Splošne vesti. IZREDNI OBČNI ZBOR UCITELJSKE TISKARNE. Občni zbor se je vršil dne 8. decembra t. 1. v mestni posvctovalnici v Ljubljani. Na^ vzočih je bilo mnog© zadružnikov, ki so domala napolnili dvorano mestne posve« tovalnice. Občni zbor je otvoril tč. prod; sednik fcov. E n g e 1 b e r t Gangl, ki je povdarjal sledeče: Kot objektivni opazova= lec dogodkov zadnjih let med učiteljstvom smatra za potrebno podčrtati za učitelj^ stvo sledeče načelne nujnosti: Učiteljska tiskarna mora postati neutralna gospodars ska baza izven notranjih stanovskih borb; narodno in državno edinstvo ne more biti več izvor stanovske nesloge, ker je to že izs vršeno dejstvo in zgodovinski fakt; načelno moramo stati na stališču da ne politike v stanovske organizadje. Nadalje jc izvajal, kako jc prišlo djo tega, da upravai svet ni aprejul 172 od ,pov. UJU ipriglašenih članov in jc preložil to na izredni občni z'bor. Učiteljsko stanovsko časiopisje je preveč pisalo o zadrugi. Zavedajmo se odgovornosti. Po« ložaj zadruge jc težak. Valovi bojcv izven zadruge so udarili tudi vanjo. Opravičuje, češ, da 'zadruga nc nosi po krivici učitdj* skega imena. Omenja predvojne čase, ko se je hotelo izpremeniti ime in tudi neuči* telje aprejeti v zadrugo. Edino prav,o na< čelo je: mir, poštenost, previdnost. Delaj^ mo vsi za zadrugo ker delamo s tem zase. Danes najdemo več zaupanja izven učitelj= skih vrst, kakor v učiteljskih. Opozarja na resnost položaja, na možnost rešitve in na odgovornost. Kaj imamio pričak©vati od zadrugc v bodočnosti? Zadruga bo gradila Konvikt in Učiteljski dom, omogočila bo izvrševanje njunih pkmenitih namenov, bo gospodarska hrbtenica stanovski organiza= ciji, omogočila bo spccijalni študij sposob= nim učitdjem v inozcmstvu, omogočila bo učit. otrokom študij na visokih šolah, dala bo sredstva za podporo bolnim učiteljem, podpirala bo potrebe široke nacionalne pr©* svete. Kot predsednik 'zavaruje svojo vest pred javnostjo in zakonom, da ni v praveni času na vse opozoril. Usodne kocke pa= dajo; poza;bimo, kar je bilo, mislimo, kar naj bo. Volja do dela naj združi vse! Pred^ laga: I. Sestavi naj se odbor ©bstoječ iz po dveh članov iz obeh strani, ki naj odstrani vse zaprcke za skupno delo. II. Občni zbor naj da nalog upravnemu svctu, da mora po zitivno v zmislu čl. 4. zadružnih pravil spre= jemati prijavljene člane. — K besedi sc ©glasi kooptirani upravni svetnik Učiteljskc tiskarne, nadzornik v pok. M. Kosec, ki iznaša razne rekriminadje, katerega pred* sednik ponovno pazove k parlamentarnemu izražanju in k stvari. Izrekel se je, da je on proti sprejemu priglašcnih članov. — Pos verjenik UJU tov. Andrej Skulj po« vdarja, da je bilo pred zadnjim občnim zbonom Učiteljske tiskarne sprejetih — tudi skupno priglašenih — okrog 40 novih članov nasprotne struje, in sicer takoj, brez izrednega občnega zbora in obotavl>anja. Naj p©vedo tovariši kako opravičujejo pred svojo vestjo sedanje svoje ipostopanje, na^ pram 172 članom UJU. — Predsednik nad^ zorstva Učiteljske tiskarne I v. Š m a j d e k — ki ga je predsednik ponovno moral med (Olbčnim zborom pozivati k redu — je citirai uvodni članek zadnjega »Učit. Tov.«.  