov na mezde in plače delavcev in nameščencev. -— Ker smo opazili, da mnogi člani združenja ne izpolnjujejo točno predpisov gle- de omenjenih davkov — večkrat na lastno škodo, — bomo zadevo na kratko pojasnili. Davščine na plače in mezde nameščencev in delavcev sestojajo iz dveh postavk, in sicer iz RM-C2« in dopolnilnega davka (»complementare«). »RM-C2« se nanaša na plače delavcev in uradnikov, medtem ko so počenši s 1.1.1948 delavske mezde oproščene dopolnilnega davka. Oba davka se računata na kosmate prejemke uslužbencev, vendar ni podvrženo davščini prvih 240.000 lir letno (kar znaša 20.000 lir mesečno ter 5.000 lir tedensko za uslužbence, ki prejemajo tedensko plačo). Isto tako niso podvržene davščini družinske doklade (»assegni familiari«) ter krušna doklada, ki jo delodajalci plačujejo uslužbencem izven družinskih doklad. Končno ni obdavčena kvota, ki jo mora uslužbenec plačevati za »socialno solidarnost.« Praktični primer: Uslužbenec prejema mesečno osnovno plačo, z raznimi osebnimi dokladami v znesku 15.000 lir, draginjsko doklado (contingenza) na osebo 523 klado na osebo 520 lir, družinsko lir, družinsko doklado lir . 3.640, skupaj torej lir 34.032. Kakor rečeno sta od teh prejemkov oproščeni davka družinska doklada in krušna doklada; od ostalih prejemkov (lir 29.872) pa moramo še odšteti kvoto prvih 20.000 lir, ki je tudi prosto davka ter kvoto za socialno solidarnost (ki znaša n. pr. za industrijo lir 293). Ostane nam tako lir 9.872, na katere mora delodajalec v teku leta odtegovati predpisane davke. Davek RM-C2 na uslužbence znaša od 1. aprila dalje 4,2 odst. na mezde in plače, ki se morajo računati na navedeni način; dopolnilni davek pa znaša 1,575 odst. na iste vsote. Pred 1 .IV. 1948 je znašal davek RM-C2 8,4 odst.; s 1. aprilom 1948 se je zadevni davek znižal na 4,2 odst na mezde in plače. Kakor rečeno mora delodajalec davke odtrgovati od plač in mezd svojih uslužbencev ob vsakem izplačilu. V teku januarja vsakega leta (rok je letos podal j šan do 31. marca) mora delodajalec prijaviti davčnemu uradu posebej za RM-C2 in posebej za dopolnilni davek celotne prejemke svojih uslužbencev (razen družinskih doklad). Prijava se izvrši na posebnih obrazcih, ki se dobe pri davčnem uradu. Na obrazcu morajo biti razvidni celotni prejemki, ter prejemki ki niso podvrženi davščini. Davčni urad določa na podlagi prijave in morebitnih poizvedb dokončno vsoto, ki jo bo moral delodajalec plačati v ta namen, v imenu uslužbenca. Obrazec morajo podpisati poleg delodajalca tudi uslužbenci, na katere se nanaša prijava. Najpogostejše pomanjkljivosti in nanake so v pogledu davščine na mezde in plače naslednje: 1) Delodajalec ne odtrguje podpisanih davčnih odstotkov na plače in mora zaradi tega prenašati breme, ki pripada po zakonu uslužbencem. Pripomniti je, da niso od vsot, ki jih navajajo v mezdnih pogodbah že odtrgane davščine. 2) Delodajalec ne računa točno davščine po odstotkih ali vključuje pomotoma v vsote, ki so podvržene davščini tudi kvote, ki so davščine proste. V tem primeru je uslužbenec neupravičeno obremenjen. 