SEMANARIO YUGOESLAVO • Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires aparece los sábados i •< / CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 fcfc EL NUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES 8. FEBRUARJA 1936 štev. 116 loko v roki z Domobranom V zadnji številki tukajšnjega sro-'ko-hrvatskega lista "Pravda" je bil ol)iavljen proti našemu odpravniku Nov v Buenos Airesu dr. Augusti Mišetiču sirov napad, ki prekaša svoji drzkosti menda vse, kar je !l)ani urednik tega, in mnogih dru-nekdaj izhajajočih in neslavno ^Padlih listov, doslej natisnil. — Pravda" opozarja na ono, kar piše *WiJo domobrancev, obdolžuje po-ištvo, da ni proti takemu pisa "¡n ničesar ukrenilo, pa prihaja do '^ovoljnega sklepa, da je tudi dr. ^tič sam — domobranec. Napad presega tudi najširše meje 'Pustnega, -in to nas sili, da pove-0 tu svoje mnenje posebno radi te-ker se urednik "Pravde" sklicu-Pri svojem rokodelstvu na vse na izseljeništvo — na "Izseljeno Ju Plavijo". Ono. kar počenjajo voditelji "Dodana", je res preko vseh mer l8°janja vredno 'in ogabno, še po "Domobrana"? jj uJskanje v listih proti kateriko jk&vi je po arg. kazenskem zako ^ kaznivo le, če je takšne narava bi moglo izzvati vojno napo-s strani prizadete države pro jj ^gentiniji (čl. 219). Zadevni za 0,1 se tu tolmači z veliko široko- ki f^Hostjo. Vsej javnosti je znano, 4 1. 1933 naše poslaništvo toži ^omobran" radi hudih žalitev, '^'sanih proti takratnemu pri ar-« nt'nski vladi akreditiranemu na '0 M Poslaniku dr. Puriču, pa je Itj ■ državni tožitelj prišel do za-j!6 \ da dejanje ni kaznivo, ker SjT^tavlja zl°eina- Nič H¡St 0 srečo ni imelo nemško posla tic^0 8 tožbama proti listoma "Cri-^ ^ "Argentinisches Tageblatt" °tno: vsa argentinska javnost dj,Je takrat dvignila ter ogorčeno to hirala, češ, da skuša tuje S&1?ištvo kratiti argentinskim lis í¡]a tiskovno svobodo. Prizadeta gla %S°.imela od uvedbe sodnega po več dobička nego škode Pač zakon in se s skoro pre ne 0 ®irokogrudnostjo spoštuje, ko za svobodo tiska. ni znano,- ali je sedanji šef t¡ Poslaništva kaj podvzel pro i01žSanju "Domobrana". Nam ni 4i dajati obračuna in najbrž tu « doraVdi" n€- Vem° P», na podla b.^ecIanjih izkustev, da so mora ' nje«°va morebitna prizade Se5 Pri argentinskih oblastih brez »o^ kakor so bila brez uspeha a Prizadevanja Nemcev in .,qajohov Proti listom, ki ljuto na I* r ° Hitlerja in Mussolinija, nj Tu žlI«a ter državi. V j,0rej l«ka proti "Domobra aC Pa so drugi leki: vplivati NEVARNOST ZAPLETLJAJEV V EVROPI ŠE NI IZGINILA ■ I !■« 1 »» Vprašanje razširjenja sankcij na petrolej - Italijani napovedujejo za tak slučaj vojno v Evropi - Rimska vlada v finančnih stiskah - Položaj na bojiščih V Ženevi so spet začeli proučevati vprašanje petrolej skih sankcij. Posebna komisija izvedencev v podrobnostih študira ta problem. Izračunali so, da po rabi Italija, v normalnih prilikah, 1.500.000 ton nafte na leto, radi sedanje vojne pa da bo potrošnja za približno milijon ton večja. Po zalogah, ki jih Italija ima, sklepajo, da bi črez sedem ali osem mesecev ostala brez nafte; če se prepove uvažanje. In to bi bil udarec odločilne važno sti za vse nadaljnje Mussolinije ve vojne načrte. Dejstvo, da se je vprašanje petrolejskih sankcij spet načelo na pobudo Anglije, ki si je za vsak slučaj že zagotovila sodelovanje šestorice držav, če bi jo Italija napadla, je v Rimu izzvalo precejšnje razburjenje in listi odkrito pišešjo, da se Angleži igrajo z ognjem. "Giornale d'I-talia", ki ima tesne zveze z vlado, piše celo: "Nahajamo se pred velikimi dogodki. Musso-lini si sicer prizadeva zadržati afriško ekspedicijo v mejah ko-lonijalne zadeve, vendar pa obstoja nevarnost, da se ta zadeva razširi in spremeni v besno evropsko in svetovno vojno"/ V še bolj črnih barvah slika bodočnost "Lavoro Fascista", ki napoveduje: "Razširjenje sankcij pomeni blokiranje Itali- 3 poštenim in pametno pisanim listom na hrvatske izseljence ter jim kazati, kje je prava pot, po kateri morajo hoditi; iti mednje ter jih s prepričevalno besedo in z dobrim zgledom pridobiti za narod in domovino. In na teh poljih je imel sijajne prilike, da bi se udejstvoval, baš S3-danji urednik "Pravde", kot novinar in javni delavec. Urejeval je že celo vrsto listov. Ali jih je uporabljal za to, da je s prepričevalno besedo sku al spraviti svoje rojake hrvatskega jezika proč od plačanih sovražnikov našega naroda? Ali je v občevanju z njimi dajal dober zgled? Vsa javnost ve, da si tega ni nikoli prizadeval. Razne njegove po-nočne kavarniške in restavracijske avanture, o katerih je bilo tudi v listih pisano, niso bile takšne narave, da bi mogle na preprostega izseljen ca vzgojno vplivati. Liste je izrabljal za to, da je danes napadal e-nega, jutri drugega, da je včeraj enega blatil, črez par mesecev pa ga povzdigoval v deveta nebesa — skratka: da je veliko neresnostjo, ki preprostega človeka ne more pridobiti, opravljal svoj novinarski po- sel. S pretiranostjo je izrabljal tis- kovno svobodo, ki jo argentinski za koni, na žalost, nudijo tudi takšnim, ki je nišo vredni in brez katere bi takšni izpadi, kakršne si je urednik "Pravde" že neštetokrat dovolil, bi- li prav tako nemogoči, kakor bi bilo nemogoče odvratno pisanje "Domobrana". V izrabljanju tiskovne svobode stopajo pri "Domobranu" in pri "Pravdi" roko v roki. Kako pa je s prizadevanji za o-krepitev narodne zavesti med izseljenci? Ali misli urednik "Pravde", ki tako rad naglaša, da je njegovo glasilo "Jedini naš nacionalni list u 0-voj zemlji", da je s svojim delom je iA blokiranje dovede neizogibno do vojne, ki bo pomenila konec Evrope, zmago bolševiz-ma in evropsko propast". Iz Rima celo javljajo, da smatra vlada položaj že za tako resen, da namerava poklicati načelnika generalnega štaba maršala Badoglia iz Afrike ter mu poveriti vrhovno vodstvo nad vojsko na Apeninskem polotoku. Kaj bo iz vsega tega? Ali se bodo te črne napovedi uresničile ter se bo Mussolini zagnal z gla vo v zid, ko postane položaj za Italijo brezupen? Ali pa morda tudi sedaj Italijani samo strašijo in rogovilijo v upanju, da se bodo v Ženevi končno-le zbali evropske vojne in — boljševizma, pa bodo še nadalje odlašali in cincarili ? Med tem pa postajajo finančne skrbi rimske vlade vedno huj še. Vojna požira ogromne vsote in zato je Mussolinijev režim začel spet navijati davčni vijak. Povišale so se v občutni meri pristojbine na potrošnjo elektrike, plina, premoga ter derivatov in zvišan je spet tudi samski davek. Iz izmozganih davkoplačevalcev skuša fašizem iztisniti še poslednje kapljice davčnega soka. Tudi položaj na bojiščih ni nič preveč razveseljiv za Italijo. koristil naši nacionalni stvari? Ali je res prepričan, da je katerega izseljenca pridobil za narod in domovino s tem, da že nekaj let meče vsake vrste blata na naše državno zastopništvo v Argentiniji? Ali se res ne zaveda, da je mnoge poštene izseljence pognal v sovražni tabor baš s tem, da je o poslaništvu napisal že vse mogoče, le nič dobrega ne? Ali se ne zaveda, da je v srca mnogih izseljencev zasejal sovraštvo, ne samo proti poslaništvu, marveč tudi proti domovini s tem, da jim je dve leti pridigal o pretveznih sleparijah z repatrijacijami ter jih pital z mnogimi drugimi, utemeljenimi ali neutemeljenimi, obdolžitvami proti poslaništvu? Ce je res imel dokaze o kakšnih nepravilnostih — ali ni prepričan, da bi bil mnogo bolje storil, ko bi bil brez hrupa obvestil one domovinske oblasti, ki zastopni ke postavljajo in odstavljajo? Ko bi bil tako postopal, bi ne bil delal roko v roki z "Domobranom v odvračanju naših izseljencev od vsega, kar je jugoslovanskega. Na južni fronti se je bilo generalu Grazianiju res posrečilo pomakniti fronto za 400 do 500 km naprej vzdolž meje med A-besinijo in angleško kolonijo Kenya, a v bližini Neghellija je njegova vojska spet obtičala. Ofenzivo so v Italiji slavili kot sijajno zmago, ki bi mogla odločilno vplivati na izid vojne, vendar pa takega vpliva še nikjer ni videti. Abesinci izjavljajo, da so se morali umakniti, ker niso razpolagali z zadostnimi prevoznimi sredstvi za dovaža-nje hrane in municije vojski rasa Deste. Priznavajo sicer, da se umik ni izvršil v popolnem redu, ker mnogih oddelkov povelje vrhovnega vodstva ni doseglo, pa so radi tega padli Italijanom v roke, vendar pa odloč no