Nadzorstveni svetnik Učit. tisk. Anton G e r m e k omcnja tožbo Učiteljskega kon= vikta proti Učitcljski tiskarni in ra'zmerje Učit. tisk. napram Tvornici učil in šolskih potrebščin. Zaradi raznih naosnovanih očit= bov je prcdsednik izrekel nad tem grajo in je demonstrativno oddal predsedstvo pod^ predsedniku ter isto zopet prevzel šde ob koncu govora. Govornik se je izrekel proti sprejemuv — Tovariš Josip Kobal je orisal postopek Učiteljskega konvikta, kako se jc trudil mirnim potom rešiti vse, a ker s strani tiskarne ni bilo potrebne uvidev« nosti. je bilo društvo v varstvo svojega pre= moženja in v svrho razbremenitve premc^ ženja, primorano nastopiti aodno pot. — Predsednik G a n g 1 pojasni položaj tiskar^ ne v tej zadevi. — Podpredsednik Učitelj* ske tiskarne Anton Likozar apisuje dogodke zadnjega cbčnega zbora in koop< tacije v upravni svet ter omenja Tuš. Iz= javlja. da bo glcde sprejema glasoval tako, kakor bo sklenil občni zbor. — Tov. R a d o Grum zavrača vse očitke glede Tvornice učil ter izjavlja, da bo vsc neresnične trdit= ve »Edinstva« pokazal v pravi luči v »Uči^ teljskem Tovarišu« ter orisal vse dogodke in odgovorne osebe. — Nadzornik Š u m e r H. izjvlja, da se sicer kot nadzornik ne sme vmešavati v spore vprašanja učiteljstva, da pa predlaga zaupnico sedanji upravi. — Tov. M 1 e k u ž V. izjavlja, da izvajanja I. Š m a j d e k a , da bi se on kot predsednik Ljubljanskega učiteljskega društva na zad= njem zborovanju izrazil o »ven metanju«, niso resnična. — Tov. I v. D i m n i k po= vdari, da sc je maja leta 1926. z nasprotne strani izrccno povdarjalo od vodilnega čla« na, da mora spor priti tudi v gospodarsko podjetje in bo prišel šc drugam. Izvajal je, da pa to ni vzrok sedanji krizi, temveč so vzroki gospodarskega značaja, ki segajo precej nalzaj. za kar je navajal dokaze ter je orisal tudi sedanji gospodarski položaj, kakor ga je podal ravnatelj Zvezc slovens skih zadrug. Iz tcga ozira je viodstvo pov. UJU tudi danes na stališču, da revidira sta* liščc glcdc prijavljenih članov. — Nato je občni zbor prešel h glasovanju © I. Ganglo* vem prcdlogu, da ima upravni svct pri spre* jemanju članstva postopati pozitivruo po § 4. zadružnih pravil. Poverjenik tov. An> d r e j S k u 1 j jc izjavil da je sicer za tak postopek, z ozirom na prijavnice pa je po= novno vprašati vse poedincc, ki naj se oseb= no izjavijo, če še vztrajajo pri svoji prijavi. Podal je tcczadevno oficielno izjavo. Preds log tov. G a n g 1 a je bil sprcjet z glasovi članov UJU in nckaterih nasprotnih članov. — Nat© je prešel oibčni zbor h glastovanju o drugem Gangloveim prcdlogu glede štiričlanskega ©dbora. Pov. tov. A. S k u 1 j je izjavil, da je v načelu za predlog, da pa meritorn.o za razprave in nominiranjc čla= nov nima pooblastila. Podaje pa sledečo iz* javo v tej zadevi: Poverjeništvo UJU — Ljubljana izjavlja, da pozdravlja vsak k.o= rak k popolnemu stanovskemu zedinjcnju slovenskega učiteljstva, da pa ne more ve= zati tega načelnega vprašanja z vprašanjem gaspodarskega značaja, kakršno je vpraša* nje rešitvc krize in uspevanja Učiteljske ti= skarne. Učiteljska organizacija mora varo^ vati v prvi vrsti lastne interesc in ne more teh podrediti intcresom Učiteljskc tiskarne. Njeno strcmljcnjc gre za odpravo dosedas njega kvarnega razmerja med organizacijo in podjetjem Učiteljska tiskarna. — Pred= sednik G a n g 1 izjavlja, da nalaga vso od* gov,ornost za nadaljnji potek občnemu