m PRIMORSKI DNEVNIK _ GLASII-O OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Lei^lt^~2Q4 (1294) ^tdiž^ePifaabnbon.Vposff5' TRST nedelio 28. avausta 1949 Cena 20 lir - 2.50 din jlgjjjpiCE MARSHALLOVEGA NAČRTA V FRANCIJI Vedno obupnejši položaj francoski kovinarski Industriji ^ločno pismo kovinarjev predsedniku .Auriolu, v ^erem zahtevajo, naj vlada vodi politiko, ki bo v 0fist Francije - Brezposelnost neprenehoma narašča Pariz, v grških Splo^! delavcev. Tajništvo Zveze včlanjenih ^ KbeA d0la volji "^dino n •-<^e*a’ brezposelnost ^ da la-ea. Obsoja n?to dej-a odDrt° Vlala Francije na ste-2 .. Uv°zu, ki ni kompen-ZVe22a-vozom. 'dnarjev obsoja nato .Vcecai ali v Jnf°rmi8tični morali *fi so tr!a K°Vinist'dn* zaslepljeno-*' 'sa|(0 ' Kominformisti izgubi- tU|*l v DrinZS0(inosk Fo dokazujejo 'aztio, kaj -eru Poccecaia Zanje ni **l je „J.Je poccecai zakrivil, za-,1 Ol)soif. .I'red sodišče, zakaj je 0lističn» te sodobne komin-Jj»o v« cerkvene očete, dejstva ■taja u deistva ne obstajajo. 18 s 'o nia“--n^?hova 1'ksna ideja, S'«U. g S|l° in strašijo po širnem Vračajo n° Rksno 'dejo se danes in Ce|o a "italijanske novinarje«, ?ytžo, jj: ?. '"ednarodno sindikalno i^ski ohi * m°rali Posredovati pri sah , da se razveljavi ob-tW 'i® moralne propa-0|,siufajecaia samo zato, ker je W Jno kominforraist in mora nedotakljivost, sabotiral delo Marshplolv načrt, ki je preplavil Francijo z ameriškimi proizvodi. Francija, tako poudarja pismo, ima potrebo zvišati svoj izvoz dokončnih izdelkov, kar je možno, če se upoštevajo stvarni predlogi Argentine, Avstralije in Indije. Ob zaključku poudarja Zvez?, da smatrajo kovinarji, da je potrebno povrniti se k pravi francoski politiki, ki naj upošteva koristi Francije, njene bodočnosti, ohranitve miru in narodne neodvisnosti. Kakor smo že poročali, je te dni več tisoč kovinarjev demonstriralo pred tovarnami nacionalizirane letalske industrije v pariških predmestjih, k; jih je zasedlo orc.žni-štvo. Zapiranje teh tovarn je ime- lo za posledico, da je sedaj na cesti okrog 7 tisoč kovinarskih delavcev. Nezakonito ravnanje vlade s kovinarskimi delavci v omenjenih letalskih tovarnah je povzročilo gibanje solidarnosti pri kovinarskih delavcih v drugih podjetjih. Medtem pa se predstavniki francoske vlade odpravljajo na odhod v Washington, kjer bodo te dni finančni razgovori v zvezi z vprašanjem tako imenovane dolarske krize. V washingtonskih krogih so mnenja, da bo prišlo do velikih sprememb v strukturi Marshallovega načrta, ker je ta do sedaj doživel popoln neuspeh in povzročil nezadovoljstvo med državami člvnicami. Tekmovanje v FtRj Qjs tilnic ob stoletnici železnici: - - * _ M g/eiu§e s potnim tempom BEOGRAD, 27. — Pne 16. septembra bo stoletnica zgraditve prv ■ Železniške prege v Jugoslaviji. Prva železniška proga je bila v Sloveniji stavljena v promet na progi Eluj-Ljubljana. Stoletnico bodo Slovesno proslavili v vsej državi, posebno pa v Sloveniji. Na čast te obletnice so uradniki in delavci, zaposleni pri železnicah. ! organizirali veliko socialistično t k. movanje pod geslom ((izvesti in prekoračiti načrt za tretje leto petletke«. Tekmovanja se bodo udeležili nameščenci na postajah, v skladiščih, kakor tudi telefonski in telegrafski nameščenci pri železnicah. ki bodo tekmovali pri izvedbi dnevnih načrtov za dvig rentabilnosti ter bodo povečali aktivnost v prevozu blaga in potnikov. V taverni vagonov «Jasenica» v LR Srbiji so pred kratkim začeli serijsko proizvodnjo potniških vagonov poleg tovornih vagenov, ki so s,-daj ž; izdelovali. V Nišu pa so zgradili prvi jediln; voz v Jugoslaviji, ki so ga postavili na progo Ljubljana-Reka. Vest londonskega radia o požaru je popolnoma netočna BEOGRAD 24. (Tanjug). — Londonski radio je 26. t.m. oddajal informacijo, ki je javljala, da je požar uničil reško čistilnico petroleja. Tanjug je pooblaščen demantirati to vest, ki je popolnoma netočna. Rafinerija na Reki deluje s polnim tempom in njena rentabilnost je večja kakor takrat, ko je pripadala Italijanom. Gre samo za en odvodni kanal za pokvarjen material, ki se je vnel 25. avgusta. Toda požar je bil naglo lokaliziran in pogašen. Taki požari s' pogosti v čistilnicah nafte. BEOGRAD, — Za petletnico makedonske republike bodo letos izdali posebno serijo znamk za zračno uošlo. ŠSirje namestniki pred sporazumom LONDON. 27. — Po današnjem zasedanju štirih namestnikov za Avstrijo so bili politični opazovalci v Lar.caster House mnenja, d« so namestniki tik pred sporazumom o vprašanju petrolejskih koncesij, ki jih bo morala Avstrija prepustiti Sovjetski zvezi. Na možnost sporazuma je sklepat- po tem, da je sovjetska vlad? sklenila ne- s , hi °sebno St *?’ da Je ------------------- N A- ,. - kljub «1» je ‘Hub |.slt0’ mater šestili otrok; j da Je izrabljal položaj «. Vankci°narja za zadošča-Dohoti; kljub temu, da a žena in njen mož vlo-tfoti njemu, itd. itd. ^t^bi se ljudska oblast ne t« *c>,3u in pustiti bi mora- svobodi samo za- fcjkn”1 ,hsXkominformist in ker h:,[%iur,haie dovoljeno vse, '-V|( j. 'chejevemu nadčlove-p ,f5dj r*s, vse je dopustno«. lt>i prekrškov je bil trg, trpi, iz Part'ie že l(?Js st j res°luc'j°. to je ta-ttK treston,8' vedelo za njegove v. " s]Uf. ,(1Ke % ki - m jih je ljudska - 0 odkrila šele kasneje. Vi.h u^Dr° znano tudi komin-te * bi pQ Vse to jih ni oviralo, sociC^C-aiu poslaH 'zka?n‘-% st ovinistične partije •|3filiita Je izJasniI za resolu- hl), g ie bila zanj res zelo Po n'**tlovo izkaznico je Je v'n tlovpr81, Vsega spoštovanja «„11 t“ei bilo in mu ■rttvJ'v ka^eno "eprimerno bolj lh(.rjtelčar* razn’ oportunistični 'e.. ' Cotrih' R?dichevega, Jura-t 111 Bidm CIJeveRa’ Malalano- Je L 8a Kova. 