3) Ker je bila RM-C2 med letom spremenjena (januar-marec 8,4 odst., marec-december 4,2 odst.), se morajo letos za vsakega uslužbenca posebej postaviti prejemki za vsako obdobje posebej. To velja le za RM-C2 ker je do- Hude posledice omejitve električnega toka Stroge omejitve potrošnje e’ek-trične struje bodo imele za tukaj šn e gosp odar.ko de. avnost resne pos edice- Manjša obrtna in, industrijska pod. et j a, ki so navezana na e ektrično energijo, so ome.ila svojo dejavnost za okrog 50% Za večje industrijske obrate so predvidene razne izjeme glede uporabe t ka, nekatera podjetja pa razpo agajo z notranjimi generatorskimi napravami, vendar se je tudi njihova dejavnost skrči a v ce’otj vsaj za 25%. Pri. d’j ena štednja električne energije je prizade a ne samo proiz-vcdn.o, temveč t. di de a mo silo, ki je v nekaterih primerih prikrajšana na zas.užku na teden do 40%. Razmere se ne bodo zb o j šale tako kma u. Rezerve vode v bazenu e’ektrame »Lumei«, ki je trenutno g'avni vir e’ektrične energije za STO, se krčijo dnevno za 0,9 do 1,1 milijona kubičnih metrov. Sedaj je v tem bazenu le še okrog 15 milijonov kub. nit vode v primerjavi s 73 milijoni kub. m ko ikor znaša največja vodna rezerva e’eklrarne- Se hujšo krizo .e po vsem tem pričakovati okrog polovice marca, če ne bo med tem časom večjih padavin, ki pa jih vremenos ovci napovedujejo šele v zadnjih dneh tega meseca. Vse te oko’iščine potrjujejo dejstvo, da je vprašanje dobave e’ek-tri na struje STO-ju še vedno pereče in da ’e zaradi tega nujno, da pride v tem pogledu čimprei do tristranskega sporazuma međ STO-jem, Jugos’avijo in Italijo. Na; list je o tej zadevi že večkrat pira’ z’a .ti ob zasedanju zadnje Inednarodne b eiske konference. Gotovo je ’e, da b.i po'ožaj glede dobave e'ektrične struje Trstu še imnoog težji, če bi znaten donos soških elektrarn med ugodnmi obdobji lanskega leta ne omogočil nabiran’a rezervne vodne si.e v italij an: kih bazenih. TRST—PRAGA G’avna direkcija italijanskih državnih železnic namerava ukiniti trgovsko agencijo državnih železnic v Pragi in upo,laviti enako agencijo na Dunaju. Tržaški .M-'.* trgovski krogi ugovarjajo ujeto jT1 tega urada za izmenjavo s^epo-, slovaško, ki so ze o važna za.Trst. Vidijo namreč, kako se 'severne luke trudijo, da bi privabile Coltosi'ovaško. Ustanavljajo v Pragi urade, trgovske agencije, potniške agencije, mešane trgovske zbornice, itd. Italija, že do’go snubi Avstrijo in ii daje prednost Prizadeti tržaški krogi so stavi’i ital. generalni direkciji državnih železnic predlog, da se trgovska agencija v Pragi o-hrani. — Zakaj n.e bi sama direkcija železnic STO-'a nadome ti a trgovinsko a-gencijo italijanskih žeeznic v Pragi? ČEŠKOSLOVAŠKO BLAGO V POLJSKIH PRISTANIŠČIH V preteklem letu je bilo ol-premjeno preko poljskih pristanišč 1.2 mi : j ona ton češkos’ove-škega b’aga. Od tega je bi’o na o-ženo v pridan škem kombinata Gdinja-Gdansk 80% in v ščečin-skem pristanišču 20%. TURSKO TRGOVINSKO PREDSTAVNIŠTVO V TRSTU Turška vlada namerava v kratkem odpreti v Trstu trgovinsko predstavništvo, ki naj bi stopilo v stik tudi z državami tržaškega zaledja Mie trgovinske urine ni več »BRATJE COSULICH« v Genovi. Po poročilih iz Londona be plovna družba »Cosulich« maja meseca vpeljala redno progo međ sredozemskimi lukami in New Yorkom. Na novi progi bosta vozili ladji »Kungsholen«, ki je doslej pripadala mornarici, in »Mat-r.onia«, ki je bi a ameriška. Družba »Bratje Cosulich« se je po vojni ustnovila v Genovi in se je izneverila Trstu. TUDI »TRŽAŠKI LLOYD« V GENOVI polnilni davek ostal neizpreme-njen. 4) Na božično doklado in na trinajsto plačo je potrebno računati davščine na celotno vsoto, brez odtegljajev prvih 20.000 lir. Prvih 240.000 lir. ki so proste davščine je namreč delodajalec že upošteval med letom, ko ni računal davkov na prvih 20.000 lir za mesečne plače ter prvih 5.000 lir za tedenske plače. 