zbo= ru, na kar poda pov. tov. Andrcj Skulj še sledečo izjavo: »Povcrjeništvo UJU — Ljubljana je storilo vse, kar je bilo mogoče, da ostancjo njegovi člani zvesti našim gos spodarskim podjetjem in jih z vso mož^ nostjo podpirajo. Podvzeli smo vse, kar je bilo v naši moči, da 'zasiguramo miren raz= voj in napredek gospodarskih institucij tcr se trudili, da pridejo v vodstvo zmožni za= stopniki, ki bodo imeli zaupanje vsega uči= teljstva. Vsled neuspeha naših prizadevanj in kritičnega gospodarskega stanja, do kate= rega je bilo dovedeno gospodarsko podjetje Učiteljska tiskarna, odklanjam© vsako od= govornost napram našemu članstvu in jav= nosti.« — S tem jc bil občni zbor zaključen. — Za vstop v Učiteljsko tiskarno pris javljenim članom naznanja poverjeništvo, da prcpušča vsakemu poedincu odločitcv, ak© še vztraja na prijavi ali ne. Poverjenik je na izrednem občnem zboru zahteval, da se upoštevajo tozadevne izjave poedincev in da se vsi prijavljenci ponovno vprašajo dn izjavijo glede vdjavnosti prijavnic. — Poverjeništvo UJU — Ljubljana, dne 12. de= cembra 1927. — Utiski predsednika UJU tov. Vlada Petroviča iz zadnje seje širjega sosveta v Celju. Predsednik UJU tov. Vlada K. Pe< trovič opisuje v zadnji »Narodni Pro* sveti« potek seje širjega sosveta pov. UJU — Ljubljana v Celju dne 27. novembra t. 1. O poteku debate o Učiteljski tiskarni pravi: »Razprava je tekla mirno in dostojanstve« no.« Ob sklcpu pravi: »Pri losemurnem delu na tem zboru nisem čul ni enega vzklika, ki bi ne 'bil primeren učiteljem ni enega pro= testa, ki bi kazal osebno mržnjo ali kaj se* bičnega; vse je bilo na svojem mestu, ka* k©r je na svojem mestu organizirana borba, ki jo vodi slovensko učiteljstvo za svoj stan in organizacijo.« — Predlog ministrstva prosvete za re« vizijo uradniškega zakona. Na osnovi mnenj posameznih ministrstev je ministcr pravdc dr. Dušan Subotič določil novo komisijo za izgotovitev n©vega načrta Uredbc o izpre^ membah in dopolnitvah zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda. Novo komisijo tvorijo: Laza Uroše^ vič, sodndk kasacijskega sodišča in Milan Strundžalič, sodnik kasacijskega sodišča in Stojan Lazič, tajnik kasacijskega sodišča. Komisija ima nalogo, da prouči mnenje po^ sameznih ministrstev in vnovič (izgotovi načrt uredbc v smislu čl. 326. finančnega 'za* kona za leto 1927./28., ki določa: 1. Prejem^ ki uradnikov in uslužbencev se smejo, upo< števaje za osnovo dotsedanjo razdelitev, re= gulirati po važnosti in odgov©Traosti službe, ¦ki jo izvršujejo posamezni uradniki, kakor tudi trajanje službe s prip©mbo, da se kre« diti določeni v proračunu za te izdatke, nc smejo prekoračiti. 2 Odredbc o pokojninah se morajo izpremeniti in izpopolniti tako. da se na eni strani prepreči neupravičena ©bremenitev države, na drugi strani pa jc treba varovati pravice onih državnih urad; nikov in uslužbencev, ki so doslužili'odnos« no v državni službi postali nesposobni za delo. V tem pravcu bo komisija izpoipolnila določbe, ki govore o pogojih za dosego po» kojnine. Ta izpopolnitev pa sc ne bo nana= šala na uradnike, ki so bili upokojeni prcd uveljavljenjem te uredbe. 