'hilt,liVne ^‘"iormistična morala: Vt Iot'Oa lS8ice "i; dejstva so S* ,rdinin ve kliken; res je hh. Histi t, ,mi’ Pravoverni ko- Slij° *dravi nČe je še tak0 na' . J*noy, Pameti povprečnih l!) ^ *n s takim ko-«t> Ji oni "osorčenjemn mi-kol; - "jibove «prote- ^ it “r "!no? so v«i S!cer trde, a ' za stopnjo trša. HAM VEDI BOU Američani hočejo prikazali, da je poraze kitajskih nacionalistov pripisati zgolj korupciji Ca n g kajakov ih generalov HONG KQNG, 27. — General ljudske vojske Ljupočen razvija napad na dveh frontah ob meji južnega Kjangsija proti ICvantungu. Dve armadi sta bili premeščeni iz' pokrajine Hunan, da bosta sodelovali pri napadu proti Hopingu in Vangiuanu v severnem ICvantungu. To dokaauje, da lahko proti Kantonu največja grožnja od severo-zapada in ne od severa vzdolž železniške proge iz Hankova. Generalu Ljupočenu stojijo nasproti o-stanki nekaterih nacionalističnih armad, vsega skupaj komaj dobrih 20 tisoč mož, ki jih pa še stalno vznemirjajo gverilci. V zapadnih predelih pokrajine Kan.su 50 sile generala Peng Teh Huaisa zasedle Lančeu, prestolnico pokrajine. Vidnejši člani tamkajšnje vlade s ouspeli pobegniti. Na jugu ljudska vojska brez prestan-ka napreduje proti pristanišču Amoy, od katerega je oddaljena še 72 km. Ob ustanovitvi sindikata uslužbencev francoske družbe za tramvaj in elektriko v Šanghaju je župan tega mesta jinel govor, v katerem je med drugim izjavil: ((Kitajske oblasti upajo, da bodo tuje tvrdke in podjetja v Šanghaju opravljale svoje posle tako, da bodo poslovale nov javni red, k; ga je vpeljala ljudska vlada in da bodo spremenile svojo stato kolonial-n omentaliteto glede Kitajske«. Ob bobnanju bobnov in cimbal so funkcionarji nacionalistične vlade pod vodstvom ministrskega predsednika Jensičanp v dolgih kitajskih tunikah v Konfucijevem svetišču slavili 2.500 letnico rojstva tega velikega kitajskega filozofa. Ce bi jih on videl . . . Škandal o poneverbi ameriških dolarjev y nacionalistični Kitajski postaja v Washingtonu «Skandal stoletja«. Po nruiovejčih vesteh bo prišlo d0 odkritij o široko razpreden1 organizaciji, ki .ie omogočila visokim kitajskim osebnostim poneveriti velik del milijarde dolarjev, ki so jo ZDA izročile nacionalistični Kitajski kot pomoč za vojno proti Japoncem in pozneje proti | ko so smrtni primeri v letošnjem iinAai-; armadi. j polletju bela knjiga je večkrat omenjala korupcijo v krogih okrog Cangkaj-ška, vendar so baje besedilo v beli knjigi še omilili, in to na zahtevo tistih ameriških politi'nih krogov, ki obtožujejo vlado da je preveč hitro zapustila «gtneraiisima». Pozneje se je baje ceh razkrilo, na glavni člani korupcijske afere ne spadajo samo v ozek krok Cang-kajška, temveč co vanjo zapleteni tudi vojaški voditelji, vladne osebe ter privatniki, ki so v sorodstvu s Cangkajškom in njegovo ženo. 2e nekaj 5as5 skušajo ameriški vladni organi zopet pridobiti del tega plena, ki so ga kitajski korup-cionisti spravili na varno prav v ZDA. Vendar je ta posel precej težaven, kajti vsa ta imetja sp označena kot privatno imetje, kot Jast ((slamnatih« moj ali prijateljev, ali pa so to dragulji itd. Del teh fondov pa je verjetno naložen v Švici, v Franciji in drugih državah. Vsekakor pa gre ameriški vladi tudi za tem, da bi kitajska ljudska vlada nikoli ne mogla zahtevati tega imetja. SAVANNAH. (Georgija), 27. — Med črnimi in belimi mornarji v pristanišču Savannah je nastal včeraj pretep. Črnci z britanskih Antilov, vkrcani n? ladji «Bucca-ner», ki plove pod panamsko zastavo, so hoteli piti v nekem lokalu, ki je namenjen belim, zatrjujoč pri tem. da so britanski državljani. Pri tem je nastal splošen pretep, pri katerem ni manjkalo sunkov z nožem. Nastopila je policija, ki je aretirala seveda dva črnca. MM v Italiji rasle RIM, 27. — Po podatkih italijanskega državnega institut? za statistiko se je umrljivost, in to zlasti otroška, v Italiji povečala. Ta- ijudski Ze ored nedavnim objavljena | primeri dosegli število 259.611 v z 41.443 odgovarjajoče dobe leta 1948. Število perck pa se je zmanjšalo: Od . 179.073 v prvem polletju let? 1948 na 169.642 v odgovarjajoči dob leta 1949. Slavka v tovarni gumija ACRON (Ohio) ZDA, 27. — O-polnoči po tukajšnjem času je stopilo v stavko 11 tisoč delavcev tovarne za gumi v Acronu, ki so včlanjeni v sindikat CIO. To je prva stavka, po koncu vojne v eni izmed štirih velikih tovarn gumija v ZDA. Do stavke je prišlo za-radi nesoglasja med sindikatom ter vodstvom tovarne pri pogajanjih za novo kolektivno pogodbo. BORDEAUX, 27. — Po dolgi dobi suše je končno V pokrajini Bor--deau>:a deževclo. Vendar se zdi, da je bilo tega dežja premalo, da bi bila izključena možnost, da se v gaskenjskih gozdovih, spet razvnamejo požari. Vojaške čete in gasilci so šc vedno v pripravljenosti in še denes dopoldne so morali tu in tam gasiti ognje, ki so še ponekod zagoreli. MADRID, 24. — V bližini Mon-dragena je zaradi požara uničenih 2000 ha borovih gozdov. Človeških žrtev sicer ni bilo, a materialna škoda je zelo velika. Ali res ni mogoče zatreti iiiulumoi/ih banditov ? Aretacija Giuliana bi bila kaj neprijetna za mnoge „ugledne" osebe v RIM, 27. — Scelba je izgubil bitko, — tak vtis je dobil človek predvčerajšnjim, ko se. je notranji minister izogibal vsakemu srečanju in razgovoru z novinarji. Pred dnevi je namreč sestavil cel nekak načrt za pohod proti sicilskemu banditu Giulianu in njegovim pristašem. Dejal je tudi, da so sile javne varnosti, ki eo določene za preganjanje qz. uničenje banditov na Siciliji zadostne. Predvčerajšnjim pa ie prejel pomenljiv odgovor na 41 zatrjevanja. Ni nobenega dvoma, da je bandit Giuliano po svojih agentih najtesneje povezan celo s policijo czi-roma orožniki. Njegovi banditi natančno vedo, kakšne navade imajo in kakšne načine hočejo uporabljati organi javne varnosti, da bi mu prišli do živega. Tako sq karabinjerji iz San Ci-pirella odhajali zvečer na kontrolne obhode, in sicer so odhajali iz vojašnice po dva in dva. v izogib nevarnosti, da bi jih prevelika skupina ne padla naenkrat banditom v zasedo. Ko sta v četrtek zvečer okrog 21 ure stopila skozi vrata vojašnice na cesto prva dva karabinjerja, mladeniča 22 in 23 let, je zagrmel rafal iz brzostrelke in eden izmed njiju se je na mestu zgrudil mrtev, drugi je pa kmalu nato umrl. Ostali orožniki v vojašnici so začeli takoj streljati skozi okno in trajalo je okrog 20 minut, preden so se banditi umaknili, vsekakor pred prihodom ojačenja iz nekega drugega kraja. Kot se je izkazalo, so banditi streljali deloma s strehe hiše, k; stoji nasproti izhodu iz vojašnice, in pa izza vogalov te hiše. Število zločinov Giulianove tolpe je s tem spet narastlo. Pričakovati bi bilo, da bo narasla tudi vnema oblasti, da pade Giuiiano z njegovo bando končno vendarle y roke oblasti. Toda taka pričakovanja so bržkone zelo jalova. Medtem ko so nekateri liudomušneži lansirali šalo, da bo kmalu Giuliano prišel v Rim, da nadomesti Scelbo, pa drugi resno poudarjajo, da niti Scelba ne bo ujel Giuliana in niti Giuliano Scelbo. Ujeti Giuliano bi lahko Scelbo neprijetno kompromitiral. List Foče RepubUcana je pisal, da ima Giuliano v dokaz takšne karte, da lahko potegne za seboj pred sodnike mnogo oseb, ki so imele in ki še imajo prostor prvega reda v sicilskem javnem življenju. koliko popustiti v svojih zahtevah. Sovjetski delegat Zarubjn je namreč izjavil, da je SZ odstopila od svojih zahtev glede petrolejske cone; če bi bilo namreč tej njeni zahtevi ustreženo, bi prejela več kot 60 odstotkov skupne proizvodnje petroleja, ker ji je