5) Prijaviti je treba tudi prejemke uslužbencev, ki ne prekašajo 20.000 lir mesečno ali 5.000 lir tedensko, čeprav so uslužbenci v tem primeru prosti vsake davščine. Osnova za točno izračunavanje plač in zatorej tudi davščin mora biti knjiga o plačah (libro paga), ki jo mora vsak delodajalec obvezno voditi. Knjigo lahko pregledajo oblas’i bodisi v zadevah obdavčevanja bodisi glede pravilnega plačevanja socialne zavarovalnine. Tiskovina se dobi v knjigarnah (zdaj stane 200 lir) in mora biti pred uporabo vidirana od Zavoda za socialno zavarovanje. »Tržaški Lloyd« je zdaj postavil na progo Genova-Avstralija poleg »Toskane« še ladjo »Ugolino Vivaldi«, ki jo je najela od družbe »Italia«. To progo sta pred 20 leti uvedli genoveški družbi »Navigazione Generale Italiana« in »Lloyd Sabaudo«, pozneje pa jo je fašistična vlada izročila »Tržaškemu Lloydu«, ki mu je vzela donosnejše proge z B’ižnjim vzhodom. Poročila iz Genove pravijo, da bo »Tržaški Lloyd« še pojačal to progo, ko bo čez dve 'eti zgrajenih 9 novih 'a lij. Lad’e »Trž. Lioyda« so registrirane v Genovi. BENEČANI V TRSTU V Trstu se pripravlja ustanovitev dveh plovnih družb — »Sidar-ma, Società Triestina di Armamento SA.« in »Società di Navigazione Libera Triestina« (Svobodna tržaška plovna družba). Italijanski listi navajajo, da ,too pri obeh močno zastopana beneška skupina »Sidarma«, ki je že kupila dve ladji tipa »Liberty«, t. j. »Billingsley« in Abbot Nils«, ki ju popravljajo v »Tržaškem arzenalu«. Pred leti je »Billingsley« zadela na mino blizu Novi-grada. Po vsem tem se vidi, da so od nekdanjih tržaških plovnih družb ostala samo imena. Dejansko so družbe v rokah italijanske države in italijanskega kapitala, ki sta se jih poslastila za časa fašistične vladavine. 1n0 *eje'“ »Pravno instanco, t. j. nad-»ep”®, mini tntva. Bila je najprej’ ia trSredno podrejena ministrstvu 1ctnP gov^no, nato ministrstvu za fi-e 77i deloma ministrstvu za no- «ev:e,ter ministru za zunanje za-Ka, ’e važne dr-fi „ »revne spremembe v struktn- tJtp e*tra'l'tično upravljane avsti ij- Je bi! °Pr,7"h-i. e. Nova Avstro-Ogr ka W.r;a razdj jena v dve državni po-Tla avstrijsko in ogrsko. Vladii so pridržane skupne % ;S’ Zunanje zfadieve, skupna voj-in p02 7«omarica, skupne finance 0ouin'ne e uprava Bo ne in Herce-bila tlotran a d žavna uprava je stri;J?°ra-Zd?ljena na področja av-Pomn e, *n °arske vlade; tako tudi r£ka uprava- V do’očbah »nagodbe« in v si■ as-no sk en eni trgovinski in carin /cii zvezi med obema državnima polovicama monarhije kot tudi v dodatnih protoko ih, ki so posebej obravnavali izvedbo porazdelitve pos ov pomor ke uprave, je bilo pa izrecno vgotov’jeno, da se mora vršiti tudi. v bodoče luška in pomorska zdrav-tvena s’užbo na obeh področ,ih po povsem enakih smernicah in v polnem soglasju; to je vel. a'o tudi ztc pomorski ribo ov- Poleg tega so bile na osnovi enotno ti, ki so v zvezi s pomorskim plovstvom in pomor-•kim prometom, t- j. zlasti zadeve glede izvajanja zasebnega