3. Disciplinarno postopanje se lahko i'zpremeni in izpopolni v toliko, da se lahko pristojnost za discipli« narn© postopanje prenese na posdbna di= sciplinarna sodišča, ki se bodo ustanovila za posamezna ministrstva, s tem da bo v gotovih primerih za največje kazni kompe= tenten Državni svet. 4. Predpišejo su pred= hodne določbc potrebne iza izvršitev teh dopolnitev in izprememb. 5. Uredba o raz= vrstitvi državnih uradnikov in uslužbcncev civilncga reda kakor tudi prometnih uracU nikov se naj skupno z določbami zakona, ki so z njo v zvezi, izpremeni in izpopolni ta= ko, da se odstranij© vsi nedostatki, ki so se pokazali v praksi. — V prihodnji številki princsemo predlog ministrstva prosvete ka« kor ga je g. minister prosvete predložil g. ministru pravdc. ANKETA O GOSPODINJSKEM NA; DALJEVALNEM ŠOLSTVU V LJUB= LJANl dne 28. decembra t. l. Po sklepu odbora pov. UJU za nadaljevalno šolstvo sklicujemo to anketo z namenom, da se razgovorimo o po; menu in nalogah gospodinjske nadalje; valne šo/e, da ugotovimo svoje progra* matične zahteve glede nje in da dobijo one tovarišice, ki so pripravljene v svojem službenem kraju ustanoviti in voditi gospodinjsko šolo, nekaj navodil glede snovanja, vzdrževanja in ureditve teh šol. ' Debata se bo vršila na osnovi dveh referatov, od katerih bo eden obdelal idejno in .organizacijsko plat zadeve, drugi pa prakiično uredbo pouka in učni načrt. Anketa je predvsem namenjena to* varišicarrr iz Ijubljanske oblasti, ker na= meravamo sklicati za mariborsko oblast ob primerni priliki posebno anketo. Vabimo vse tovarišice, ki imajo resno voljo pomagati nam pri realizaciji našega delovnega programa in ki se za? nimajo za stvar, da se zanesljivo udele^ žijo ankete — zlasti še one, ki so obisko; vale kak gospodinjski tečaj ali imajo že praktične izkušnje pri gospodinjskem pouku. Začetek ob 9. uri v šoli na Grabnu, Cojzova cesta 5. ODBOR POV. UJU ZA NADALJE; VALNO ŠOLSTVO. — Prosvetni program za našo državo. »Narodna Prosvcta« poziva v uvodnem članku zadnje številkc učitcljstvo in orga* nizacije, da uveljavijo svoja stremljenja gle« de državnega prosvetnega programa. V ko* misiji za sestavo prosvetnega .programa, o kateri smo poročali zadnjič, je tudi pred« sednik UJU tov. Vlada K. Petro v ič. Delovni program komisije je sledeč: 1. Ka* tere šole so potrebne, 2. v kakšnem medse* bojnem razmerju naj bodo poedine panoge šol, 3. prilagoditcv enotnega šolskega načrta krajevnim razmeram, 4. ali naj se vsc šolstvo podredi prosvetncmu ministrstvu ali pa naj ostanejo strokovne šolc še nadalje pod k©mpetenco resornih ministrov, 5. splo« šna kulturna orijcntacija našega šolstva. za= padna (francoska) ali severna (nemška), 6. ali naj bo šolstvo urejeno v nacionalncm duhu ali v duhu Društva narodov, 7. šola in cerkev, 8. ženska izcbrazba, 9. demokratiza* cija šolstva in sodelovanje javnosti, 10. za^ sdbno šolstvo s posebnim ozirom na manj* šinsko šolstv©, 11. pisava (latinica ali cirili« ca) in narečje, 12. skrb za slabo in zapuščeno deco, 13. šolska mladina izven šole, 14. po= bijanje analfabetizma in potovalni tečaji. —• Podrobno je komisija zavzela sledeče sta= lišče: Osnovno šolstvo: Pouk naj se razširi na dobo osmih let. Osnovne šole naj se raz= dclijo na nižji in všji oddelek. Dočim bi bil nižji oddelek prilagoden krajevnim razme< ram, bi bil višji oddelek po vsej državi eno« ten. Sistem višjih oddelkov naj bi se izvedel že s prihodnjim šolskim letom. — Meščan; ske šole: Meščanskc