zanikajo, da je v bojih padlo tako veliko število njihovih vojščakov (okrog 7.000), kakor zagotavlja italijansko vrhovno Mala antanta proti Habsburžanom Pariz je bil v preteklih dneh središče važnih političnih razgovoro". Knez namestnik Pavle, kralj Karol, Titulescu, Starhemberg in drugi dr žavniki so se razgovarjali z zastopniki francoske vlade o raznih srednjeevropskih in balkanskih problemih. Avstrijski podkancelar Starhemberg, ki je bil potoval v London in Pariz z namenom, da pripravi tla za povratek Otona Habsburškega na avstrijski prestol, se je moral tekom pogajanj prepričati, da je načrt neizvedljiv, ker mu nasprotuje Mala antanta s prav takšno odločnostjo, kakor doslej, ker noče, da bi se Dunaj spremenil v središče propagande za obnovitev nekdanje monarhije. KONDYLIS UMRL Prejšnji petek je iznenada umrl v Atenah, zadet od srčne kapi, general Kondylis, monarhist in velik nasprotnik venizelistov. Par dni prej so se vršile v Grčiji volitve, pri katerih so liberalci nabrali lepo šte vilo glasov. Radi tega so se začele širiti govorice, da bodo monarhisti izvršili državni udar ter preprečili, da bi venizelisti spet imeli besedo pri državni upravi. S smrtjo Kondy-lisa so se baje razblinile nevarnosti hujših notranjih zapletljajev. poveljništvo v svojih poročilih. Proti jugu so krenila v zadnjem času močna abesinska oja-čenja in pri Neghelliju je prišlo do krvavega boja, v katerem so bili Etiopci zmagoviti. Spopadli so se s "črnimi srajcami", ki jih je vodil bivši italijanski poslanik v Addis Abebi grof Vinci. Padlo je 1.700 Italijanov, po večini črnostajčnikov, in Abesinci so se polastili 18 tankov, 70 strojnic, treh topov in 11 kamionov. Naslednjega dne so Italijani izvršili protinapad ter zasedli kraj Lama Šindili. Na severni, to je na eritrejski fronti, so se prejšnji teden tudi vršili hudi boji. Tu, kjer je nevarnost največja, ker predstavlja dolina reke Takacé najmanj ugodno pot do Addis Abe-be, so Abesinci zbrali svoje naj boljše čete, ki si sedaj prizadevajo, pod vodstvom rasov Seyu-ma in Kasse, da bi Italijane pre podili z etiopske zemlje. Sprožili so močno ofenzivo med Ma-kallejem in Adigratom, da bi pretrgali zvezo med posadkama obeh mest, a se jim to doslej še ni posrečilo, ker so se Italijani močno utrdili na svojih sedanjih postojankah. Pač pa so A-besinci porazili legijo fašistične milice "28 di Ottobre", kateri poveljuje fašistični gen. Diamanti, oni isti Diamanti, ki je v Bazovici poveljeval četi krvnikov ki so ustrelili Bidovca, Va-lenčiča, Miloša in Marušiča. Miličniki so pustili na bojiš ču okrog 3.000 mrtvih in so E-tiopci naredili tudi lep plen: 29 topov. 175 strojnic in približno 2.000 pušk, poleg ¡znatne zaloge streliva. GROZNA NESREČA NA REKI PARANA V nedeljo se je potopil tovorni parnik "Ministro Vargas Gómez". Nesreča se je dogodila v bližini oto ka Picardía, med krajema Posadas in Ituzaingó. Preko dvajset oseb je utonilo, trinajst pa so jih rešili, do-Čim nekatere še pogrešajo. Med ži vimi je tudi kapetan ladje Ignacio Palacios. Po izjavah kapetana in moštva, se je parnik potopil radi preoblože-nosti in radi napačnega natovorje-nja, ki je povzročilo, da se je v viharju blago premaknilo na eno stran in je ladja radi tega zgubila ravnovesje. Italijanski parnik, ki vozi nafto iz Severne) Amerike NAROČNINA: 2« Jui. Am.riko in M calo Joto I ara. k—, za pol Mi Ud1 • Za drug« daiala 2.60 U8A-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 etn LIST IZHAJA OB SOBOTAH Občni zbor »Tabora" V nedeljo, 19. januarja, je imelo Izseljensko društvo "Tabor" svoj drugi redni občni zbor. Iz predsedniškega, tajniškega ter blagajniškega poročila, kakor tudi iz referatov načelnikov posameznih odsekov je bilo razvidno, da je društvo izvršilo v 11 mesecih, ki so pretekli od prej-SJnjega občnegla ebert-a, talino de lo, na katero smejo biti ponosni ne samo člani društva, marveč tudi vsa naša skupnost. Vsi odseki so pokazali prav razveseljivo delavnost in povsem zadovoljiv napredek; ta delavnost je prišla do izraza tudi v blagajniškem po ročilu, ki je izkazal preko 13.000 pro meta. Društveni inventar se je od zadnjega občnega zbora podvojil in znaša njegova vrednost sedaj okroglih 2.000 pesov, društveni dolg pa sa je zmanjšal na približno eno tretjino. Močno je poskočilo tudi število članov. Preobširno bi bilo, ko bi hoteli tu v podrobnostih poročati, na podlagi poročil, o delu, ki so ga izvršili posamezni odseki, objaviti pa hočemo v celoti poročilo načelnika najvažnejšega društvenega odseka — šolskega odseka —, da s tem ustre-žemo želji, ki jo je izrazil občni zbor ter da damo tudi širši javnosti vpogled v "Taborovo" delo za vzgojo naše mladine. Poročilo šolskega odseka se glasi: Menda se vsi strinjamo v tem, da je skrb za vzgojo našega izseljenskega naraščaja ena izmed največjih in prvih nalog našega društva. Opetovano smo že rekli, da nima nobena naša skupna delavnost trdnosti in tudi ne pravega smisla, če se ne pobrigamo, da se prepreči popolna odtujitev otrok naših izseljen cev. Ker Tabor ni bil ustanovljen za to, da se lovi za trenutnimi uspehi ali pa da nudi svojim članom le zabave in razvedrila, marveč je bil u-stanovljen za to, da bo naši skupnosti koristil — baš radi tega, pravim, je njegova prva dolžnost ta, da skuša zaceliti najhujšo rano na našem izseljenskem telesu: zaceliti odprto žilo, po kateri uhaja iz našega izseljenskega telesa naša kri. Ta naloga ni lahka in tudi ni zme rom hvaležna. Da ni lahka nam do-dazujejo žrtve, ki jih je doprineslo naše društvo v zadnjih enajst mesecih za vzdrževanje tečajev v okraju Villa Devoto ter na Paternalu. Druš tvo je potrošilo za ti naši dve šoli, ki sta edini v Argentiniji, kjer se otroci uče našega jezika, nič manj ko 650 pesov. To je za naše društvo veliko breme, ki ga pravilno dojme-mo šele tedaj, ko pomislimo, da na primer devotovsko Gospodarsko in podporno društvo z nič večjo vsoto odplačuje svoje društveno zemljišče. Stroški za vzdrževanje šol so znatni tudi zaradi tega, ker se je v praksi izkazalo, da treba učitelje vsaj nekoliko odškodovati za njihov trud o-ziroma za stroške, ki jih imajo, če hočemo zagotoviti reden pouk. Rednost pouka pa je glavni predpogoj za vsak uspeh na polju vzgajanja in podučevanja naše déce. Rednost pouka smo v zadnjih mesecih zagotovili in so se tudi takoj pokazali uspehi. Ob zaključku tečajev v Villi Devoto sem imel priliko ugotoviti, da je med učenci lepo število takih, ki v našem jeziku z večjo pravilnostjo pišejo nego na primer 90 od sto drugih, odraslih izseljencev. To je že lep uspeh, če pomislimo, da je naša šola prav za prav še vedno v povojih, kakor tudi drugače biti ni moglo. Njena glav na skrb je morala biti ta, da se otroci v njej nauče govoriti, pisati in či-tati v našem jeziku. Uvedli so se sicer letos nekateri novi predmeti: zemljepis in pred vsem ročna dela, vendar pa bo mogoče misliti na večje razširjenje učnega reda šele tedaj, ko bodo šolarji prilično obvladali naš jezik. Dosedanji uspehi, ki so se najbolj otipljivo pokazali pri uprizoritvi Ribičičeve igre "V kraljestvu palč kov", nam morajo biti v bodrilo, da bomo brez strahu in požrtvovalno prenašali tudi nadaljnje žrtve, ki jih bo šola še zahtevala od našega druš tva. Odnehati pa ne smemo za nobeno ceno. In tu nekoliko podatkov: šolo obiskuje redno na Paternalu 13 učencev, v Villi Devoto pa 20, (Dalje na 2. str.) Stran 2 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI 7S> Priseljevanje Priseljevanje v Argentinijo je še vedno zelo pičlo. Dočim je šlo svoj Cas v stotisoče, je tekom lanskega leta prispelo v Argentinijo samo 9.553 potnikov prvega razreda ter 35.606 drugega in tretjega razreda. Največ je bilo Špancev, namreč 12.270, za njimi pa Italijanov 10.369, Poljakov 4,738, Nemcev 2.