bilo priznano na pariški konferenci v letošnjem maju in juniju .V ponedeljek bodo štirje namestniki verjetno že prešli na proučevanje seznama posameznih terenov, na katerih se bodo morale vršiti preiskave petrolejskih ležišč. Na današnjem zasedanju so se namestniki sporazumeli tudi glede formule o bonih na pokaz, ki jih bo morala avstrijska državna banka izdati Sovjetski zvezi v imenu avstrijske vtede kot jamstvo za plačilo njenega dolga v višini 150 milijonov dolarjev. Eo tej formuli se bodo vrednostni papirji unovčevali v prosto zamenljivh devizah. Vendar pa zapadni delegati š.e niso uspeli vstaviti klavzulo, ki bi določala, da leži neposredna odgovornost za plačila na avstrijski vladi in ne na avstrijski državni banki. Namestniki se bodo zopet sestali v ponedeljek. Na splc-šno se misli da so se po današnjem zasedanju nasprotstva med delegati zmanjšala na minimum. še en sabotersm soizhus prašnih inlormbirGieucev Beograjska «Borba» piše: Aprila 1947. leta je naročila osje-ška livarna v češkoslovaški vitko-vički železarni zračni kompresor. Ta tvornica je —’ v svoji praksi v odnosu do Jugoslavije — odlašala, kolikor se je dalo z izročitvijo kompresorja. V začetku tega leta je končno prispel- preko jugoslovanskega teh-noprometa v osješko livarno ta že davno naročeni kompresor, tovarniška številka 2332, tipa 2 CC V 25, osmih atmosfer jakosti. Izkustva z namerno pokvarjenimi stroji, ki so jih poslali inform-birojevci Jugoslaviji, dg bi tako pokazali svoje nazore v. odnosih med socialističnimi državami, so naučija jugoslovanske delavce, da pregledajo vsak njihov stroj z nezaupanjem, in da ga pred montiranjem natančno preizkusijo. Po pregledu, ki ga je izvršila iz strokonjakov sestavljena komisija, je bilo ugotovljeno, da je bil neki notranji del stroja (karter) namazan z neko svetlo modro barvo, ki je, čim je prišla v stik z oljem, odpadala in ustvarila lepljivo gruda-sto maso; ta masa je zapirala vse odprtine za mazanje. Poleg tega ni bil kompresor namerno centriran z elektromotorjem. Po vsestranskem pregledu je komisija ugotovila, da so bili dovodni kanali za olje namerno zaprti z železr.-im zapahom, izdelanim zelo precizno in pazljivo s finim navojem, tako da je bilo ta podtaknjeni čep težko opaziti. Ta namerno narejen čep bi moral služiti kot neopazna ovira dovajanju olja v po-edine dele, ki bi se zaradi velike brzir.e pri vrtenju popolnoma stopili, zaradi česar bi bil kompresor onesposobljen za delo. Kot doslej, tako so se tudi v tem primeru češkoslovaški informbiro-jevej in njihovi predstojniki prevarali v svojih računih. Zahvaljujoč se budnosti jugoslovanskih delavcev so bile namerno in vešče skrite napake pravočasno opaž ne Delavci osješke livarne so kljub podlim poizkusom informbiroievcev ospesobilj tudi ta drago plačani stroj za delo in s tem dali še enkrat dostojen odgovor vsem saboterjem izgradnje socializma v Jugoslaviji. Senen menite alla reaztte Una giusta e nello sfesso tempo esemplare con.da.nna e stata ieri pronunciata a Buje dal tribunale militare delVArmata jugoslava. Condanna che materialniente ha colpito solamente lih esecutori del crimine, ma che mnralmente ha colpito gli spregevoli mandanti, i gnali, godendo della protezione e delVdppoggio fornito loro a Trie■ ste ed altrove dalTimperialismo, mandano allo sbarag lio i lerro p rez-zolati agenti. Questi mandanti nelle loro sedi sicure, forniti di mezzi a iosa, ela-borano i piani delle eriminose a-zioni che, secondo le loro intenzio-ni, dovrebbero gettare il diseredito e far apparire sotto una falsa luce la pacifica Vita della popolazione della zona B del T.L.T. Tali azior.i pero non fanno altro che dimostra-i'e la bassezza morale e la debolez-Za di costoro, i quali, dopo aver in tutti i modi cercato di mobilitare una massa di manovra tra gli obi-tanti della zona B. visti frustrati i loro tentativi, cercano di tenersi a galla con il terrorismo. Ma conie non sdno riustiti a realizzare la loro prima manovra cosi non riusciranno nemmeno con Vattuale. Questo perche la popolazione vigila e li copre del suo di-sprezzo; perche gli organi del Po-tere popolare sono tanto forti da stroncare qualsiasi tentativo len-dente a rallentare il fervore co-struttivo esistente nello zona B e infine perche a difesa delle con-guiste popolari sta la gloriosa Ar-mata popolare jugoslava liberatri-ce con il concorso dei lavoratori, di tutta la Regione Giulia e di Trieste. OuelVarmata che U popolo arrta, perche e la sua Armata, la quale si erge insormontabile a difesa della Rivoluzione. Non zono senza signific.ato e monito a tutti i provocatori i com-menti del pubblico che ha avuto la fortuna di trovarsi un posticino nella sala maggiore della Casa del popolo dove si e svolto il proccsso e della restante parte della popolazione, la Q«aie non avendo avuto tale fortuna si assiepava a gruppi di centinaia sotto a ognuno degli altoparlanti installati numerosissi-mi nelle vie e nelle piazze di Buje. Questa ultima parte di pubblico ha avuto pero in compenso la possi-bilitd di commentare molto piu rumorosamente le varie jasi del proccsso di quanto abbiano potuto farlo i preseliti nelVaula, ogni ten-talivo dei quali e slato represso con fermezza dallenergico preši-dente della Corte. Tali commenti si possono riassu-mere con due frasi delte dalla po-vera madrc dello Jugovac, la qualc ha assistito in gramaglie e pian-gente al processo. Mentre un awo-cato delia difesa nelVestremo tentativo di ridurre la consapevolezza del suo patrocinato diccva di non esser riuscilo a trovdre il movente del delitto, essa tra i singhiozzi ha gridato; «Va o cercarlo a Trieste, da quei maledettihi In altro occasione ha detto: «So-no certa che la noslra Armata con-dannera, senza pleta gli assassini perchč i nostri giudici sono giusti», Tale infatti la sostanza dei com- menti della popolazione, la guale esige inoltre di essere lasciata a lavorare e costruire in pace ed e pronta a difendere il suo potere ed il suo diritto alTavvenire con-tro chiunaue tenti di minacciarlo. Essa ha dimostrato tale sua vo-lontd anche guandio fu. ccmpiuto Vorrendo crimine ieri giudicato, quando cioe, ha mobilitato tutte le proprie forze in aiuto agli organi di sicurezza alla caccia degli assassini, il fermo dei quali e infatti avvenuto a sole IS ore di distanza dalla consumazione del delitto. II fatto dimostra quanto i provocatori debbano temere la collaborazio-ne tra il popolo ed i suoi organi del potere. 