šole naj se ©tvorijo v vseh gosto nascljenih krajih ter naj omo* gočijo kar največjo razbremenitev gimnazij in ostalih srednjih šol. Obstoječe meščanske šole naj bi se primerno reformirale. Prehod iz meščanske šolc na srednjo šolo naj !bi bil omogočen le učencem, ki so dovršili me* ščansko šolo z odličnim <uspehom, in še po^ tem k na podlagi sprejemnega izpita. — Učiteljišča: Učiteljišča naj se temeljito re* organizirajo. Študijska doba naj se razširi na pet let; v prvih treh letih bi se poučevali splošni predmeti, v zadnjih dveh pa pred= vsem pedagoški in strokiovni. Važn.ost je treba polagati na usposobljenost za prosvet* no delovanje med narodom in na poljedel« ske pan©ge. Absolventi učiteljišč bi po dveh letih praktičnega pouka polagali izpit in se šele nato nastavili kot samostojni učitelji. Učiteljišča naj bi obstojala v večjih kultur« nih centrih in naj bi bila združena z inter? natom. Poučcvati bi smele na učiteljiščih le najboljše učne moči. — Višje pedagoške šole naj ostanejo neizpremenjeie v sedanji razdelitvi, služijo ipa naj višji izobrazbi me= ščanskošolskih in srednješolskih učiteljev. — Strokovne šole naj se po mišljenju komi« sijc podržavijo in po možnosti razdele >po strokah. Pouk naj se vrši med tednom in oib delovnem času, nikakor pa ne zvečer, ko so vajenci izmučeni in nesposabni za duševno delo. — Univerze: Komisija je iz^ razila mnenje. da to vprašanje ne spada v njeno kompetenco. ker nc služijo univerze splošni izobrazbi, marveč znanstvenemu dclu. — Pouk slovenščine in srbohrvaščine. Slovenska člana komisijc profcsorja dr. Pri= jatelj in dr. Sušnik sta izrazila željo, naj bi se na slovenskih šolah poučevala srbohrva^ ščina v doscdanjcm obscgu, istočasno pa naj bi se tudi na srbohrvatskih šolah v ena^ kem obsegu uvedel pouk slovenščine, ker bi to gotovo v veliki meri služilo medsebojs ncmu spoznavanju in narodnemu ujedinje= nju. V debati so skoro vsi govorniki v na= čelu soglašali s tem predlogom, vendar pa so nekateri navajali tudi razne poTnislekc. tako da šc ni prišl© do nikakega konkret= nega sklepa. — Deputacija šolsko upravnega odseka pov. UJU pri prpsvetnem šefu inspektorju g. dr. Capudru. Pretekli teden v poncdeljek se je zglasila pod vodstvom pov. Andre = j a S k u 1 j a deputacija šolskega upravnega odseka pri prosvetnem šefu. Šolski upravni odsek je sklenil, da naj deputacija interve* nira v zadevi rokotvornega pouka, v zadevi krajevnih šolskih odborov za večja mesta in v zadevi otblastnega šolskega nadzornika. Z ozirom na vesti ,o ukinitvi rokotvornega pouka s strani ministrstva je g. inspektor izjavil, da mu o nameri sicer ni ničesar zna* nega, a bo napravil svojo predstavko na mi* nistrstv©, ker taki pretresljaji med šolskim letom niao šolstvu v korist. V zadevi kra* jevncga šolskega odbora za večja mesta se jc strinjal s predlgom Razrešiti je vpraša* nje ali naj ima vsaka šola svoj krajevni šolski odbor, ali naj >bo skupen za vse šole. Ako naj ima vsaka šola svoj krajevni šolski odbor, kakor v Beogradu po čl. 14. ured* be, bo treba delovati za izpržmembo ured* be v tem zmislu. Glede oblastnega šolskega nadzornika je označil stališče prosvetne uprave, da namerava zasesti to mesto s srednješolskim profesorjem, ki bo imel to« zadevno strokovno avtoritativno sposobnost ter širši v.pogled tudi v vnanje