Č48. Dru-/ odkar je šel prvi vlak iz Buenos Airesa v Rosario. Do tedaj se je vršil ves promet med glavnim mestom republike in Rosarijem po vodi, vožnja pa je trajala dolgo, posebno če je bilo vreme slabo. — Seveda pa tudi prvi vlaki niso vozili tako naglo, kakor vozijo sedanji; rabili so normalno 9 ur in 5 minut, dočim pretečejo sedaj progo v štirin urah. Sadje V zadnjem letu se je splošno opažalo podražanje življenskih potrebščin, prav pretirano pa so bile poskočile cene sadju, ki je postalo za bolj revne sloje naravnost nedosegljivo. Vzrok draginje je bila v tem slučaju špekulacija velikih prekupčevalcev, ki jim jo bilo uspelo ustvariti pravcati monopol. Proti takšnemu stanju so se seveda začeli dvi gatl protesti, pa je poljedelsko ministrstvo' organiziralo akcijo za znižanje cen temu za človeško zdravje potrebnemu živilu. Po Buenos Aira-su krožijo kamioni, natovorjeni 3 sadjem, Iti se neposredno prodaja koneumentom. Ake5ja je báje lepo uspela. Poljedelsko ministrstvo namerava prepričati ter pridobiti za znižanje cen tudi druge prodajalce sadja in bo v to Bvrho objavilo statistične podatke, ki dokazujejo, da je zaslužek prav dober tudi če se sadje prodaja ceneno, ker se na ta način hitreje odda in se torej tudi ne pokvari. Pazite pri kopanju! Pri kopanju v rekah se skoro vsak dan pripeti kakšna težja nesreča. Skoro ga ni dneva, da ne bi kronika poročala, da je kdo utonil. Prejšnji petek je voda zahtevala kar troje žrtev. V bližini postaje Las Ba-rrankas pri Sari Isidru sta utonila 18 letni Pedro Pasagno in njegov tovariš Enrique Oneto. — Onetovo truplo so kmalu našli, Pasagnovo pa šele čez par dni. Istega dne je v reki Luján utonil 19 letni Jorge Di-guez. Med utopljenci je bilo doslej tudi že lepo število plavačev. Zato pazite pri kopanju v rekah in ne bodite preveč samozavestni, zanašajoč se na svoje plavalske sposobnosti! Grozdje iz San Juana Iz San Juana je začelo prihajati v Buenos Aires mnogo sadja, predvsem pa grozdja. Kmetje prodajajo grozdje, na licu mesta, po 7.50 do 8.50 za 100 kg. Tako nizkih cen že dolga leta ni bilo — seveda v San Juanu. V Buenos Airesu pa že pre-kupci skrbijo za to, da se ne bomo preobjedli. Dež in koruza Obilni dež zadnjih tednov je zelo ugodno vplival na koruzo ter bo letina letos izredno bogata. Cena je pa zato nižja in se kmetje boje, da še svojih stroškov ne bodo krili, pa nekateri že obetajo, da bodo pustili pridelek na poljih, posebno še, če se bodo zvišale plače poljskim delavcem. Zunanji minister predlagan za Nobelovo nagrado Zastopnika Španije pri Mednarodnem rasodišču v Haagu sta predlagala, naj bi se letošnja Nobelova nagrada za mir podelila argentinske mu zunanjemu ministru dr. Saaved-ri Lamasu in sicer radi njegovega mirovnega pakta ter radi zaslug, ki si,jih je stekel za zaključek dolgotrajne vojne med Bolivijo in Para-güayem. Gen. Estigarribia pride v Buenos Aires F Konec marca poseti Buenos Aires gen. Estigarribia, vrhovni poveljnik paraguayske vojske, kateremu se je v Chacovski vojni posrečilo obvlada ti in premagati številnejšo in bolje opremljeno bolivijsko armado. Pripeljal se bo na topničarki in sicer v spremstvu svojega generalnega štaba. Nesreča na progi V Las Barrancas se je dogodila v nedeljo strašna nesreča. Družini Ifran in Villari sta se po kopanju vračali po tračnicah proti domu, pa je 16-letni Dori Ifranovi obtičala peta med zarezo tračnice tako, da je sama ni mogla izvleči. Na pomoč sta ji takoj priskočila oče in Villari ter skušala rešiti Doro iz neprijetnega položaja. Med tem pa je pridrvel vlak in zgrabil a strašno raz-mesaril vse tri, še preden so zapazili strašno nevarnost. Prepeljali so ponesrečence nemudoma v bolnišnico v San Isidro, kjer sta pa oba dru žinska poglavarja, Ifran in Villari, črez par ur izdihnila, dočim je deklica ostala še pri življenju. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. I>. A. Alem 150 — BUENOS ARES — 25 de Mayo 149—59 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI: BUENOS AIRES Mercado de.Ahflfio Corrientes 3223 CHILE SANTIAGO VALPARAISO BRASIL Rio Santos SAO PAULO PARAGUAY C. pres. Franco ASUNCION HRANILNICA: Koma boSté zaupali svoje prihranke? Banco Germánico Vam nudi popolno varnost in primerne obrestil , DENARNE POŠILJKE: Potom katere banke boste poslali dp nar svojim domačim? * ' - Banco Germánico sprejema vajo odgovornost, da bo Vaš nalog najtočneje, najhitreje i najvarnjeje izvršen. VOZNE KARTE: Kje boste kupili ladijsko vozno karto? Banco Germánico je predstvnicaí vaeh parobrodnih družb in Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozlvnice po najugodnejših pogojih. !lJÍ IZSELJENSKA POŠTA: i Kam na] Vam paSiijaJo pošto, 6e nima te stalnega bivališča? Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za izseljensko pošto, ki Vam jo hrani ali brezplačno pošilja na Vaš najnoyej-Si naslov. Naše uradne ure: od sy2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12]/2. SIGURNOST! BRZINA! USLUŽNOSTl POVERJENJE Podzemeljska železnica dokončana Delo v drugem delu podzemeljske železnice, ki vozi s trga Constitución na Retiro, je že toliko napredovalo, da so v četrtek popoldne začeli voziti vlaki na vsej progi, dočim je bil doslej promet omejen ter se je vršil le med postajama Constitución in Diagonal Norte. Svečani otvoritvi novega dela je prisostvo val tudi predsednik republike. Gardelovi zemeljski ostanki v Buenos Airesu Na parniku "Pan America" so bili prepeljani v sredo opoldne v Buenos Aires zemeljski ostanki znanega ar gentinskega pevca Cariosa Gardela, ki se je bil smrtno ponesrečil v Me-dellinu, v Columbiji. Parnik je pričakovala ogromna množica in radi gneče so se dogodili razni incidenti, onesveščenja itd. Naslednjega dne so pevčeve zemeljske ostanke v veličastnem sprevodu odpeljali na pokopališče pri Chacariti. Požar uničil delavnico * rojakom Iz še ne pojasnejenih vzrokov je v torek, ob 11.30, izbruhnil požar v tvornici pohištva, ki je last naših rojakov bratov Okroglič, v ulici José Ingenieros 2924. Požar je uničil vse pohištvo, les in vse stroje in zgorela je tudi zgradba, v kateri se je delavnica nahajala, škodo cenijo nad 2000 pesov. Delovanje izseljenske zaščite Tekom meseca decembra 1935 je posetilo urad Jugoslovanske ¡izseljen ske zaščite vsega 133 oseb, in sicer : 42 iih je iskalo zaooslitve, 12 jih je nrišlo za razna priporočila, posredovanja, 7a pisanje prošenj itd., 4 za 'dravniško pomoč, 50 za brezplačna kobila in 13 prenočiišče. Zaščiti je bilo poiiuieno delo za 102 osebi, in sicer: za 19 težakov, 4 kovače, 6 razprodaialcev brezalkoholnih pijač in 73 ženskih služb. Zanoslenih na je bilo potom patro-natovega urada vsega 28 oseb, in sicer: 21 težakov, 2 kovača, 3 razpro-daialoi brezalkoholnih pijač, 1 služ-kinia in 1 kuharica. Urad je v istem času porazredil: 50 brezplačnih kosil, 45 večerij, 45 zajutrekov in $ 37.15 raznih malih denarnih podpor. Prejel je 8 dopisov ter jih odposlal 313. Jugoslovanska izseljenska zaščita je začela spet zbirati obrabljeno zim sko obleko za bodočo zimo. Tem potom prosimo vsakega, ki bi mogel kaj_ darovati, pa naj si bo kakršnakoli malenkost, da svoj dar dostavi na, naslov: San Martin 450. Escr. 12, ali pa da sporoči svoj naslov po telefonu: 31 (Retiro) 3272, pa pošljo urad človeka, ki bo darilo prevzel. Spomnimo se o pravem času na na še potrebne izseljence, da bodo zaščitena tekom bodoče zime! Odbor J. I. Z. Otroška prireditev v "Taboru" Z res lepo in prav zadovoljivo o-biskano otroško prireditvijo, so se preteklo nedeljo zaključili tečaji za materinski jezik na Paternalu, k-i jih je bil "Tabor" otvoril meseca marca lanskega leta in ki jih je obiskovalo lepo število slovenskih izseljenskih otrok. Ti otroci so nam v nedeljo pokazali, koliko so že napredovali v našem jeziku; napredek je več ko zadovoljiv in dela čast otrokom, njiho vim staršem, učiteljici ge. Blazniko-vi in društvu, ki je tečaje organiziralo ter jih vzdrževalo iz svojih last nih sredstev. Pred prireditvijo so udeleženci i-meli priliko ogledati si razstavo ročnih del, ki je okupirala celo sobo. — Videli smo tu mnogo prav krasnih predmetov, ki so se odlikovali po risbah, barvah in izdelavi. Že zaraai teh ročnih del imajo slovenski tečaji pravico do obstanka in nadaljnjega razvoja. Razstavo so posetili tudi ne kateri tujci, ki niso štedili s pohvalnimi priznanji. Spored je otvoril dekliški zbor, ka terega je izvežbal pevovodja g. Ciril Jekše. Lepo ubrano so nam šolarke zapele štiri pesmi, od katerih so morale dve ponavljati. S samospevom je nastopil učenec Kralj, nakar .