pomorskega prava, zapo-iitve mornar, ev 'n vel. avnost njihov h listin g ede o posobljenosti, zadeve čezmorskega poštnega prometa itd. Razdelitev po lov osrednje r tornar -ke uprave v Trstu med ustanov ; e ni pomorski v’adì v Trst-i in na Reki pa se je izved'a šele I. 1870, t. j. po daljših pogajanjih in potrebnih pravah. Novo pomo sko v rido v Trstu so podredili nepo redno cvstrij kemu ministrstva na Dunaju, upravo na Reki pa ogr kemu mini trs'-vu za trgcv.no v Budimpešti. Za nekatere zadeve (čezmorski poitni promet, zaščito domačega, plov Ma in za. top tv o tega v inozemstvu itd.), sta bili obe pomor- Razvoj tržaškega plovstva OrGan’zacija pomorskih uprav vlrstu in na Reki ■"■ki up avi navezani na skupno zunanje ministrstvo na Duna.u. Iz področja o redn. e pomorske vlade v Trstu so izročili le rruinjši, del obalnega ožemi, a, t. ». oba Hrvatikegu Prvnorja (Reka — Ka-obag, damai, dežel. me. a) in ga podrtdili novi pomorski v adi ne R ki. Ves preostali znatno večji del oba e, t- j. v a t- žaško-goriška, i. trka in dalmatinska obal pa je o. tula v sklopu nove c. kr. pomorske vlade v Trstu. Po novi upravni preureditvi je pomor ka uprava v Tr.ti ime’a trt administrativne in en računski de-partman te po'eg tega še posebno tehnično sekcijo, dal e navti- ni inšpektorat in potrebne pomožne i-rade. Važne spremembe so zadevale tudi 'o ko in pomor ke zdrav tue-ne urade Prve stopnje in izvršno gradbeno tehnično s užbo. Na dosedan, ih sedežih lušk h ir-pomo-. kih zdravstvenih uradov so po tavili luška tn pomorska zdrav-Mena g avar tva (kapitanerije)- Za uko v Pu u in področje so ustanovi i novo luško in pomorsko zdravstveno g’avarstvo. V ostalih večjih in važnejših ukah vzdolž ■ ■ba e so postavili pomorske deputaci e, v man.ših ,ukah pa pomorske agencije in izpo fave (ekspoziture). Po novi organizaciji so bile te tri vrste pomorskih ura 'ov (depi-tacije, agencije, ekspoziture) v iz-vir evanju poslov določenega poa-roč.a neodvisni od g avarstva in nepo redno pore, eni pomenski vladi v Tr.tu. L ; v osebnih in di ciplin-kih zadevah so izv a ali luški g'rifar’i (kap tani) neke vr.te nadzor.-tva nad n imi. Buške deputaC'je so vršile izključno luško in pomorsko zdrav tveno ■lužbo, medtem ko so bile agenci- je povezane s carinskimi in finančni.ni uradi. Na izpo tavah pa so vrši’i posebni organi le s’užbo pomorskih pilotov, in čuvajev. V pog ediu tehnične izvršne službe so i vedi bistvene preotmove. Povedal: so predvsem kader sta n.h tehn čnih si’, ki so vršil? službo pri osrednji pomorski upravi ali prt radzorova'e izvrševanje pomorskih gradbenih del v posameznih luk h Pred tem so opravljali to tehnično službo po ve. ini le organi okrajnih tehničnih uradov deže.nih uprav. Važna pa je bila tudi vladna u-redba iz 1. 1874, ki je do’očala, da r.e p ed tavniki brodarjev in mornarjev pritegnejo vsem onim se.ans pomorske vlade, na katerih so sk-le-paH o kazenskih raz odbah. Pa tudi k razpravam o o tulih zadevah pomorstva, t. j. pomorskega prometa in pomorske trgovine, so pozi-rzas'opvik > prizadetih krogov, da bi na podlagi izkustev dali pomo ski upravi pr murne nasvete glede važnejših uradnih ukrepov. Ti. so imeli le posvetovalni g as. Pri-■'■ednike so vladi pred agate trgovin-ke zbornice v Trstu in v ostalihJ pokra, inah. ORGANIZACIJA AVSTRIJSKE POMORSKE UPRAVE POMORSKA