11 delitto in argomento no n rap-presenia un fatto isolaio, m a esso e un episodio di una serie di al-tri, preparati dalla reazione locale e da quella triestina. Ad esso si collega direttamente anche Valtro delitto commesso nelle vicinanze di Pirano in quello stesso periodo di tempo. Anche in quell’occasio-ne la reazione popolare e stata im-mediata. Dopo sole 12 ore, Vesecu-tore, venuto espressamente da Trieste — segno evidente che la reazione non era riuscita a trovarc sul pošto agenti propri — era as-sicurato alla giustizia. Certamente una simile tempestivita d’azione da parte degli organi di sicurezza ha impedito il ripeteresi "di ulteriori crimini, j quali sono stati riman-dati a tempi (per loro) migliori. A distanza di up anno, sotto la spinta della necessita di far qual-cosa per po ter dare una certa con-sistenza alVassurda richiesta della reazione triestina e italiana di far ritomare in zona B gli sfrvttatori del popolo tramite Vltalia di Da Gasperi, nuovamente la tranquilli-ia della zona e stata turbata da due aagressioni contro sentinellc della Armata jugoslava. Ancl.z qucsto tentativo pero e stato prontamente stroncato. Grarrdiosc manifestazio-ni popolari hanno espresso 1’indi-gnazione contro i crimini e la so-lidarieta, dei lavoratori con l’Ar-mata Jugoslava che essi conside-rano come parte integrante delle loro conquiste. La popolazione in auesta occasione ha indicato a g ran voce i possibili responsabili del delitto che sono stati immediatamen-te tratti in arresto. Sarebbe ora che tutti questi epizodi facessero edmprendere alla reazione triestina ed italiana non-che ai loro protettori, gli, imperialisti anglo-americani, che i loro tentativi sono destinati al fa.llimen-to piu completo. perche il trinomio indissolubilc: popolo, potere popolare e Armata jugoslava. sapranno stroncarli con maggior decisione e fermezza di quanto abbiano fatto finora. Questo perche sono stufi delle provocazioni, L o stesso vale per i nuovi alleati dell’im.periali-smo: i cominformisti, i quali uiti-mi si sono uniti in combutla con simile genia, nell’intento chimerico di togliere al popolo le sue con-q liiste, 11 popolo pero li disprezsa al pari e piti degli altri e li gindica per guello che sono: forze della controrivoluzione. L! J E POPOVCI ekonomskih odnosih socialističnimi državami so Vl11* r»OsiVJ>ra.ks* ekonom-^SliČn ■ 'n so_ ''«tt'državami 'tkj o 8arnu zadostni-'eia v Zazlifci med storil- iali»tične ostalih drža-:i sp hrj®a ';'Pa, posebno "o 2m 'J razvite. To bo 'tikaz ,Jsal() 'n ublažilo St?riCti Hd,nOSOV- A la- že Prei ?Cua’ k' smo J° '*|t drža uktura v me- .^h-surovm?'’ Skol'aj sa’ 2a je , ! * značaj na-i2ltn udi najostrejša An ' Khnscanja. ?elezov‘mer: Leta prc VC de,aVCa V *"ša hia ,.Valj C din. proiz-vca > Letna dinarja v FLRJ zna- '*«l f, ' tild’ ,*dhost e °d tega odvza- £dn°st »r1?: ki Je prest, 1-. 0 J00 din, osta-10 ustvarja v FLRJ valjar v enem letu 242.250 din. Potemtakem je razmerje med vrednostjo proizvodnje rudarja in valjarja v pogojih FRLJ 1:1.98. Recimo, da je storilnost valjarja v Madžarski za 50% večja (in takšna tudi približno je), potem ustvarja vrednost 337.875 din. Potemtakem je odnos vrednosti letne proizvodnje jugoslovanske-„a rudarja in madžarskega va- goslavijo v sistemu trgovine po svetovnih cenah, je, kakor smo videli, jasno upodobljen na primeru izvoza železove rude in uvoza valjanega mateidala. Pri tem je treba vedeti, da upodablja zgornji primer samo menjavo med prvo in drugo stopnjo proizvodnje, medtem ko bi bil mnogo neugodnejši za Jugoslavijo, če bi pogledali menjavo železove rude (1. stopnja) za stroje in druge izdelane proizvode (3. stopnja), in to celo v tistih primerih, kadar pomenijo ti proizvodi kapitalne vrednosti. Da .bi dobili popolno podobo o tem, kakšen je položaj Jugoslavije nasproti drugim državam socialističnega bloka, predvsem razvitim, z gledišča strukture menjave, navajamo naslednje tabele: ljarja 1:2.96. Odnos količine dela. ki se izmenjuje med Madžarsko in Ju- STRUKTURA ZUNANJE TRGOVINE MADŽARSKE V 1. POLLETJU 1948. LETA^ % ^ % 56.0 31-9 surovine ..................... ,0 7 polizdelki ■ ■ .............. izdelani proizvodi 54.4 100 100 2 STRUKTURA ZUNANJE TRGOVINE CKR druwač. (Tabela CSR je sicer zaradi pomanjkanja podatkov (Tabela CSR je^ ^ temeljhn odnosi) ^ Uvoz c/c Izvoz % 1.3 °0 živina................... živež in pijače • • ■ surovine in polizdelki izdelani proizvodi Uvoz % 0.3 19.0 57.3 23.4 0.1 11.0 15.0 73.9 28.9 48..8 21.0 100 100 100 (Nadaljevanje na 6. strani). MELENTIJE POPOVIČ Sui rapporli economici I r a gli sla li so cialis I i In relazione a cio, il sistema mundiale dei rapporti capilalisti-ci divide tutti i paesi del mon-do in due campi: a) in quelli che esportano pro-dotti agricolo-minerari e che sono allo stesso tempo teenicamen-te ed economicamente arretrati, e b) irj quelli che esportano pre-valentemente prodotti industriali e che sono, di regola, tecnica-mente ed economicamente svi-luppati. Questa e la conseguenza natura-le e logica dei rapporti capitali-stici. Nello scambio mondiale, il paese arretrato viene sfruttato, appur.to per il fatto che esso e tecnicamente ed economicamente arretrato, per il fatto che non di-spone di una forte produzione in-dustriale e deve esportare prodotti agricoli e minerari. I gran-di paesi industriali si trovar.o dunque in una tale situazione economica e politica internazio-nale da poter dettare (cosa che ef-fettivamente fanno) al p.aese arretrato una forma di scambio ancor peggiore e piu scon-veniente di come essa potreb- be essere effetlivamente, tenuto conto del livello di sviluppo della sua economia. Con ci6 la situazione dei paesi arretrati di-viene ancora peggiore. Appunto per oueste ragioni, la lotta per la partecipazione al pro-fitto mor.diale non si svolgc soltanto nella questione dei prez-zi sul mercato mondiale, ma il piu delle volte pure sulla que-stione della natura merceologica dello scambio. La lotta per la forma piu conveniente ha qui il suo lato economico, poiche ogni paese lotta per diminuire la partecipazione del settore agricolo e mir.erario ed aumentare al con-trario la parte di quello produt-tivo industriale. Quando una tale tendenza proviene da parte dei paesi arretrati, essa ha la pro-pria giustificazione economica, politica e morale, poiche signifi-ca lotta per lo sviluppo della propria industria ed il migliora-mento del tenore di vita. Quan-do, ir.vece, essa proviene da parte di un paese straniero svilup-pato, essa significa desiderio di intensificare lo sfruttamento dei paesi arretrati. Nella nostra espo-sizione seguente, la struttura del- lo scambio mondiale complessivo viene ridotta a tre gruppi fonda-mentali di produzior.e: a) prodotti della lavorazione