-so prišle na vrsto nekatere prav posrečene deklamacije. Kakor ob drugih prilikah, tako se je tudi v nedeljo prav junaško odrezal pritlikavi Darko Valentinčič. Sledila je nato glinljiva otroška igrica v dveh dejanjih "Naša deca išče kralja Matjaža", ki kaže življenje naše dece v italijanskih šolah na Pri morskem. Bila je zelo posrečeno podana ter je povzročila, da se je marsikatero oko orosilo. Po razdelitvi spričeval se je začela prosta zabava, ki je bila prav animirana ter se je zavlekla do pozne ure. Prireditev je posetila tudi skupina častnikov jugoslovanskega bro-da "Trepča", ki so se prav domače počutili v družbi slovenskih izseljencev — kakor so sami izjavili. Pustne zabave Odbor I. D. Tabor naznanja cenj. rojakinjam in rojakom, da priredi društvo za pust dvoje zabav v društvenih prostorih, ul. Paz Soldán 4921, in sicer v soboto 22. t. m. zvečer teína pustni torek, 25. febr., listotako zvečer Za vesel spored je ^reskrblje no; obsegal bo burko, veselo petje in kuplete. Odlikovanje Z redom sv. Save, četrte stopnje, je bil odlikovan te dni odlični buenos aireški profesionist dr. Guillermo Anzicar, pravni zastopnik kr. jugoslovanskega poslaništva v Buenos Airesu, in sicer za velike zasluge, ki si jih stekel v tej svoji kakovosti, Na še čestitke! Z našega poslaništva Kr. poslaništvo (Buenos Aires, Charcas 1705) poziva tem potom izseljenca Ivana Plantana, rojenega leta 1900 ter doma iz Vel. Podljub-n,a da se javi poslaništvu. Pred časom je živel v Lujanu, FCO. J. D. "TABOR" V nedeljo, 16. t. m., ob 4.30 pop. članski sestanek. Predsedni. PIK Jutri, v nedeljo, priredi društvo "Tabor" svoj prvi pik nik v "Recreo Los Pescadores" blizu .postaje An-chorena, do kamor naj se udeleženci NIK štvo. Vstopnina $ 0.50. Za godbo, igre in drugo zabavo je preskrbljeno. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Kdor hoče preživeti 'nedeljo v prosti naravi, v senci košatih dre- sami pripeljejo z vlakom. Od postaje dalje bodo posebna znamenja kazala pot do prostora, ,ki ga je najelo drir ves ob Ríu de la Plata, naj pride! Dobrodošel nam bo in že sedaj mu kličemo: Na svidenje! ... ......... Proces proti marseillesk im atentatorjem Proces proti marseilleskim atentatorjem, ki se je bil prekinil 19. novembra radi incidentov, ki jih je izzval odvetnik Desbons, se je spet začel v Aix-en-Provence preteklo sredo. Oblasti računajo očividno z motnostjo terorističnih atentatov, ker so v izredni meri poskrbele za varnost. Obtoženci so, kakor se bodo čita-telji spominjali, Zvonimir Pospišii, Ivan Rajič, Mijo Kralj ter Ante Pa-valič, Evgen Kvaternik in Ivan Pei-čevič; prvi trije so v rokah francoske pravice, Pavelič in Kvaternik sta v Italiji, ki ju ni hotela izročiti, Perčevič pa se nahaja v Avstriji. Državni tožitelj Rol, o katerem pravijo, da bo za obtožence zahteval smrtno kazen, je po identificiranju obtožencev in po drugih otvoritvenih formalnostih spet prečital obtožnico: obdolžuje jih, da so kot čla ni tajne teroristične organizacije so delovali pri premišljenem umoru A-leksandra I. ter L. Barthoua, da so poskušali umoriti gen. Georgesa in policijskega agenta Gallyja, ter da so, končno, ponaredili potne liste, s katerimi so prišli v Francijo. Obtožence brani pet odvetnikov, njim na čelu dr. De Saint Auban, bivši predsednik odvetniške zbornice v Parizu. Ker so nekatere priče bolne, so odvetniki zahtevali, naj se proces spet odgodi, vendar pa je sodišče to zahtevo odklonilo. Obtoženec Kralj je zanikal vse obtožbe. Ko ga je predsednik sodišča spravljal v zadrego z raznimi vprašanji, je dosledno odgovarjal, da "se ne spominja". Sploh se obtoženci zelo drzko obnašajo. Tako je obtoženi Pospišii izjavil predsedni- IZ CORDOBE Naznanilo našim izseljencem Ü. K. D. "Iskra",, bo tudi letos praznovala "pusta" s primerno prireditvijo. Kdaj in kje se bo vršila, bomo že pravočasno sporočili potom naših listov. Mimogrede pa le omenimo, da bo spored tak, kakršen se pač spodobi za take dni. Prvič bo na slovenskih prireditvah sviral radioorkester "Pampa", kateri je eden najboljših v Cordobi. O burkah, katere bodo podane na tej pustni zabavi, že sedaj lahko za gotovimo, da bodo žele salve smeha vseh udeležencev, ker bodo v njih na stopili najboljši komiki dram. odseka. Zatorej pozivamo že sedaj vse naše izseljence iz mesta in okolice, da ne zamude te pustne veselice, da jim ne bo pozneje žal, da se je niso u-deležili. Ob tej priliki prosimo vse tiste, ki bodo prireditev posetili, da pridejo točno ob napovedani uri, katera bo označena v programu prihodnjih številk lista, da se ne bodo potem jezili, da niso vsega videli in slišali. Točnost je lepa čednost. Za Tiskovni sklad Za Tiskovni sklad Novega lista so darovali: R. K. v Bs. Airesu $ 5.—, Družina Merkel, v Rio de Janeiro » 1.—. Darovalcem najlepša hvala! ***************************, ku Loisonu: "Nikar ne izgubljajte časa z vprašanji, ker jim ne bom odgovarjal !" V četrtek je vzbudilo mnogo razburjenja dejstvo, da je nad mestom in nad justično palačo začelo krožit' sumljivo letalo. Takoj so se dvig' nila policijska letala ter neznanega pilota prisilila, da je pristal. Zasliševali so ga na dolgo in .široko, kon' šno pa ugotovili, da ni imel nikakih hudih namenov. Proces se nadaljuje. Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dantiata < Trelles 2534 - Donato Alvare* 2181 U. T. 69 La Paternal 17ÍI NOVA FRANCOSKA VLADA Francosko vladno krizo je reSJ Albert Sarraut, ki je sestavil n°¥ kabinet v katerem je za zunanjeg'1 ministra g. Flandini. Nova vlada se je že predstavila parlamentu ter tu di dobila lepo zaupnico. Obéni zbor Tabora .(Na dalj.) skupno torej 33. Na Paternalu se ie pouk začel 6. 3. 1935, zaključi pa se v začetku februarja s posebno otroško prireditvijo ter z razstavo ročni*1 del obeh šol. V Villi Devoto se je pouk začel 5. 1935, zaključil pa 25. 12. 1935, i» sicer na predlog zastopnikov G. D. S., ki se je preselilo v nove pr°" store, kateri pa za šolo še niso Vrl' pravni. Temu društvu bodi tu izfC čena posebna zahvala, ker je devo-tovsko šolo podprlo s tem, da je sv° jo društveno sobo odstopilo za Vse priznanje vrli organizaciji! D® bi le bilo tudi pri drugih društvih toliko razumevanja za resnične P° trebe našega izseljeništva! . . Zahvaljeni naj bodo tudi vsi 0111 rojaki, ki so pomagali šoli s prostovoljnimi prispevki, katerih je bij0 vkupno $ 123.80. Pohvalo zaslužijo tudi učiteljici in učitelj, ki so vestno izvrševali svojo nalogo. Po odobritvi poročil so se vršile volitve ter je bil novi odbor izbran potom glasovnic. Društveno vodstvo se je konstitu»' ralo tako le: Predsednik Ivan Pahor, podpreds. V. Kjuder, tajnik Vlado Krmac, pod-tajnik Silvan Pečenko, blagajnik Marij Medvešček, podblagajnik Leo pold Ličan, gospodar Hilarij Ke*1' da, knjižničar Anton Ličen; odbor niki: Štefan Mavec, Anton Preželi' Josip Sulčič in Aleksander Vodop1' vec. Revizorja: Franc Faganel in Grdina. Razsodišče: Anton Mis^' Josip Germek, Stanislav Barett®' Franc Melinc in Cvetko Keber. Občni zbor je trajal od 5. pop- dJ 10. zvečer ter je potekel v najlepše01 redu. WSBRRHamaOKStíaKtUl^ Obiščite Krojačnico L. USA J • V zalogi ima vsakovrstno pomladansko blago iz najboljših tovarn "CAMPER" • GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal **************************** Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetji za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK. Calle VIUUABOSL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darvvin 5172 in 2094 Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTERE2BA IN ZMERNE CENE. NOVI LIST i * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE IZJAVE MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA Za novo leto je ministrski predsed nik dr. Stojadinovič dal listom daljno izjavo, v kateri je rekel med drugim: Staro leto nam je prineslo vojno v Abesiniji. Upam, da nam bo novo prineslo zaključek tega spopada. Vsi želimo, da bi se to doseglo "•irnim potom, na podlagi sporazuma. Notranja politična situacija se bo Ovijala tudi v bodoče po pravcih, ki jih je nova vlada določila takoj 1)0 svojem nastopu. G. Korošec, g. SPah0 in jaz bomo nadaljevali, če ^og da, in tudi zaključili delo, ka-tefo smo započeli: normaliziranje tolitičnih prilik v državi, socialne teforme v prid siromašnim slojeu^ Vključitev organiziranje Jugoslovanske radikalne zajednice ter u-Veljavljene novih političnih zakonov, Menim, da je danes že ves narod Prepričan, da obstoja natančen na-fft za vladno delo ter da se vlada te8a načrta tudi drži. Mi ne delamo danes do jutri. Seveda so tudi ^žkoče a ko bi ovir ne bilo, bi na-6 delo ne bilo interesantno. Na bor sem navajen. Iščem je, ne izzivam je ne, a