VLADA V TRSTU I. Luško in pomorsko zdravstveno g avar tvo v Trstu- Luška deputac ;a v Kopru in Piranu. Stiri luške agencije in 4 ekspoziture. II. L' ško in pomorsko zdravstveno gl a v ar „tv o v Rovin.u. Pomor skii azaret v Sen’jernej .ki dragi- Lu ka dep tacija v Uma go in Va'-d i 1-orre-Noviigrad in 2 luški ekspozituri. HI. Luško in pomorsko zdravstveno glas arsivo v Pvlju. Luška deputaci a v Vo o kem ltt 3 luških ekspozitur. IV. Luško in pomorsko zdravstveno g avarstvo v Ma’em Lošin u. Luška deputaci,'a na Cresu, Krku, Mal.in.ki, Baški in 12 luških tkrpo-zitur. V. Luško in pomorsko zdravstveno glavarstvo v Zadru. Luška deputacija v S beniku 11 luških agencij in 8 ekspozitur- VI. Luško in pomorsko zdravstveno g avarstvo v Sj?'itu- Luika deputacija v Trog/ru, Su-petar na Braču, Hvar, Stari Grad (na Hvaru), Makarska. 12 luških a gene 'j in ,5 ekspozitur. VII. Lusko in pomorsko zd avstve-no glavarstvo v Dubrovn ku Luška deputacija na Korču'i, Gru-žu 9 luških agencij In 3 ekspoziture. VIII- Luško in pomorsko zdrav-tveno g'avarstvo v Mei inah Luška deputacija v Budvi Pomorski 'azaret v MeLinah. POMORSKI DPHflCI ISft REBI pa so bila vklju ena luška in pomor, zdravstvena glavarstva v ' Bakru, Kraljeviči in Senju z nekaterimi luškimi zastopstvi vzdolž dokaj krajše ogr. hrvatske obale. 5. marca 194$ Mednarodni tržni položaj, ki poteka razen nekaterih izjem, v znamenja nazadujočih cen, se je pncei odražati tudi na krajevnem tržišču. V skoraj vseh panogah tržnega delovanja vlada občutna depresija. Tržni posli in Blagovni promet so omenjeni na najnujnejše potrebe. Ponudba na drobno in na debelo prevladuje nad povpraševanjem. posamezne panoge poslovanja v preteklem februarju nam od-krivajo naslednjo sliko: zivua. Kljub nazadovanja cen nekaterih živil so bili posli zelo omejeni. Pridobitniki računajo vsekakor na boljše poslovanje v začetku pomladi. Oblačna m obutev. Zimska sezona prodaje tekstilnega blaga ni pnnes'a v januarju m tenruar-Ju posebnih uspehov. Cene volnenega kakovostnega blaga težijo še vedno navzgor zaradi podražitve volne na svetovnih tržiščih, pa tudi zaradi vpeljave nove proizvodne takse. Vsekakor živahnejša je bila trgovina s čevlji pri razprodajah sezonskih ostankov. Menijo, oa ni pričakovaai pocenitve čevljarskih izdelkov, ker imajo surovine na bližjih trgih krepke cene. Les in gorivo. Na lesnem trgu te je pojavila nekoliko boljša ko-njtmktnra, zlasti v posredovalni vlogi tržaških trgovcev z deželami Bližnfega vzhoda, Malto in Južne Itali ?e. V kritičnem obdobju se nahaja trgovina z drvmi in ogljem. Trgovanje s premogom ni zabeležilo znatnih sprememb. ®top. 10—11000. Na tržaškem trgu ne be eži vinski trg v primerjavi s prej njimi kvotacijami nikakšne lizpremembe. LES Na italijanskem lesnem trgu ni be ežiti znatnih novosti. 2e večkrat napovedana širokopotezna akcija pri obnovitvenih de'ih se ni še priče'»- Kupci pričakujejo zaradi tega dokončne ukrepe in za zdaj ne kupujejo. V Milanu so zadnje cene 'esa naslednje: žagani mehki les (konični): I Liir 36—38.000 za kub. m; II 26—28.000, III 15—18.000; tramovi »u. Trst 13—15 000; bukovina 20—26.000; parjena bukovina 37—42.000; jesenovina 27-000 do 30.000; kostanjevima 20—24 000; siavon ka parjena bukovina 48 000 do 50.000; s avonski hrast I lir 60__65.000; topolove vezane p'o- šče (3 mm) 140—150.000, bukove 3 mm vezane plošče 175—185.000 lir za kub. m. NA AMERIŠKEM TRŽIŠČU NEW YORK d/2 11/2 18/2 25/2 Bombaž (stot. dol. za funt) .... . 