di primo grado (materie prime e gran parte dei prodotti agricoli); b) prodotti della lavorazione di secondo grado (prodotti semila-vorati, per la produzione dei quali č necessprio un maggiore lavoro meccanico ossJ,a che con-tengano urj lavoro di maggior produttivita di maggior peso specifico - metalli, materiale laminata, ecc.); c) prodotti della lavorazione di terzo grado o prodotti finiti (che contengono un lavoro della mas-sima produttivita. del massimo peso specifico, che nello scambio mondiale viene venduto a urj prezzo pivi alto anche qi;ando esso e qualitativamente uguale al lavoro del primo e del secondo grado di • produzione). Sulla struttura dello scambio parleremo piu a lungo neTTesposizione che seguira. Lo scambio non equivalenle nelle condizioni dei prezzi di monopolio Nelle condizioni dell’imperiali-smo, la differenza fra paesi svi-luppati e quelli non sviluppati aumenta sempre di piu; lo sfrut- Eno lelo kominformizma v Enotnih sindikatih (Continua in 6,a pagina) Te dni poteka žalostna obletnica, odkar so Enotni sindikati v Trstu po zaslugi tržaških komin-formisiov. krenili na pot izaajstva delavskih, interesov, na pot likvi-daterstva revolucionarnega duha v tržaški razredni delavski organizaciji. Pred enim letom je stopil Vi-dali na tržaško areno in likvidiral tržaško demokimtčno fronto ter s polnimi usti idntcrnacicnali-zma» odprl pot domači reakciji in anglo-ameriškemu imperializmu, da se je širok o okoristil na račun demokratičnih množic Tržaškega ozemlja. Pred enim letom si je tudi stari nemirni avanturist in social-šovi-nist Radich naložil na svoja ramena visoki ucompito d’onore», da bi tako «rešil» tržaške Enotne sindikate, v katerih nje mrgolelo nacionalistov in trockistov«, in popeljal tržaške delavce v nenaj dneh v usocializems. Marsikdo bi lahko temu social-šov.inistu verjel o njegovih p,uvih namenih, če bi tega star egu lisjaka ne poznal, kakor tudi njegove temne in prav nič internacionali-stičvie preteklosti, m če bi končno Po dolgem letu polnih dogodkov ne videl, kam je ta zviti človek pripeljal tržaške Enotne sindikate m kam jih ima namen pripeljati. Po enem letu tržaške informbi-ro,evske sindikalne politike lahko brez težave ugotovimo, da so E-notni sindikati v Trstu popolnoma izgubili tisto važno vlogo, ki so jo imeli pred enim letom na področju delavskih mezdnih in socialnih sporov, kakor tudi v protiimperia-listični fronti. Prva poteza Radichevega sindikalizma je temeljila na tem, da je izključil iz vodilnih mest vse tiste, ki se niso brezpogojno strinjali z vidalijevsko frakcionaško politiko, ki je že takoj v začetku pokazala svoj likvidatorski in šovinistični značaj. To grobo kršenje osnovnih demokratičnih načel in statutarnih pravil, ki so prvenstvene važnosti v talcih obče obsegajoči delavski organizaciji, kakršni so bili Enotni sindikati, je u kratkem času pokazalo svoje težke posledice. Tisoči demokratičnih delavcev in nameščencev, ki se niso strinjali z ideološkega vidika s frak-cionaškim rovarjenjem in razbijanjem tržaškega demokratičnega tabora in tisoči onih organiziranih članov, ki niso mogli prizanesti samovoljnemu razbijanju Enotnih sindikatov samih, so se definitivno odtrgali od organizacije, ali Pa so postali njeni nejevoljni in pasivni člani. Tako so Enotni sindikati pred enim letom nehali biti široka razredna organizacija vseh demokratičnih ljudskih delovnih množic brez razlike na njihovo narodnost in politično prepričanje ter so dejansko postali organizacija, ki vodi politiko znane sektaške politične frakcije. Druga Radicheva poteza in njegovih poslušnih hlapčkov je bila v tem, da je počasi a vztrajno lik- vidiral udarno pest Enotnih sindikatov v splošnem in še prav posebno v industrijskih podjetjih. Se pred dobrim letom so bili E-notni sindikati v tržaških tovarnah važen činitelj, pred katerim so delodajalci imeli strah in spoštovanje in pred katerim niso mogli razbijači in klerofašisti Delavske zbornice samovoljno ter. tako odkrito in nesramno izdajati delavske interese v korist tržaških industrijskih magnatov. V enem samem letu se je vse to nehalo. Danes so se osnovne edinicc, zahvaljujoč se Radichevi politiki, ki klečeplazi p red delodajalci, spremenile v navadne male upravne organe, pred katerimi in-dustrijci delajo kar hočejo, a ne po krivdi delavstva. Likvidatorsko nenehno cds'opa-nje od osnovnih tovarniških problemov in nenehno odstopanje v mezdnih jn socialnih spor.h, kakor tudi odstopanje od osnovnih razrednih načel pred Delavsko zbornico je privedlo organizacijo Enotnih sindikatov do popolne n moči, da sedaj ni v stanu reagirati r.a odprte in sramotne provokacije, ki jih izvajajo industrijci v tovarnah To Radichevo odstopanje, ki sz je pričelo cd njegove dvoumne in povsem nejasne pobožne želje, da bi dosegel « motnost za vs ko cz-noi> z Delavsko zborn co, ki je na tem ogromnmpridobila, je na srloš. no razburilo delavski razred, ki je dan na dan spoznaval, da Enotni sindikati izgubljajo vedno bolj na ugledu in predvsem svoj o udarno pest na kraju dela. Pred dobrima dvema mesecema pa je v Enotnih sindikatih in med samimi Radichevimi podrepniki pričelo vrsti. Jaszn dokaz je, kar se dogaja v strokovni zVezi pekov-skih nameščencev in v drugih strokovnih zvezah, ki že odkrito zahtevajo, naj ti ljudje odstopijo. Danes, po en-m letu odkritega in nesramenga likvidatorstva, se vprašujemo: Kal so napravili sedanji voditelji Enotnih sindikatov v enem letu v korist delavskega razred a? Na to upi ata? je ne bo znal jasno in poš‘eno odgovoriti n -ti sam. Radich. Koliko važnih pog db je b lo sklenjenih v kor,st d-r lavskega razreda O tem ne bomo imeli nikdar odgovora! Toda kako m io se je skrbelo za tep ,.n i„ter s? tlačenega delavca in namešč nca, ,n kako je bilo pogubno to dolgo leto odstopanja in prevara, ve driarski razred, ki ječi v nezn-sn m položaju v tržaških tovarnah. Radich ;n njegova nesrečna družba lahko zapiše v svoj aktiv samo dolgo vrsto laži, varanp drlcvnih množic, besnega in šovinističnega blatenja slavne preteklosti jugoslovanskih narodov blatenja delavčev in ljudske oblasti v coni B, prodajanja osnovnih sociairih in političnih načel tržaškim i.lerofaš -stom, dolgi vrsta intrigantstva. V imenu (dnt rnncional zm 1» so (Nadaljevanje na 2. stranij Njihovi „dokazi“ Ko ,\ern te dn. č tal v «Uni'a» uvodnik ;zp ;d peresa Davida Lajalo, sem se spomnil na veko učiteljico, ki s-m jo sioznnl i leta 1941 v Trstu. Ta učiteljica jz bila iz antifašistične družine (oče je izgubil službo, ker se ni hotel vpisati v fašistične sindikate), in tej učiteljici m šlo v glavo, zakaj naj bi imeli