rokavico sem še zmeraj iobral, če mi jo je kdo vrgel, želim ^razum in sodelovanje z vsemi, '^ir med ljudmi, ki so dobre volje" to je moje načelo. STRASEN UMOR ^ Vlašiču na otoku Pagu v Dal-^ciji so našli umorjenega 73-letne-upokojenega župnika Lovra Fa- «niča. Morilec ga je ubil s sekr je bila vsa v neredu, seki- f° so našli pod oknom v travi, šele 62 nekaj dni so ugotovili, da sta Íl0íin izvršila župnikova nečakinja Ijen mož Simon Komadina. Zlo-sta priznala, da sta umorila Sika zato, ker ni hotel prepust--sVojega premoženja njima. Pred je obljubil, da bo zapustil J> nečakinji, ki pa je nekaj dni , zločinom opazila novo oporo- 0|j Upnikovo, po kateri bi dobila , a le malo, največ pa župnikov ne- , ' neki akademik v Beogradu. Zalo , s Sla z možem sklenila, da ubijeta in uničita oporoko. S sekiro ^ napadla nadložnega starca, ga ''a> razmetala pohištvo in vrgla skozi okno. Ona je stara 40 v ' on 50 let. Odvedli so ju v za-na Sušak. . ^OJACNICA IN TRGOVINA "MOZETIČ" i ■ 5°25 — Bs. Aires (Paternal) O POGAJANJIH MED NEM CIJO US JUbU3LAVUU SvicarsKi list "Jaasier Nachnch" ten" je pred nedavnim objavil neKO poročilo iz Kima, v katerem dopis-niK zagotavlja, da se vršijo med Jugoslavijo in Nemčijo tajna pogajanja za slučaj vojne proti Italiji- O tem smo naše čitatelje že obvestiii, danes pa hočemo navesti nekatere podrobnosti, ki utegnejo vsakega na šega človeka zanimati, ne glede na to, da je bila vest v Beogradu zanikana. Dopisnik omenjeriega lista je poro čal: "Izvedel sem iz verodostojnega vira, da so Goeringovi odposlanci v Beogradu na delu ter da priporočajo, naj se Jugoslavija — za slučaj italijansko-britanske vojne, ki lahko izbruhne po prepovedi uvažanja petroleja — dobro pripravi v vojaškem oziru, da bo pripravljena za odrešitev svojih pokrajin, pred vsem Istre. Gledati bo morala, da pride do prvih spopadov na avstrijskem o* zemlju, ker bi to dalo Nemčiji dober povod, da se tudi ona vmeša ter vstopi v vojno na strani Angležev. Na jugoslovansko pripombo, da Nemčija za vojno še ni pripravljena, so Nemci odgovorili, da je to mnenje zmotno; v slučaju vojne lahko postavijo na bojišče prav tolikšno vojaško silo kakor Francozi, v tehničnem oziru pa je oprema nemške vojske na vrhuncu. "Madžarska se bo napram Jugoslaviji držala nevtralno in je bilo xo pred nedavnim dogovorjeno z Goem boesom v Berlinu. Vojni cilj Madžarske je Slovaška in bi Jugoslaviji, v slučaju vojne z Italijo, ne bilo treba skrbeti za obrambo zaledja. Od Avstrije bi Madžarska dobila Burgenland, ki ga je morala odstopiti na podlagi trianonskega dogovora. "Pred vsem bi bilo potrebno, da zvabi Jugoslavija Italijane na avstrijsko ozemlje, ker bi Nemci v tem slučaju mogli nastopiti kot zaščitniki Avstrijcev pred Italijani in bi se noben avstrijski Nemec ne hotel bojevati' proti rajhovskim "branitel-jem Avstrije pred italijansko inva zijo"." ANGLEŠKA REVIJA V JUGOSLAVIJI Iz newyorškega urada Carnegije-ve ustanove za mednarodni mir po ročajo, da prične izhajati v Beogra du The Anglo-Yugoslav Review.^ — Izdajala jo bo družba za negovanje anglosaške kulture v Jugoslaviji Njen predsednik je profesor Jelen-ko Mihajlovič. TUJSKI PROMET Tujski promeit v Jugoslaviji zadovoljivo raste in se razvija, vkljub neugodnim prilikam, v katerih se še vedno nahaja vsa Evropa. V preteklem letu je posetilo Jugoslavijo 960.459 tujcev, kar znaša skoro 70 tisoč več nego v letu 1934. Po vrsti so bili najmočneje zastopani turisti in Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarska in Poljske, med gosti pa je bilo tudi znatno število Francozov in Angležev. KROJACNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Bllllnflhuxst 271 d»t. 2 (višina ulice Cangallo 3500) Z mirnim srcem se lahko zatečeta v ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584. — U. T. 41.4985 V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v naši kliniki speclllzlrane zdravnike in najmodernejše zdravnlike naprave. — Upravitelj nat rojak dr. K. VELJANOVI6 Naša klinika je edina Slovanska klinika, ki sprejema bolnike v popolno oskrbo, in sicer po jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni In kozmetiko. Sprejemamo od 14.-20. ure VESTI S PRIMORSKEGA Opti|mizem med emigranti V zvezi z zapletljaji, do katerih utegne dovesti italijansko-abesinska vojna, je zavladal v krogih emigrantov iz Julijske krajine velik optimizem, ki se zrcali tudi v pisanju njihovega glasila "Istre,,. V zadnji številki objavlja omenjen5 list članek pod naslovom "Pred svobodo!", v katerem pravi: "Vojna je v vsakem slučaju nekaj, kar treba obsojati toliko kot idejo, kolikor kot prakso, pa naj jo je izzval kdorkoli. Tako nas tudi sedanja vojna ne more veseliti. Če je pa ta vojna neizogibna in če ne moremo mi ničesar storiti, da jo preprečimo in ublažimo, nego moremo samo misliti, kako naj bi njene strašne posledice bile kar najmanj neugodna, ni pa nikakor prepovedano računati z nekaterimi posledicami vojne, ki bi utegnile biti povoljne. Hočemo samo na kratko reproducirati nekatera mnenja, ki se vedno bolj širijo v evropskem javnem mnenju. "Eno izmed teh mišljenj je, da bi se moglo vprašanje Julijske krajine rešiti baš povodom te vojne in delajo se kombinacije o tem, da bo Julijsko krajino dobila Jugoslavija za pomoč, ki bi jo nudila Britaniji ter za nevarnosti, katerim se s tem izpostavlja, kakor bi Dodekanez dobili Grčija in Turčija. To vse je baje že odločeno. Takšno mišljenje prihaja do izraza v mednarodnem tisku in morda ni brez podlage. Govori se tudi o možnosti, da Nemčija, ki bo končno na strani Anglije tudi odkrito, a ne samo tako potajno, kakor je sedaj, dobi Avstrijo in Trst. "Na mesto vsakega posebnega komentarja, podčrtavamo, da je treba IZ VELIKE LJUBLJANE Velika Ljubljana je po združitvi prinesla zaradi ulic in cest neko zmedo in posebnost. V Veliki Ljubljani imamo več istoimenskih ulic, tako Prešernovo, Vodnikovo ulico itd. Imamo tudi ceste, ki vodijo iz mesta v okolico. Mestne hišne številke so dostikrat enake okoliškim. Tako n. pr. vodi Zaloška cesta po o-zemlju Ljubljane do dolenjske proge. Od tam vodi po moščanski občini. In tako imamo sedaj v Veliki Ljubljani hiše z enakimi številkami. Poštarjem je sitno, kam bi oddali pismo po takih ulicah. Treba si je za enkrat tako pomagati, da se na slovi n. pr. Ljubljana-Vič, ali Ljub-Ijana-Moste itd. Vsekakor bo potreb na revizija uličnih imen in njih novo označenje. Težave so še vedno s popisovanjem okoliškega prebivalstva. Mnogo je še zamudnikov. Nekateri, kakor pravijo odločni nasprotniki Velike Ljubljane, nikakor nočejo izpolniti popisnih pol. Mnoge je policija zaradi renitentnosti pripeljala na magistrat k popisu. Krojač Peter Just, ki je bil v svetovni vojni osem mteseca Hitreljev predstojnik OBSODBA VOHUNOV Pred sodiščem za zaščito države v Beogradu se je vršil proces proti skupini obtožencev, ki so bili obtoženi špionaže v korist neke sosedne države (Avstrije, Italije ali Madžar ske?). Med obtoženci jih je bilo nekaj tudi iz Slovenije. O poteku procesa ne poročajo ničesar, ker so taki procesi tajni, pač pa je bila javno razglašena razsodba v tem procesu. — Glavni obtoženec, kovinar Franc Kranjc iz Maribora je bil obsojen na 20 let ječe, Albert Achtig, gostilničar iz Maribora, na 15 lat ječe, Franja Baumann, hotelirka iz Varaždina, na 18 let robije in vsi trije na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Trije obtoženci so bili oproščeni. Vsekakor so obtoženci imeli hude grehe in so v svojem špioniranju imeli lepe uspehe, sicer ne bi dobili tako visoke kazni. UMRL RADI GLADOVANJA Svetozar Lukič, katerega je bilo sodišče obsodilo na dosmrtno ječo radi umora, je v jetnišnici v Požu-revcu nastopil gladovno stavko, ko je tudi kasacijsko sodišče obsodbo potrdilo. Gladoval je celih 62 dni končno pa je le tako oslabel in one mogel, da je podlegel. * lir * Ú * * vsem tem glasovom pazljivo slediti, ker se položaj res lahko razvije v teh pravcih, poleg tega pa da je treba tudi vpoštevati možnosfc da pride v Italiji samo do notranjih sprememb, ki bi v okviru Italije same pomenile, do gotove meje, spremeni bo položaja našega naroda v Julijski krajini. Misliti treba na eno in na drugo ter se pripraviti za stanje, ki se prvo razvije". S še večjim optimizmom poziva u-prava "Istre" svoje naročnike s temi le besedami: "Ta naš edini list moramo