33 62 33.09 33.45 33.60 Volna (stot. dol. za funt) . 70. - 166,— 163 — 160 — Juta (stot. dol. za fun ) . 17.35 17.35 17.20 16.50 Baker (stot. dol. za funt) . 23.50 23.50 2 i.59 23.50 Cin (stot. dol. za funt) .103.- 103.— 103 — 113 — Aluminij (stot. doi. za funi) .... chicago; . 17,— 17,- 17,— 17.— Pšenica (sto*, dol. za bušel) .227 — 220.50 225.50 225.50 Koruza (stot. dni. za buse!) .... .133.75 129,50 132 50 131.375 Goved-voli (stot. do’, za 100 f.) . 35.25 34 — 3L— 33 — Kava Sunios (stot. dol. za funt) . 26. 75 26.75 26.375 2\375 Surovo železo (lol. za tone) ... .. 4S.50 48 50 48 50 48.50 Živo srebro ( lol. za steki. 76 f ). ..74 — 89 50 89 50 89 — ŽITARICE Cene žitaric so na btižnj'h trži-žčih zopet nazadova’e,. Kupci se vzdržujejo nakupov, ker pričakujejo še ugodnejše pri'ike. Zadnje kvotacpe žitaric uo nas'ednje: Rovigo: plenica I lir 9.700 do 9.900 za stot fco pro'zvaja’ec. II 9 600 —9.700; III 9 300—9.400; koruza rumena 6.000—6.200, bela 5.400-5.800; rž 7.000; ječmen 6.300; oves 4.800—4 900. Verona: pšenica kakor na navedenem tržišču; oveg 4.500--4.700: rž 6.700—6.900; ječmen 6.600 dio 6.900; koruza 6.200-6.300. Vercelli: riž običajen 9400 do 10.000, riž srednje vrste 11 400 do 12.000, riž boljše vrste 15—16.000, riž »ajbojše vrste 15.700—16.700. ŽIVINA Ponudba goveje in o ta’e živine je doseg a v začetku marca doslej najvišjo točko. Trgovan e je v e-kakor precej živahno zlasti « p’e-mensko živino, ki je ohrani a dobro ceno. Za primerjavo navajamo naslednje kvotacije: Rovigo: voli 260—280; krave 260—280; teleta 400—420; prašiči pitani 380—400; prašički za rejo 360—380; kokoši 600-640, gosi 400 do 420; race 480—500; zajci 230 do 250. Parma: prašiči releni do 180 kg lir 360-380; nad 180 kg ir 380 do 400; prašički 520-570. Voli 260 do 330j krave 250-280. krave II 190 do 250; teleta 470—520. OLIVNO OLJE 'Ponudba prev’aduje nad povpraševanjem. Cene so osta e na splošno i nespremenjene, čeprav obstaja še vedno tendenca k nazadovanju. V Apuliji nudijo o’ivno olje najboljše kakovo tj po 640 —680 lir za kg na debe o, o’je srednje kakovosti po lir 590—60Ó. V o red-nji Ita iji se cene za o'je srednje kakovosti sukajo okrog 580—600 lir za kg. VINO Po’ožaj na vinskem trgu je ostal neizpremen.en Cene šibkejših vin so v nazadovanju, medtem ko no-rašča povpraševanje po finejših vinih. V To cani so zadnje kvotacije nas'ednje: običajna vina 9 do 10 stop. lir 4—5.000, za hi, 10—11 stop. 5-6.000; 11—12 stop. lir 6 C0D do 7)500; nad 12 stop. 7.700 -8/00; fina vina 11—12 s'op. 7 500—8 500, 12—13 stop. 8.500—10.000; 13—15 NA MEDNARODNIH TRŽIŠČIH Na mednarodnih tržiščih se je v zadnjih dveh tednih nadaljevala tendenca k nazadovanju cen-Opazova ci se v g avnem strinjajo, da bo ta proces trajal tudi v bodoče, toda v počavnem tempu in s števi'nimi izjemami, in da ni zaradi tega pričakovati nenadnih izpremetnb. Tako se je n. pr. na ameriškem tržišču cena žita med 15. januarjem in 15. februarjem znatno zniža a, a je v drugi po'ovici februarja zopet na; re-do a'a. Prav tako ;o v ZDA maščobo pravkar podražile za 10%. Cene mesa so na mednarod. trgu naspošno v nazadovan.u, veniilar _poro ajo, da je n pr. Ang’ija pripravljena