po vojni v Trstu tudi slovenske ljudske šole, kakor sem jaz trdil!... Članek v «Unita» sicer ne govori o šolah, toda kakor tista učiteljica, spet dokazuje, do kakšnih zablod pride lahko tudi antifašist v narodnostnih vprašanjih. V listu «l)nitd», ki nosi v podnaslovu označbo: «organa del partito Comunistn ltaliaro». je dne 25. avgusta izšel članek pod naslovom: «In combutta col ncmico». v katerem Davide LajcJo napada tako ■Pe Gaspzrija kakor maršala Tita zaradi izročitve tistih dveh beguncev jugoslovanskim oblastem na Reki. Važnejši kakor zaključki se mi zdi «dokazni material», s katerim hoče pisec utemeljiti svoje trditve. Svojo trditev, da hoče Tito ustvariti veliko Jugoslavijo z enako avanturistično politiko kakor Ante Pavelič, podkrepljuje pisec z izjavo, da hoče Jugoslavija osvojiti (conguistare) obmejne avstrijske province, osvojiti Makedonijo in da gleda (najbrž poželjivo) na italijanske province. Zdi se mi vredno ustaviti s? pri vsakem primeru posebej: S «prc-vincie austriache confinantb> misli rsec južno Koroško. Tisto Južno Koroško, katero je Tito po izjavah sovjetskih diplomatov za hrbtom Sovjetske zveze prodal An-glo-amerikancem. Kaj naj bi bilo sedaj res1 Ali izjava sovjetskih diplomatov ali Lajolova trditev, da hoče Tito Južno Koroško osvojiti Slo-e-nijo, morda pa tudi Trž-ško c zemlje. V B"neški Sloveniji živt še kakih 40.000 Slovencev, ki so izpostavljeni raznarodovanju. Ko so se njihovi zastopniki 'zbrali v Vidmu, so izzvali ogorčene proteste in napade vseh italijanskih strank, vključno italijansko Komunistično partijo. Seveda ne pozabi omenit' cone «B», katero si je baje Jugoslavija že priključila. Ne bom govoril o predlogu zapadnih velesil Za priključitev celotnega tržaškega teritorija k Italiji, niti o pristanku Sovjetske zveze, da ostanejo koroški Slovenci še nadalje izpostavljeni germanizaciji, pač pa se mi zdi potrebno spomniti se, da je :o-vjetska razmejitvena komisija predlagala tako mejo med Italijo in Jugslavijo, po kateri bi bilo pripadlo Jugoslaviji celotno sedanje Tržaško ozemij? s Trstom vred! In pisec ogorčeno vklika: cQua-le nemico i dungue plii periccloso per VItalia?» Vsak fašističen žur-nalist bi bil vesel takega članka! Sedaj se pa vprašajmo: Ali more biti stališče italijanske partije do Jugoslaviji pravilno, če se mora za svojo argumentacijo posluževati potvarjanj? In če skuša danes pridobivati pristaše s čisto nacional-šovinističnimi parolami in očita De Gasperiju popustljivost glede Trsta in cone «B». ali bo kdaj mogla svojim pristašem reči: «V.j? kar smo rekli gl de Trsta, je bila samo propagand:, kajti, po marksističnem načelu «mesto spada k deželi in ne dežela k mestu», spada Trst k Jugo-slaviji?» Močno dvomim. Vsem našim ljudem, ki v svoji preprostosti še verujejo v razne nezmotljivosti, pa priporočam, da čitajo «Unitd», pa ne samo drugo stran, ki je prikrojena za Trst, tfmveč tudi prvo, posebno Pa uvodnike. vu T R Z DNEVNIK v [Bitnih slinlalih (Nadaljevanje s 1. strani) ti social-patrioti m social-demokra-ti nižje vrste nehali z borbo proti delodajalcem in skušali na vse načine uničiti v delavskem razredu veljo do obrambe njegovih interesov. Kaj je z industrijsko pogodbo, kaj je s pogodbo jestvinskih delavcev in nameščencev, kaj je s pogodbo pekovskih delavcev, kaj se je dogajalo pri pogaianjih za tovarniške odbore, kaj je s prostimi urami za tovarniške odbore, kaj je z delavskimi stenčas1, kaj je z brezposelnostjo. kaj S' je na ravilo v 'zvezi z vsakdanjim odpuščanjem delavcev in zapiranj-m in-'wtr'j-skih objektov? Ne ena važna pogodba n! bVa sklenjena. Niti enkrat sr. ni vodstvo zavzelo z odločno bori .) prot vsak~vrstn'm kapitalističnim izzivanjem. IV r; ene važnejše stavke ni bilo. Nič! Po enoletni bilanci lahko samo ugotovimo n ene ialostn« pn-ledi-re, njen razbijašk' vpHv v tržnik -m d lovskem g banju Toda večina tržaških d-lnvcev — čeprav so v prvem trenutku slrd'li Redich-vi in videtijevski demagogiji je danes p-epel*rt p. dn tako ne more in ne smo daVe Tržaški delavci so prerrVnni. da to n’ tista vloga, ki bi jo l-hko im"V Enot m sindikat- v trže'kem dem kratlč■ nem gibanju. In delavski razred ma nalogo, da Enotnim sindikatom c.pt di p ra. vi, napredni in demokratični značaj v korist vs-ga delov 'ega ljudstva m internacionalizma. I. B. delsvcev Tovarne strip na uradu zadelo vojaške uprave Enotni sindikati pripravljeni, da se porazgovorijo o delovnem času bančnih in zavarovalnih uslužbencev - Mezdna pogajanja pekovskih delavcev - Stavka železničarskih delavcev Včeraj so se na uradu za delo srečali zastopniki sindikalnih organizacij in ravnateljstva CRDA glede stavke delavcev montažnega oddelka. Zastopniki delavcev montažnega oddelka so postavili delodajalcem zahtevo, da takoj prekličejo odpust dveh delavcev, ki so branili skupno z ostalimi delavci pravico do svojih ster.časov. Kljub temu da je pri pogajanjih posredoval sam urad za delo, ni med nasprotujočima si strankama prišlo do prave poravnave spora. V četrtek popoldne so se prav tako na uradu za delo pričela pogajanja med zastopniki pekovskih delavcev in delodajalci. Na omenjenem sestanku niso prišli do nobenega sklepa in bo zato ostalo vse pri starem. Delodajalci so trmoglavo vztrajali na svojem stališču in so odbili zahtevo pekov po povišanju mezdnih prejemkov. Zastopniki pekovskih delavcev so izjavili, da so tokrat odločili, da pride do podpisa priložene pogodbe, sicer bodo nastopili z borbo. Nadaljevanje razgovorov je bilo preloženo na prihodnji teden v torek popoldne. Tržaški železničarski delavci so včeraj nastopili s poldnevno stavko v znak solidarnosti z italijanskimi tovariši. Zveza bančnih in zavarovalnih uslužbencev ES je poslala odseku za delo pismo, v katerem pravi. da je izvedela, da namerava Zveza bančnih in zavarovalnih uslužbencev italijanske republike ponovno uvesti v rabo ločen; delovni čas. Tudi direkcija Italijanske gospodarske banke v Trstu je že odločila, da bodo nameščenci s ponedeljkom, t. j. 29. avgustom, pričeli uradovati od 8.30 do 12.30 in od 15. do 18. Zveza bančnih in zavarovalnih nameščencev ES ugotavlja, da je tak način y nasprotju z vso dose- danjo sindikalno prakso in proti temeljnim načelom, ki urejujejo osnovo delovne pogodbe. Zaradi tega je Zveza bančnih in zavarovalnih uslužbencev ES seznanila odsek za delo o teh namerah z zahtevo, naj posreduje, da se odstranijo kršitve načel delovne pogodbe. Smatramo za potrebno, da odsek za delo skliče 29. avgusta vse organizacije, ki so za to vprašanje zainteresirane, da se o tej zadevi porazgovorijo. Pet centov težko mino so ujeli Motorni čoln S. Giorgio