ohraniti tudi v 8. letu izhajanja. Ohraniti ga moramo tudi zato, ker nam bo novo leto prineslo važne spremembe. "Istra" se bo v 8. letu svojega izhajanja preselila tja, kamor po naslovu pripada — to je v Istro. Dal Bog, da bi se te nade naših emigrantov v Jugoslaviji, ki so tudi naše nade, v resnici in čim prej izpolnile! Božič v Julijski krajini Na božični dan in na dan sv. Štefana kakor tudi naslednje dni so bili alarmirani vsi karabinerji in policijski agentje, kamijoni z varnostnimi organi so švigali po vsej deželi, povsod stroge hišne preiskave, zaslišenja, na cesti pa so ustavljali ljudi in zahtevali, da se legitimirajo. Po vsej Julijski Krajini se šušlja te dni samo o nekih tajinstve nih paketih, s katerimi so neznanci na božični večer preplavili deželo. Na kljukah od vrat, na oknih, v sked njih, v vežah so našli domačini pa kete, naslovljene na njihove otroke. V paketih pa so bile obleke, perilo, sladkarij ter nekaj mladinskih knjig in božično voščilo s pozivom, naj o-trok ljubi in Čuva svoj dom, ki so mu ga zgradili očetje in pradedje v znoju, trpljenju in suženjstvu in v katerem so vžgali živo lučko: slovensko besedo in slovensko pesem. Baje, da so krožili v božični noči težko natovorjeni kamijoni po deželi in pred vsako hišo odlagali božične da rilce. Med italijanskim prebivalstvom gre glas, da so poslali darove vojaški begunci in so hoteli tako pozdraviti svoje mlajše brate, ki so še doma. Glas o teh tajinstvenih paketih je vzbudila posébno zanimanje tudi pri pripadnikih neke velesile. Varnostni organi scf pridno na delu in plenijo ne samo knjige temveč tudi sladkarije in obleko, čevlje in perilo. Vse znašajo v balilske domove Knjige bodo zaplenili, drugo pa jim bo morda služilo kot nadomestek za letos izostalo obdaritev otrok. * * * * £ Ker niso obiskovali predvojaških vaj Federalno poveljstvo "Fasci di combattimento iz Gorice" je zatoži-lo vojaškemu sodišču v Trstu tri mladeniče, ker so večkrat manjkali pri predvojaških vajah. — Ti so Margani Albert iz Gorice, Podreka Josip iz Tolmina in Mislej Friderik iz št. Vida nad Vipavo. Omenjeno poveljstvo nadalje opozorja starše in varuhe naj svoje sinove oz. varovan ce opozarjajo na dolžnosti. Ce ne bodo zalegle že itak stroge naredbe in zakoni bodo, primorani poslužiti se kaj hujšega. Zakoni, ki zadevajo vršenje predvojaških vaj vsebujejo: Vsi mladeniči od 18 do 21 leta so ob vezani, da vršijo v sobotah popoldne predvojaške vaje. Kdor brez upravičenosti izostane je obsojen na denar no kazen od 20 do 500 lir. V hujših primerih se kazen podvoji. Kdor i" zostane trikrat in ne more svojih zamud zadostno opravičiti, jer obsojen na vojaški zapor do 6 mesecev. Starši oz. varuhi, ki bi na kakršen koli način ovirali svoje sinove oz. varovance pri izvršeanju te dolžnosti, bo do kaznovani z denarno kaznijo od 50 d0 500 lir. Ce pa delodajalci ne puste svojih delavcev, ki imajo obveznosti napram predvojaškim vajam, da bi izvrševali iste, se kaznujejo z denarno kaznijo, ki gre od 100 do 1000 lir. O upravičenosti zamud odloča federalno poveljstvo. Prstani, železo in bombe Nekam čudno postaja razpoloženje v vrstah samih fašistov. Le malokdo nosi še na vidnem mestu fašistični znak. Fašisti, ki so se izkazali pri raznih požigih in napa* dih v Trstu in na deželi, so iz previdnosti že prodali svoje imetje, da s tem lažjim srcem lahke zbežijo v stare pokrajine Italije. Doslej je v vseh primerih, kjer so komu dali piti olje, bil prisoten sam fašistični tajnik in s tem dal temu činu še posebno važnost. Sedaj pa so nadomestili ricinovoolje s težkim oljem za mažo. Izvršitev tega pristno fašistič nega čina pa poverijo nižjim organom, da ne bi nosili ob prevratu o-sebne odgovornosti višji fašistični hie'rarhi. Medtem pa število brezposelnih narašča: ladjedelnice odpuščajo delavce radi pomanjkanja materiala, zidarji in tesarji so brez dela ker né dajo dovoljenja za nobeno novo stav bo; šoferji in mehaniki so radi o-menjenega avtomobilnega prometa brez zaslužka; delo v luki počiva. V zadnjem času so imeli zlatarji polno dela. Prodajalo se je kar na de belo manj vredne prstane, da so jih ljudje lahko darovali na oltar domo S slovenskimi materami se ponašajo V Rimu se bo vršilo ta mesec veliko zborovanje mater, ki ima namen pospeševati rojstva in nego otrok. Vsa pokrajine bodo poslale svoje de legacije, ki jih bodo sestavljale naj-plodovitejše matere. Ko delegatinjo tržaške province so izbrali Ivano Mihelj iz Hruševja pri Hrenovici, ki ima danes 7 še živečih sinov, rojena pa je bila 1906. Kot odposlanko goriške pokrajine so zbrali Marijo Benko roj. čebron iz Rihemberka. Ta ima 6 živečih n-nov. ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Leipi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 ISTOTAM ČREVLJARNICA, kjer se izdeluje nove črevlje ter sprejema popravila tudi ob nedeljah. Cene zmerne, lastnik EMIL ŽIVEC PATERNAL Osorio 5085 vine za boj v vzhodni Afriki Oblasti pa so prišle temu na sled in so radi tega odredile, da mora vsak ob predaji navesti ime in naslov, tako da lahko proti njemu postopajo. — Mesto oddanih zlatih prstanov pa bodo prejeli železne. Prvotno so nameravali zahtevati za prstan, ki je morda nekaj čentezimov vreden, po pet lir. Na seji, ki se je vršila v Trstu, pa je bil vendar le nekdo tako pameten, da je svaril pred tako gorostasno zahtevo. Tudi pri zbirki železa in drugih kovin je prišlo do nepričakovanih incidentov. Tako je fašistična skupina "Quis contra nos" pri razkladanju nabranega materiala našla med železjem tudi manjšo bombo. V tistih dneh pa so odkrili večjo bombo z uro v grmičju nad novo o-pensko cesto. Kako so pobirali prstane na Goriškem Kot po vsej Italiji se je tudi na Goriškem vršilo in se še vrši pobiranje poročnih prstanov v prisilje-nem tempu. V nobeni meri ni mogoče govoriti, da se je ta akcija izvršila spontano le če se vzame nekaj primerov najzagrizenejših, ker so fašisti vplivali na ljudstvo direktno in indiskretno. Fašistični listi sami poročajo seveda, da se je ljudstvo z velikim navdušenjem odzvalo tej akciji, in, ako pripomnimo, da so predstavljali pstani edini nekaj vredni predmet — ki so ga imeli v posesti. — S tem so zopet fašisti sami morda nehote pokazali v kakem stanju' se nahaja goriško gospodarstvo po tolikih letih "umnega" fašističnega gospodarjenja. Na deželi so morale žene nesti svoje prstane več ur daleč, kjer so poslovale nabiralne komisije. Devinski vojvoda v Afriki Knez Aleksander Thurn in Taxis, vojvoda Devinski (po gradu Devinu pri Trstu) ter njegov sin Rajmund sta se prijavila kot prostovoljca za Vzhodno Afriko. Rod teh vojvod je v sorodstvu s Habsburžani, Wittel-schovci in savojsko vladarsko hišo. Knez oče je bil v staroavstrijski armadi visok častnik, vendar je začel svojo italijansko častniško kariero v častniški šoli znova. Je znan razisko valeč žuželk in poznavalec Vzhodne Afrike. SMRTNA KOSA Konec novembra je preminula v škrbini pri Komnu ga. Leopolda Bunc, stara 63 let. Zapušča osem otrok, od katerih sta dva v Argenti-niji. Bila je skrbna in dobra mati, spoštovana in priljubljena v Škrbini in vsej okolici. N. v m. p.! Užaloščenim naše iskreno sožalje! TOVARNA MOZAIKOV TEOLINDO RODRIGUEZ Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja Koncesijonar portlandskaiga cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERI JALA Añasco 2763 U. T. 59-1925 BS. AIRES Postaja Paternal Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcija, popravila ln prauredbe Vsoh vrst Velika lsbera modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Qulroga 1275 in 1407 D. Snd Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz naj-boljšegu blaga ter po nizki cepi JOSIP FAGANEL SOLIS 1235 (blizu Constltuciona. U. T. 23—1696 Stran 4 NOVI LIST S K* i 2A POUK IN ZABAVO 5 S c< Veliki načrti Kakor vse kaže, bo postalo leto 1936. leto največjih tehničnih dejanj, o katerih bo zgodovina lahko govorila Se dolga desetletja. Obetajo se nam nova svetovna čudesa, še večja nego tista, o katerih nam govori zgodovina starega veka. Začelo se bo z babilonskim stolpom, zgradbo, ki naj bii postala o-srednja točka svetovne razstave v Parizu 1. 1987. Že dolgo so se ba-vili z mislijo, da bi zgradili ta stolp ki naj bi daleč prekosil znameniti Eiffelov stolp, ki so si ga omüslili za pariško svetovno razstavo 1. 