p ačevati argentinsko meso do 25% dražje kakor v pretek em letu, če bi se Argentina obvez» a nabavljati 'etno 3 mi i o-ne stotov me a za obdobje petih, let. Opazova ci menijo," da bo na sp'ošni po’ožaj svetovnega tržišča v občutni meri vp iva'a napovedana večja izmenjava blaga med Vzhodom in Zapadom. VSE VEČJA VAŽNOST NIKLJA Nikelj postaja iz dneva v dan vse važnejša surovina Poleg doslej običajne uporabe pri poni-kljanju raznih kovin in pri kovanju denarnega drobiža (nikljeve novce so uvedli že v 41 državah), se la surovina uporablja v mnogih novih zlitinah. Velika je n. pr. postala proizvodnja nerjavečega jekla, kjer pa uporabljajo poleg jekla tudi krom. Zlitine ba-ker-nikelj se pogosto uporabljajo v industriji. V Angliji so med drugim dognali, da je zlitina sestavljena z 90 odst. bakra ter 10 odst. niklja zelo odporna proti razjedan'u raznih tekočin, z'»sM pa morske vode. Zlitina 30-80 odst. niklja, 20-70 odst. železa je zelo važna v elektrotehniki, v radiotehniki ter pri gradnji radarjev. Povpraševanje po niklju je v zadnjih 'časih znatno narastlo. Svetovna proizvodnja te kovine znaša 115-120.000 ton. Največ ga proizvaja Kanada (lani nekaj nad 100.000 ton); njej sledi Sovjetska zveza, ki je že v zadnjih štirih predvojnih letih zvišala svojo "pfoizvodmo za 5-krat. Proizvodnja kanadskega niklja je zdaj ogrožena zaradi hudega pomanjkanja električne energije. TURČIJA BO PROIZVAJALA VEC KROMA Turška proizvodnja kroma, ki znaša 180.000 ton letno, je pred-• stavijala doslej 80 odst. celokupnega svetovnega pridobivanja te rude. Zdaj pa poročajo, da so pravkar prispele v Turčijo iz ZDA nove industrijske naprave, ki bodo omogočale zvišanje turške proizvodnje kroma na 300.000 ton letno. ITALIJA UVAŽA MODRO GALICO Italija bo pričela uvažati modro galico iz Belgije. Razdelili pa ~so tudi kontingent 50.000 stotov modre galice, ki ga bodo uvozili iz Anglije. MADŽARSKO ŽITO ZA »AVSTRIJSKI« BOMBAŽ Po poročilu d naiskih istov je priš o med Avstrijo n Madžarsko do trgovin kega sporazuma, po katerem bo Avstri.a dobavlja a Madžarski bombaž, ki ga je kuoi n z do ar. i iz Marsha lovih kred tov. Madžarska bo v zameno d'-bav1 a Av.triji 20.000 ton rži in 2 000 ton sončničnega olja. NOV DENAR V SIRIJI Sirija namerava izdati novo valuto, ki se bo imenovala »sirijski dinar.« -K Po vesteh iz Berlina bo nemški gospodarski odbor v vzhodni nemški coni odposlal stalne trgovinske delegacije v vzhodne države. ki bodo pospeševale trgovinsko izmenjavo. KAKO OCE-mIS VREDNOST DRV V č’anku, ki smo ga priobčii jah* 1 kg. raznih vrst 'esa pri raz- pod gornim nas’ovom v zadnji icm vsebini vode, izpuščeni od- števi ki, so bili v razprede niči. stotki, ki se nana'ajo na vsebmo ki navaja ogrevno moč v ka ori- vcđie. Citaj pravi no: Voda 0% . 10% 20% 30% 40% 50% Brko ina 2.825 2-479 2.133 1.786 1 440 1.094 Hra tovina 2.946 2.588 2.229 1 871 1.513 1.154 Oabrovina 2.844 2.496 2.148 1.800 1 442 1.103 Jesenovina 2.873 2.522 2.191 1.820 1 469 1.V8 Bre tovina 3.085 2.713 2.241 1 968 1.596 1.224 Smrekovina 3.002 2.638 2.274 1.910 1 546 1.183 Robjnja 2.854 2.503 2.161 1 807 1.458 1.109 BOR Z A VALUTE V MILANU . 