iz Chiog-gie je med križarjenjem 6 milj od Sv, Križa ujel v razpete mreže svojstven plen. Mreža, ki jo je čoln vlekel za sabo, je naenkrat obstala zaradi neke zapreke na dnu morja. Poveljniku ribiške ladje se je takoj zdela zadeva sumljiva, ker v tamkajšnjih vodah ni nobene potopljene ladje ali pa podvodnih cevi. Edina razlaga je bila ta, da je mreža zapleia r.ajbrže v kalcčno mino. Potem ko si je poveljnik dobro zapomnil mesto„ je takoj po svojem prihodu v pristanišče javil zadevo čistilcem min. Ti so včeraj zjutraj s svojim čolnom in z motorno barko «S. Giorgio« začeli iskati mino. Mrežo so vlekli do HBSIHI ii I sreči ni mi Cedasa. Po šesturnem napornem delu so izvlekli iz morja 5. centov težko morsko mino nemškega izdelka. Strokovnjaki so napravili mino neškodljivo, nakar so jo spravili na pripraven kraj, kjer ne bo mogla več škoditi. Sestanek QF sektorja Sv. Just-Sv. Vid aiilmla činreilil žrtev Ob 1 zjutraj je privozila emer-genza na trg Oberdan, kjer se je malo preje zgodila prometna nesreča. Taksi 133 z evidenčno tablico TS K 276, katerega je šofiral 261etni Viško Alojz iz ul. del Vel-tro 8, se je zvrnil na desno stran. Poleg zvrnjenega avtomobila so policijski agenti našli šoferja in dva civilista, in sicer 311etnega Ernesta Delcafro z Vrdelske ceste. 10 B in 371etnega Ivana Giovanellija iz ul. R. Sanzio 20. Ta dva sta povedala, da sta se skupaj v avtomobilu vozila in tudi prevrnila z dvema vojakoma, katera pa sta se pred prihodom policije odtegnila. Od prisotnih ni bil nihče ranjen, le taksi je bil precej poškodovan. Agentj so takoj videli, da je šofer pijan. In res so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik potrdil, da je šofer Viško močno vinjen. S potrdilom v roki je policija zapustila bolnišnico skupaj s šoferjem. Brezvestni šofer je povedal, da je vozil z brzino 30 do 40 km ha uro po trgu Oberdan. Vozil pa je iz ul. Beccaria proti trgu Dalmazia, Prav pred vrtom na trgu Oberdan se je skušal 'umakniti nekemu paru, ki je prav tedaj šel čez trg, zato se je z avtom umaknil proti desni. Županov obisk v Silosu Včeraj zjutraj je predsednik cone skupaj s svetnikom inženirjem Visintinom spremlja! župana ing. Bartollja na prvem obisku v Silosu, kjer prebiva še vedno 216 družin s 720 člani. Obiskovalci so si ogledali vsa nadstropja in se pozanimali za projektirana dela in ona, ki so že v teku. P.O.L.P. pomeni ((Prosvetni odbor ljudske prosveten, to je ravno tako kakor če bi rekli »Gasilski odbor gasilskega društva« ali pa «Vidalijev odbor vidalijcvcevi)... nato pa zgpet proti levi, da bi se umaknil neki ženski. Ko je skušal zopet usmerit- avto v ravno črto in je zato znova obrnil na desno, je vozilo zgubilo ravnotežje in se obrnilo na desno stran. Šoferja so po zaslišanju spustili, zadevo pa bo še obravnavalo naprej poveljstvo policije. PEVSKE ZBORE ki se bodo udeležili komemoracije bazoviških žrtev dne 4. septembra t.l. prosimo, da Ponove sledeče pesmi: «Zrtvam», «Hej brigade«, «V nove zarje«, »Seljačka«, »Naša pesem«, »Mi smo ubežniki« in ((Partizansko« (heja-ho!). Za lastaike avtomobilskih garaž V smislu odredbe člena 196, pravilnika o izpolnjevanju zakona javne varnosti morajo lastniki avtomobilskih garaž imeti register, v katerem so zabeleženi vsi podatki o avtomobilu in šoferju, ki pride v garažo. Zabeležiti morajo avtomobilsko knjižico, evidenčno tablico, znamko in vrsto avtomobila, njegovo barvo in uro prihoda ter odhoda iz garaže. Te podatke, izpolnjene na posebnem obrazcu, morajo lastniki dati tudi policijskim oblastem, in sicer 12 ur po prihodu avtomobila v garažo. Seveda morajo tudi navesti, od kod avto prihaja. Od I. septembra t. 1. bodo zgoraj navedene podatke, izpolnjene na posebnih obrazcih morali lastniki garaž izročiti glavni policiji v ul. XXX. oktobra št. 2, soba 12. To velja za garaže v mestu. Za garaže na podeželju pa bodo izročili podatke tamkajšnjim policijam. Tvrdka Smolars s sedežem v ul. Roma 22 in ul. Dante 8 bo tiskala te obrazce in jih bo tudi prodajala. V petek 26'. t. ni. so se zbrali člani Osvobodilne fronte na sestanek, da se skupno seznanijo s politično situacijo v zvezi s kampanjo informbirojevcev. Med proučevanjem krivic, ki jih z lažmi in klevetami prizadevajo jugoslovanskim narodom, so zbrani člani ugostovili in sklenili, da se bodo še tesneje oprijeli dela za razči-ščenje situacije in razkrinkavanja klevet, da tako ubranijo delovno ljudstvo pred nevarnostjo likvidacije borbenosti in tako pripomorejo jugoslovanskim narodom v težki borbi za zgraditev socializma. Odločili so se, da se udeležijo proslave bazoviških žrtev v Bazovici in da bodo povabili vse napredne prijatelje in znance, da počastijo ta veliki dan. Med drugim so tud i ugotovili, da se ni reorganizacija v njihovem sektorju vršila dovolj hitro in da bo treba zamudo in pomanjkljivosti čimprej odpraviti. Utrdili bodo svoje terenske odbore in pritegnili v Osvobodilno fronto še ostale tovariše, ki so sicer zdravega mišljenja, a še niso organizirani v Osvobodilni fronti. Na podlagi političnega referata, ki sta ga dala tov. Ravbar in tov. Pojo, pa so spoznali krivične note, ki jih je poslala Sovjetska zveza Jugoslaviji in z zadovoljstvom pritrjevali jasnim in resnicoljubnim odgovorom, ki jih je poslalo jugoslovansko vodstvo v Moskvo. Opozorilo staršem! Otroci, ki so v počitniških kolonijah v Sloveniji: v Kranju, Lescah, Črnučah, Zg. Šiški in na Viču, se vrnejo v torek 30. t. m. z vlakom, ki prispe v Trst ob 20.20. Otroci z Opčin, Proseka, Sv. Križa in iz nabrežinskega okraja bodo izstopili na domačih postajah. Starši naj pričakujejo otroke ob določeni uri. Avviso ai genitori I bambini, che si trovano nelle colonie deila Slovenim Kranj, Lesce, Črnuče, Zg. Šiška e a Vič, torneranno martedi 39. c. m. col treno in arrivo a Trieste alle 20.20. I bambini di Opcina, Prosecco, S. Croce c del circondario di Au-risina scenderanno alle rispetti-ve stazioni. I genitori attendano i bambini all’ora stabilita. Podeli o številu za „Prioraullal nastopajoči! ookn oie Včerajšnje »Delo« nas. — za zaščitniške pojme — še na precej vljuden način prosi za podatke o nastopajočih pevcih v Sempolaju in Bazovici. Predno navedem številke, moram priznati, da so nekatere trditve v «Deluv deloma resnične. V Sem-polaju so res pomagali barkov-Ijanski pevci šaleškemu zboru. (Ne zgeniškemu, kakor pomotoma navaja »Delo«), Aaj se hoče: odkar ščiti ljudsko prosveto tisti «odbor za progresivno ljudsko prosveto,), jc marsikateri zbor prenehal z delovanjem, marsikje bi sicer radi peli, pa jih je premalo. In tako so sale-. škl pevci prišli v Sempolaj, pa jih je bilo