188!), in ki je veljal s svojimi 300 metri dolga desetletja za najvišjo zgradbo na svetu — dokler ga niso prekosile ameriške mamutske zgradbe, vsem na čelu 420 m visoki Empire State Buildling v New Yorku. Ta ameriški rekord hočejo sedaj prekositi Francozi, oziroma oba njihova "arhitekta Lossier in Dujarric. Prvotno so nameravali zgraditi 2000 m visok stolp. V novih načrtih, ki sta jih izdelala omenjena gradbenika, se je teh 2000 m skrčilo sicer samo" na 800 m, zato pa ima ta načrt prednost, da je tehnično neoporečno izvedljiv in da zahteva seveda tudi neprimerno manj denarja. Pariški mestni svet je že izdal dovoljenje, da se načrt izvede — vprašanje je samo še to, kdo bo za to orjaško zgradbo dal denar. Povsem druge vrste je tehnično veledelo, ki ima to prednost, da so ga začeli že pred meseci uresničevati. V prvih mesecih tega leta bo dokončano. Gre se za ogromen žaromet, za največje umetno svetilo, kar jih je kdaj svetilo na zemlji. Ta orjaški žaromet gradi ameriška Gyroskop Company, ki je že na svetovni razstavi v Chicagu postavila žaromet s svetilnostjo 3 milijard sveč. Novi reflektor, ki je namenjen nekemu svetilniku ob ameriški obaTi pa bo imel svetilnost kakšnih 4 milijard sveč. Sestavljen bo iz cele baterije ogromnih žarometov in še bo proizvajal tolikšno toploto, da ga bodo morali zvezati s posebno hladilno napravo, kajti drugače bi se celo njegovi kovinski deli stopili. Če bi luna imela kaj prebivalcev in bi ti imeli na razpolago ne prevelik teleskop, bi lahko na temni ploskvi zemlje brez težave opazili sijaj te največje zemeljske svetiljke --navzlic 400,000 km, ki nas ločijo od naše nebesne spremljevalke. Nič manj velikopotezen ni tretji načrt, ki se je rodil v Južni Ameriki. Gre se za predor skozi Ande, predor, ki bo neprimerno večji od vseh, kar jih imamo danes na zemlji in ki bo vezal čile ter Argenti-nijo. Meril bo v dolžino nič manj nego 35 km in strokovnjaki so že točno izračunali, da bi ga bilo brez nadaljnjega mogoče zgraditi. PRIPOROČAJTE Novi list! CE SE RANIŠ Cesto čitamo in doživljamo, da postanejo tudi prav majhne in neznatne rane zelo nevarne. — Rane sploh nismo obvezali ali pa le površno. Potem pa odidemo po navadi k zdravniku šele tedaj, ko se škoda ne da več dobro popraviti. Posledica takšne male rane je lahko trajna motnja, ki nas ovira v delu. Nič ne bi škodovalo, če bi v vsakem obratu viselo naslednje opozorilo in navodilo: 1. Nobena rana ni brez nevarnosti. 2. Tudi najmanjša rana lahko povzroči zastrupljenje krvi. 3. Posebno majhne rane in poškodbe na rokah imajo lahko po zastrupitvi krvi za posledico težko o trdelost prstov ali cele roke, neredko pa zahtevajo celo amputacijo prs tov ali cele roke. 4. Ne smemo zanemarjati tedaj niti najmanjše rane. 5. Rano moramo pod tekočo vodo takoj izmiti in obvezati. 6. Za obvezo je primeren majhen, četverooglat kos hidrofilne gaze, ki ga pokrijemo s kakšnim obližem aii levkoplastom. 7. Če te začne raha boleti in ;e njena okolica pordeči ali oteče, o stavi nemudoma delo in stopi k zdravniku. VLJUDNOST — KORISTNA ČEDNOST Ravnateljstvo velike Wanameker-jeve prodajalne v New Yorku je napravilo zanimiv eksperiment. — Nekega dne je naročilo vsem prodajalcem in prodajalkam, da morajo biti napram kupcem izredno vljudni prijazni in ustrežljivi. Celo najbolj prepirljivim in izbirčnim kupcem naj strežejo z nasmeškom, potrpljenjem in celo komplimenti. Takoj naslednji dan pa so prejeli nameščenci nasprotno povelje: s kup ci naj bodo samo stvarni, izogibajo naj se vse odvišne prijaznosti. Učinek je bil zelo poučen. Dočim je zna šala prodaja prvega, prijaznega dne na kupca povprečno 90 centov, je pustil vsak obiskovalec naslednji dan povprečno samo 27 centov pri blagajni. Ni dvoma, kakšno stališče bo moralo nameščenstvo Wanama-kerjeve tvrdke v bodoče zavzemati napram kupcem. BREZPOSELNOST V EVROPI V Evropi je 8,340,000 brezposelnih delavcev, ali nekaj nad milijon manj kot pred enim letom. Od tega je število brezposelnih zmanjšano v Italiji in Nemčiji 916,000, toda ne z zaposlitvijo, ampak z mobiliziran-jem v armado. MODAS "WILMA" Nudimo cenj od flema 1-kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANJA 14G8 Rivera 1476 Ženski kotiček Moderne zibelke V Evropi je zibelka prišla že doce la iz rabe; smatrajo jo za zastarelo in nepraktično. V Ameriki pa so jo že pred časom nanovo uvedli. Seve da niso te ameriške zibelke take ka kor nekdaj, ampak so popolnoma mo dernizirane, da ustrezajo duhu naše ga časa. Tako na pr. prodajajo zlibel-ke, ki so opremljene z majhnim e lektromotorjem. Mati spoji motorje-vo žico z navadnim stikalom za luč in zibelka se sama ziblje, mati pa lahko nemoteno opravlja svoj posel. Prodajajo pa tudi zibelke, ki predstavljajo dovršene izume. V eni izmed takih zibelk ležeči otrok lahko avtomatično požene zibelko, se ziblje in zibanje spet ustavi. Na taki zibelki je nameščen majhen mikrofon, ki je zvezan z elektrličnim motorjem. Kadar začne otrok jokati ali kričati, prestreže mikrofin te glasove in po žene motor, ki začne zibelko zibati. Ko pa otrok zaspi in neha jokati, mi krofon sam ustavi zibanje. Za slabokrvne ljudi Jetra katerikoli vrste, posebno pa gosja in telečja, imajo čudovito svej stvo, da množe v človeškem telesu rdeča krvna telesca prav izdatno. Zato uporabljajo jetra z uspehom za razne krvotvorne preparate za slabo krvne ljudi. — Ker so torej jetra člo veškemu telesu zelo koristna, bi morali tudi jetrne jedi bolj pogosto u živati, Da se ne upro, jih je treoa prirejati na mnogovrstne načine. — Gledati moramo ha to, da jeter ne pražimo ali kuhamo preveč, ker sicer izgube mnogo na hranilni vrednosti. Marión Hewit Mc Carter, ki je dala svojo hčer Ano Cooper Hewit, pod pretvezo operacije slepega črevesa sterilizirati, da bi se polastila 10 milijonov dolarjev, ker bo hči radi tega brez otrok (levo hči, des. mati) Parjena jetra s paradižniki. Telečja ali jančja jetra zrežemo na list ke in jih pražimo na presnem masiu z natrgano čebulo. Potem dodamo o-lupljen, razpolovljen paradižnik ali paradižnikovo mezgo in malo juhe. Parimo še nekaj časa pokrito, začinimo s poprom in soljo; omako pasi-ramo na jetra. Ocvrta jetra. Telečja jetra zrežemo na rezine, povaljamo jih v moki, jajcu in drobtinah in jih ocvremo na masti ali maslu. Posolinio jih z drobno soljo šele, ko so ocvrta, kar so sicer trda. Jabolka Jabolka vsebujejo železo in so zato krvotvorna. Za bledične ljudi so najboljše okrepilo. Za športnike so Velikega pomena, ker jim neposredno večajo moč mišic in kosti. Zaradi losforne vsebine pa so jabolka pripo ročljiva tudi duševnim delavcem in živčno bolnim osebam. Ker vsebujejo jabolka tudi mnogo kisika, pospešujejo delovanje pljuč in teše naduho. Kdor ima slabo spanje, naj pred počitkom poje eno jabolko, ki tudi čisti šobe in ustno votlino. Država naj bi iz zdravstvenih ozirov izdatno' znižala izdatke za prevažanje vseh vrst sadja, da bi ga mogli uživati dovolj vsi ljudski sloji, osobito otroci in bolniki. Saj zlasti jabolka utrdijo črevesje, vpíivajo zdravilno na obisti, jetra in želodec ter koristi jo tudi revmatično bolnim. Dobro sredstvo proti vlagi v zap; tih prostorih, v kleteh, shrambah i. dr. je neugašeno apno. Postavimo ga v skledah tja, kjer je najbolj vlažno. Apno vsrkava vlago; ko ima dovolj vlage v sebi, začne razpadati in je torej porabljeno. Zato ga moramo obnoviti. SVOJI K SVOJIM! Slov. babica dipl. v Prani in Bs. Airesu, sprejema bolne ženske ¡d porodnice v popolno oskrbo. Na razpolago je zdravnik za ženske bolezni. — — Cene znižane! Sprejema od >7. do 21., ob ned. in praznikih pa do 20. FILOMENA BENEŠ-BILKOVA LIMA 1217 U. T. 23—3389 Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Praqi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", so priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182 NAROČITE SE NA MALI OGLASI SLOVENCI, italijanski državljani, ki žele dobiti argentinsko državljanstvo i j ?■ ciudadanía) naj se obrnejo na sledeči naslov: Milica D. Hočevar, Tr» ductora Pública Nacional, Tucumán 586, U. T. 31—3168. Preskrbim tudi potrebne dokumente iz Evrope,, posredujem pri nezgodah na delu, za potovanje ali prihod iz Evrope, sestavljam prošnje ter ob« v jam prevode, ki so pravomočni pri tukajšnjih oblastih. "Novi list 11 KDOR ŽELI spoznati samega sebe, svoje hibe in sposobnosti, svoj značaji svoje doboče in preteklo življenje, naj •e obrn. na priznanega grafologa. — Zadostuje napisati lastnoročno ime i" priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslovi GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, B« Aires. — Pišete lahko v svojem materin skem ali pa v kakem drugem jezikih NAZNANILO. Sporočam, da sem s« preselila iz nI. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588. PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 9. Campana in Remo 10. Neptunia 11. Asturias in Mte. Olivia 13. D. Grange Proti Evropi odplovejo 10. Cap Arcona 12. Avila Star 13. C. S. Antonio 14. Neptunia in Osorio 15. Campana REDEK SLUČAJ! V ul. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsakovrstnih navadnih (in športnih črev-ljev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. Sprej® mam naročila in popravila po najugodnejših cenah. ALBERT BELTRAM KROJAČNICA " Triestina " izvrši obleke vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju Franc Melinc BAUNES 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires U.T. 59 Paternal 1262 ALEXANDER DUMAS: SULTANETA-KANOVA HČERKA V Ammalatovih možganih se je v, živih barvah prikazala pogodba — sklenjena med polkovnikom in šam-kalom. in pred seboj je videl pot, ki ga je vodila v večno izgnanstvo. "S teboj?", je odvrnil mladi mož, ki so se mu usta penila od jeze. "S teboj v Rusijo? Ce ti pojdeš — zakaj ne?t" Začel se je krohotati na tako čuden način, da je bil njegov smeh podoben bolj škripanju z zobmi nego smehu; vzpodbodel je konja ter se pognal dober kos poti naprej, da pripravi svojo puško. Nato je konja zaokrenil, se vrnil k polkovniku ter začel krožiti okrog njega, kakor kroži orel okrog svojega plena. Postajal je bolj in bolj bled, divji, in zdelo se mu je, kakor da mu zlodej piska na uho ter mu pravi: "Ubij ga! Ubij ga! Ubij ga!" Polkovnik, ki ni ničesar slabega slutil, je smejoč se opazoval Amma-latove kretnje ter- je bil prepričan, da mu hoče ta pokazati svojo spretnost, kakor je pač navada pri Azijcih, ki radi prirejajo takšne igre. Ko je Wrkovski videl, da je A-mmalat nastavil puško k licu, in ker je bil prepričan, da se igra nadalju- je, je dvignil svojo čepico ter vzklik nil: "V mojo furaško, v mojo furaško! Zaženem jo v zrak!" "Ne! V tvoje srce!" je zavpil A mmalat ter sprožil strel na par korakov razdalje od polkovnika. Plemeniti vojščak se je zvrnil s konja; nobenega vzklika ni bilo iz njegovih prs, in nobenega vzdiha. Kakor je bil Ammalat namenil, mu je krogla prebila srce. Konj mladega bega se je ustavil pred truplom ter se vzpel na zadnji nogi. Kaj se je takrat dogajalo v zloči'i-čevem srcu? Sam Bog to ve. Tedaj je prišel Sofir Ali, pokleknil k nepremičnemu truplu Verkov skega ter se sklonil k njegovim ustnicam, da bi ugotovil, ali še diše. "Umrl je!" je zavpil Ali ves prestrašen ter je začel buljuti v svojega mlečnega brata. "Ali je popolnoma mrtev", je vpra šal Ammalat z glasoifi, kakor da se ie prebudil iz dolgega spanja. "Prav jo tako, kajti njegova smrt je zame sreča!" "Sreča!", je zavpil Sofir Ali. "Ti si srečen? Ti, morilec svojega dobrotnika! Če bi to bilo res, bi pomenilo, da je ves svet zatajil Alaha ter začel častiti zlodeja!" "Sofir Ali", je dejal Ammalat pikro, "zavedaj se, da si moj služabnik in ne moj sodnik!" Pognal se je la konja ter dodal: "Za menoj pojdi!-' . "Edinole slaba vest naj te spremlja in naj hodi za teboj kakor pošast. Stori kar hočeš in vem, česa si zmožen; od tega trenotka dalje je pretrgana vez, ki naju je družila! Nič več te ne poznam, Kajn!" Ko je slišal odgovor Sofir Alija, je Ammalat zarjovel; pomignil je svojim nukrom, naj mu sledijo, ter je kakor blisk odjezdil v smeri proti gorovju. črez nekaj časa so se prednje vrste ruskega polka ustavile pred truplom svojega hrabrega polkovnika. XVII Tri dni je blodil Ammalat po da-gestanskem gorovjy, kjer je bil popolnoma varen, ker so hribovci, dasi so bili podjarmljeni, še vedno simpa tizirali z vsakim sovražnikom Rusov. Sedaj, ko je bil zločin že izvršen, si Ammalat m prav nič prizadeval, da bi ga pred samim seboj opravičeval. Iz njegovega spomina se niti za hip ni umaknil prizor ubojstva, ko se je v dimu, ki je ovijal zločinca in žrtev, zgrudil polkovnik s svojega konja. Azijec je bil oni, ki je izvršil prvi zločin, Azijec je bil prvi izdajalec in večno kesanje se je rodilo na Arara-tu. Ammalatu ni bilo dovolj, da je izvršil ubojstvo', moral je izvršiti še mnogo hujše dejanje. "Ne prikaži se v Kunsak brez glave Verkovskega!' mu je bil rekel Ahmed kan; in kakor da mu je namenjeno prehoditi vse stopnje zlodejstva v prvem zločinu, ki ga je izvršil, je sedaj pogrešal o-no glavo. Znano je, da za orientalce sovražnik ni popolnoma mrtev, če ga niso obglavili, in tudi maščevanje ni izvršeno, dokler maščevalec nima v svojih rokah nasprotnikove glave. Ammalat ni hotel povedati svojim nukrom, kaj namerava storiti, ker je vedel, da bi v tem slučaju ne mogel računati z njihovo vdanostjo, pa je sklenil, da se sam, skozi hribovje, vrne v Derbent. " Na bojišču bi se nobeden izmed njegovih služabnikov ne obotavljal izvršiti dejanje, katero je vsak hribovec smatral za neuzbežno dopolnilo boja; tri dni po spopadu pa bi si nihče izmed njih ne upal stopiti po noči na pokopališče ter oskrunili grob. Vkljub vsemu je Ammalat imel izvršiti to dejanje. Bila je temna noč, ko je mladi mož stopil iz jame, ki se je nahajala v bližini Marienkalskega gradu, blizu Derbenta. / Ammalat je privezal konja k drevesu vrh griča, s katerega je bil Jer molov, ko je bil še nadporočnik, napadel Derbent in od katerega je bilo rusko pokopališče oddaljeno kom^j sto korakov. Vendar, kako naj v oni temi najde sveži grob Verkovskega? S tresočo se roko je Ammalat prižgal nekaj suhih vej in ob njihovi migljajoči svetlobi je začel iskati pol- kovnikov grob; in ko je prišel do ma sta, kjer po sveže prekopani zemlji ter po križu, na katerem je bilo ime Verkovskega, spoznal, da je tam bilo zadnje domovanje možar, katerega je bil toliko krat imenoval imenoval svojega brata, je izkrl križ ter začel odkopavati zemljo. Ammalatovo bodalo je kmalu zade lo na pokrov krste, ki jo je ta s poslednjem naporom, brž odprl. Ob rdečkasti luči prižganih vej, je bil Ammalat primoran usmeriti pogled na nepremično truplo Verkovskega: strašna, najvišja, brezprimer na kazen, hujša od vseh mučenj, ki bi si jih mogla izmisliti človeška pra vica! Ko se je Ammalat, bolj bled nego mrlič, sklonil do trupla, je za hip o-stal kakor okamenel. Čemu je bil pri šel tja? Kako je prišel na pokopališče, in počemu? Srce, ki ni utripalo, 'in duša, ki je bilo v njem mrtva, bi mu ne bila mogla dati odgovora; obdajal ga je mrtvaški smrad, mrtvas ko izpuhtevanje mu je omračilo pogled. "Potrebno je, vkljub vsemu, da končam", je zamrmral Ammalat ter je ob zvoku svojih besed naredil napor, da bi se rešil svoje omrtvelo-sti. Ne napuh, ne maščevanje, ne ljubezen ne nobena izmed strasti, ki so ga bile pripravile do tega, da je 'izvršil prvi zločin, ga niso sedaj podpirale, ko se je pripravljal, da izvrši drugega; kajti to že ni bil več zlofi»"' bilo je bogoskrunstvos Končno je Ammalat segel z bod^ lom k mrtočevemu vratu, zagnal - ualeč proč od sebe goreče suhe da bi samemu sebi'prikril svoje 0 gabno početje, in, po precejšnjih porih, je z grozo oočutil, da je g*aV3 ločena od trupa. Ammalat je zgrabil strašno re»1 vijo ter jo, v nepopisnem strahu 1 grozi vrgel v vrečo, ki jo je bil v svrho prinesel s seboj. Goreče veje, ki je bil Ammalat vi gel od sebe, so vžgale travo, no od vročega junijskega solnca; '^ mmalat si ni vedel tolmačiti, odk° jflC da izvirajo plameni — pa je . nil — da je to peklenski gfllt'' ...ter da se okrog njega D jejo, rogovilijo in skačejo duhovi ^ mine. Začel je še sam vpiti, smej» .e ter bežati; glave ni okrenil nflZ^ Končno se je izvil iz njegovih P pritajen in hripav vzdih, v kate qV so se združili njegovi klici in nje . smeh. j, V takšnem stanju je Ammalat P spel na vrh griča, pognal se J® konja ter ga zapodil v gore. ^ zil na pečine, ne na prepade. V kem grmu, ki mu je trgal ode o ^ meso, je videval mrličevo roko, ni hotela 'izpustiti, in tuljenje lov in hijen je smatral za posle ^ vzdihe svojega dobrotnika, na< terim je bil zagrešil dvakratno boj stvo. IZDAJA: Konsorcij "Novega lista' URED.UJE: Dr. Viktor Kjuder.