18-'I 3- II Min. Mavs. Punt šterling 9.600 9 500 9.300 9.600 Naoo con 7.700 7.4-0 7.350 7.730 Do'ar 680 675 6 0 630 Franco ki frank 145 165 145 167 Švicarski frank 174 170 170 174 Funt št. pap r Avstrijski ši ing 1.990 2 003 1.880 2.00) 22 25 22 27 Z'ato 1.140 1.120 1.080 1.140 VREDNOSTNI 1 PAPIRJI V TRSTU 18- I 3- II Min. Južna že eznlca 2.925 2-920 2.920 Sp o ne a ar^v. 9.300 9.0)0 9.000 A -sicuratrice 1.210 1.120 1.100 R:un. Adr. Sic. 2/50 2 525 2.480 Jero’ mič 1 800 2'53 1.8)0 »I tra-Tr.st« 625 640 610 «Lošinj» 7.000 7.000 7.000 3.010 9.325 1.210 2.650 2/60 610 7.Ono Ameriška „Caltex" in „FIAT" Med itali, ansko družbo FIAT in ameriško finančno skupino Ca -ter je priš o do sporazuma, po katerem je FIAT izročil po’ovico delnic petrole. ske družbe »Petro-lea«, ki :e bi a dloslej popo’noma v rokah FIAT-a. Tako je priš o do nove kombinacije pod firmo »Petro'.-Catex«. G avnica nove družbe znaša 400 milijonov; njun sedež bo v Turinu., Po sporazumu med FIAT-Om in Ca’tex-om bodo ustanovili družbo »Sartom«, pri kateri bodo družbe FIAT, Petrol, in Ca tex ude’ežene z enakim številom de nic. Nameni družbe Sartom je vzdrževanje nove petrolejske čijti niče, ki bo povezana z morjem do Savone s petro ejskim vodom diligi m 155 km. Petrolejska 61 tilnica bo imela zmog'j ivost 500.000 ton surove nafte letno. ZAKAJ SE AVSTRIJSKI ŠILING UTRJUJE Na tukajšnji borzi se je v zadnjih treh tednih tečaj avstrijskega šilinga znatno dvignil (povprečno od 16 na 26). Šiling se je utrdil tudi na švicarskih borzah. Ker ni bilo v avstrijskem gospodarstvu v tem obdobju nikakšnih znatnih izprememb, pripisujejo izvedenci ta pojav drugim postranskih vzrokom. Med drugim navajalo, da je Avs'riio prep' lo veliko število turistov, zlasti Švicarjev, in da so li s povpraševanjem po avstrijski valuti povzročili podražitev šilinga na prostem trgu. Znano je namreč, da so za inozemee, ki razpolagajo z močnimi tujimi valutami življenjski stroški v Avstriji zelo nizki. KRIZA MALE KABOTAZE ^ NA JADRANU Nedavno znižanje brodarin je znatno prizadelo podjetja za malo kabotažo na Jadranu. Povpraševanje po pomorskih prevozninah je v zadnjih časih še nazadovalo. Mnogi mali brodarji so bili vsled tega prisiljeni prekiniti vsako delovanje. Sam obstoj malega jadranskega brodarstva na Jadranu je zdaj odvisen predvsem od poslov, ki se sklepajo z Jugoslavi o. V ;em pogledu je prevoz lesa še vedno na prvem mestu. Zadnle prevozne tarife so naslednje: Iz Trsta na Sicilijo za 1 kub. m lesa 1500 lir, isto v Libijo 25-28 šilingov; za Malto 16 šilingov. i DENARNI OBTOK V ITALIJI Po uradnih podatkih »e je ita i-janski denarni obtok, ki je znašal na k.oncu rvwe.iibra lanskega leta 877 miii.ard, dvignil do kor.1 ra decembra na 963 milijard 'ir. Na koncu januarja se je zvižal na 918 milijard. Pred podražitvijo premoga Izdaja: Založba »Gospodarstva« Odgovarja: Dr Oblak Stanislav Tiska »Zadružna tiskarna« v Trstu BANKOVCI V ZUR1CHU dne 23. februarja 1949 ZDA (1 dol.) Ang i a (1 f) Franci a 100 fr.) Italija (100 L.) A v Vrija 100 š ) .Ćehosl. (100 k.) 3,97 12,15 1.03 0,60 15.50 0,80 Be'gra GOO fr ) Ho and. GOO ti-) Šved k a GOO k.) Izrae' G f.) Španija GOO p) 7,35 89. _ 78. _ 11.60 10.40 Argentina (100 p. 44- Marlinolič Premuda 1.700 3.765 1.700 3.765 1.700 3.765 1.700 3.765 TRST - KOPER Tripkovič 7.600 7.650 7.600 7.650 Odh. iz Tr ta Odh iz Kopra O en ki tram 1 020 1.070 1.020 1.020 ob 6.40 ob 5.45 Tržaški tram. 580 580 580 583 1015 630 Term 63) 603 6 3 63) 11 20 7 30 ILVA 329 370 320 335 12.05 8 45 7d