šolstvo. Predsednik šolskega upravnega odseka tov. Š t r u k e 1 j je povdaril da si organizacija ne more osvojiti tega stališča, ker imamo med 3000 učitelji pač tudi sposobno osdbo za to mesto. Stojimo na stališču, da naj bo na čelu osnovnošolske uprave strokovnjak i'z vrst osnovnošolskega učiteljstva. Pod* vzeti bo treba tudi druge korake, da si ohra* nimo to mesto. Tov. J. iP o 1 a k je povdaril, da je to žc drugi udarec, ki ga pripravlja sedanja prosvetna uprava proti osnovnemu šolstvu in organizaciji. S stališčem uprave nikakor nečemo prenehati z borbo za uve« ljavljenje svojega stališčal T©v. Dimnik je omenjal, da je pov. tudi predlog pred= sednikov okrajnih učiteljskih društev gledc kandidatov za to mesto, ki ga je oddalo g. šefu, predložilo centrali UJU ipotom katere bomo skušali varovati svoje stališče. Pover= jenik tav. A. Skul j je utemeljeval stališče organizacije. G. šef je povdaril, da naj se ne smatra to kot udarec proti organizadji, ker si mora prosvetna uprava ohraniti pros ste roke pri nameščanju upravnih oseb na vodilna mesta. — V konkretnem slučaju je nadalje g. šef ugotovil stališče prosvetne uprave, da smatra v smislu zadnje odredbe komisije za tolmačenje čin. zak., namešča* nje po čl. 71. kot stalno mesto in je zaradi tega iznova razpisal na ta način prosta mesta. — Seja poverjenikov UJU se vrši 18. deccmbra 1927 v Brodu na Savi. Dnevni red: 1. Poročila poverjenikov o delu v te^ kočem poslovnem letu. 2. Realrzadja skle* pov VII. skupščine v Skoplju. 3. Tekoči po= sli Izvršnega odbora UJU. 4. Vprašanja in predlogi. Ako ima kako okrajn© učiteljsko društvo p©seben predlog, naj ga takoj poš* lje poverjeništvu v Ljubljani. — Duhovna revolucija slovenskega osnovnošolskega učiteljstva — pod tem na* slovom orisujc g. L o j z e U d e v 2. številki letošnje »M 1 a d i n e« dogodke zadnjih let osnovnošolskega ujiteljstva. Ufiiteljstvu priporočamo, da preoita mnenje tujega opa* zovalca o našcm pokretu. Uprava »Mladi^ ne« je v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 4. — Ne prezrite, ampak čitajte! Mnogi tovariši in tovarišice se ©bračajo za poso* jilo na Učiteljski konvikt v Ljubljand. Vsem tem in takim sporočam, naj se obračajo__ s svojimd prošnjami na hranilnico in posojils nico Učiteljskega konvikta v Ljubljani, ki daje posojila. Za odgovor pa naj vselej .poš^ ljejo 5 Din v znamkah, ker jim sicer poso« jilnica nc odgovori. —f Ferijalno zborovanje se radi ovir preloži na petek 30. decembra ob 11. uri pri »Zamorcu« v Mariboru. — Mrovlje. — Učiteljska društva in posamezn,ike v mariborski oblasti prosi Učit. dom v Ma* riboru, da poravnajo članarino za 1. 1927., ako tega še niso storili. Leto se nagdiba h koncu in ga bode treba zaključiti tudi v po« slovnih knjngah U. D. Če kdo ra'bi polož; nice, naj sporoči in prejme j©. Članarina znaša 20 Din. — Na osnovni šoli v Mokronogu sc otvori vzporednica. — Nevezanih 15 letnikov »Popotnika« (1900.—1914. 1.) proda šolski upravitelj v Borovnici. — Priporočilo. Cenj. člane in šalska vodstva opozarjamo na današnji inserat tvrdke IGN. VOK, Ljubljana, katera ima splošno znano najboljše šivalne stroje v za? logi po ugodnih cenah in plačilnih pogojih. Več in inseratu. — Opozarjamo na inscrat tvrdkc ROZ* MAN in prosimo, da se p. n. učiteljstvo pri nakupu skldcuje n a n j.