premalo pa smo naprosili Barkovljane, da malo pomagajo! Saj nam «pripravljalni odbornne bo prehudo zameril? In tudi v Bazovici sem nameraval ojačiti nabrežinski zbor s tremi ali štirimi pevci drugega zbora, so pa prišli v zadnjem trenutku na oder še drugi pevci in — pri meji veri — nisem se jih trpaj zapediti z odra. Ko sem pa videl, da tako radi pojo! Tudi za nje prosim slavni «Pripravljalni odbor» oproščenja! Torej: V Sempolaju to nastopili: Pevski zbor iz Saleža z 8 pevci, katerim so pomagali Barkovljani; Oktet (osem pevcev) iz Sempolaja in pevski zbor iz Nabrežine (15 pevcev) skupno z oktetom iz Sempolaja,, pevski zbor iz Sv. Ivana pri Trstu z 38 pevci in pevski zbor iz Barkovelj s 35 pevci. V Bazovici so pa nastopili: bazovški pevski zbor s 40 pevci in bazovški tamburajki zbor s 13 tamburaši. Za njimi pa: pevski zbor od Sv. Ivana s 36 pevci, pevski zbor iz Barkovelj s 35 pevci, iz Skednja s 36 pevci, iz Doline s 26 pevci, iz Paclrič 2 18, z Opčin z 18, iz Nabrežine s 15 (brez pevcev iz drugih zborov) iz Sempolaja 10, iz Saleža 18 (to pet jim Barkovljani niso nič pomagali), s Proseka 8, pevski zbor «lvan Cankar» od Sv. Jakoba s 25 pevci in končno Komorni zbor z 19 pevci (od teh so nekateri tudi v drugih zborih). Pevcev, iz Plav.ij je bilo 17, toda manjkali so prav soprani, tako da niso mogli nastopiti samostojno. Toda ugotovili smo, da soprani niso manjkali iz kakih ideoloških vzrokov, temveč zaradi nujnih opravil in jim je bilo tudi njim zelo žal, dg se niso mogli udeležiti bazoviške proslave. 50 letnice. Prišli so tudi pevci iz Boršta (okoli 20) pa niso mogli nastopiti, ker ni bilo pevovodje. Upam, da sem bil s podatki dovolj izčrpen. V njih je navede-no tudi število pevcev iz nabrežinskega okraja in iz Brega, kar aDelc» posebno zanima. Toda ne morem si kaj, da ne bi dPripravljalni odbor ljudske prosvete» pokaral zaradi njegove malomarnosti. Lahko bi od takega odbora pričakovali, da bi si po lastni iniciativi poskrbel podatke o številu nastopajočih pevcev, ne pa, da se obrača za podatke prav na Prosvetno zvezo. S tem daje po nepotrebnem veljavo Prosvetni zvezi, kar prav gotovo ni namen ((Pripravljalnega odbora ljudske prosvete«. Po mojem mnenju je bilo tako vprašanje v ((Delu« taktična pogreška. Ker je sedaj upravičeni ali neupravičeni radovednosti našega «Pripravljalnega od boru« ustreženo, bi si dovolil prav ponižno prošnjo: Ali bi ne bil ((Pripravljalni odbor... itd.» tako prijazen in bi nam tudi on spe- Nočna služba lekarn Mutua Impiegatl, trg Oberdan 2, tel. 6120; Lloyd, ul. delTOrologio 6, tel. 6747; Zeleni križ, ul. Sette-lontane 39, tel. 90-857; Rovis, Goldonijev trg 8, tel. 8009. — Haraba-glia v Barkovljah, tel. 57-28 in Ni-coli v Skednju, tel. 93245, imata stalno nočno službo. Illlll!l!lllllll!llllll!ll!lflll!i:illi SPISAL I ILUSTRIRA M. “BAMBIČ «Bogovi, kaj sem vam storil, da me tako ljubite?« Tako je vzkliknil Radovan, ko je z mladostnimi koraki hitel po plunko sestnajsto poglavje \ t %■ »Kakor sem rekel, ne razžalim te in se popeljem z Melhiorom. Ali vrnem se, k tebi se vrnem in k sinu, moje srce bo jokalo za teboj, in moja plunka bo opevala tvoje dobrote med Sloveni. Bogovi naj te zibljejo v zlatih nečkah! Sreča nate, Epalrodit, zdravje jasno tebi in tvojim!« Pred vrati je posegel Radovan v nedrje in potežkal mošnjiček. «Ni potrebno tole za godca, a koristno Je vendar.# Na dvoru se je srečal z Melhiorom, ki Je v popotni opravi dajal povelja. »Melhior, s teboj pojdem, tako je ukazal velemogočni gospod. Ali si pomislil, da utegne biti vročina na cesti? Ko bi naložil kak vrč, saj ne uteži.« »Dobro, dobro! Vesela družba! Radovan bo pel in godel, Melhior gotovo poskrbi, da ne bo suho tvoje grlo.« Po Propontidi se je razlilo sonce, v pristanišču so se gugale ribiške ladje, nad Bosporom so poletavali galebi. Tedaj so nena- | doma onemela kladiva pri stavbi cerkve svete Sofije. Sto nadzornikov je zaklicalo stokrat sto zidarjem. Visoko na predrznem zidu se je pojavila dolga, suha postava. Preprosta pražnjena halja Je krila v gubah sloko telo. Preko ledij jo je tesno stiskal jermen, glava je bila ovita v volneno ruto, desnica se je opirala ob palico. Bil Je despot Justinijan, ki je prišel nadzirat stavbo cerkve — Hagije Sofije Edini spremljeva- ročil število pevcev, ki nastopajo na njegovih prireditvah, potem ali je kdo komu kaj n omaga lin pa - na to polagamo veliko važnost - katere pesmi so izvajali. Slednjo željo izražam zato, da bi se tudi mi v okviru SHPZ poučili, katere pesmi spadajo v ljudsko kulturo in katere ne! V pričakovanju teh podatkov beležim. za Glasbeni podedsek SHPZ Ubald Vrabec I RADIO JUG. CONA TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 240 m ali 1250 kc) NEDELJA 28.3.1949 7.00: Jutranja glasba. 7.15: Poročila (v ital. in slov.). 7.45: Jutranja glasba. 8.30: Operne uverture. 9.00: Kmetijska ura (v slov. in ital.). 10.00: Folklorna glasba. 10.30: Skladbe za violino in klavir. 10.43: Življenje Hrvatov v Bujščini. 11.15: Uganite, kaj igramo. 11.50: Našim ženam (v slov.). 12.00: Nedeljska glasba. 12.45: Poročila (v ital. in slov.). 13.15: Glasba po željah (v slov. nato v ital.). 14.15: Pionirska ura - nato lahka glasba. 17.45: Pester popoldanski spored. 18.15: Oddaja za podeželje (v slov.). 19.00: Glasbena medigra. 19.13: Poročila (v ital. in slov.). 19.45: Slov. narodne poje Sindikalni kvintet. 20.00: Mozart: Koncert za kiavir in orkester v D-molu. 20.30: Zabavna glasba. 20.50: Politični komentar (v ital.). 21.00: Veseli večer (v ital.). 21.30: Prenos kolesarske dirke po Hrvatski in Sloveniji. 21.45: Italijanske pesmi. 22.00: Športni pregled (v ital.). 22.10: Operne arije. 22.30: Plesna glasba. 23.00: Zadnje vesti (v ital. in slov.). 23.15: Večerne melodije. PONEDELJEK 29.8.1949 6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila (v ital. in slov.). 715: Jutranja glasba. 12.00: Opoldanski koncert. 12.30: Priljubljene melodije. 12.45: Poročila (v ital. in slov.). 13.15: Narodne pesmi pojeta Božo Grošelj in Drachsler Sonja, na harmoniko spremlja Avgust Stanko. 13.35: Melodije z juga. 13.45: Športni pregled (v slov.). 14.00: Zabaven spored izvajajo domači solisti in ansambli. 14.30: Pregled svetovnega tiska in poročila (v ital. in slov.). 17.45: Plesna glasba. 18.00: Beethoven: Sonata op. 13 - Patetična. 18.20: Filmska in operetna glasba. 18.45: Internacionalni pregled »Koliko zmore: šiampas (v ital.). 19.00: Igra Stojan Stenovič s svojo kapelo. 19.15: Poročila (v ital. in slov.). 19.45: Samospevi za glas in klavir. 20.00: Odlomki iz opere »Carmen«. 20.30: Lahka glasba. 20.50: Sindikalna vprašanja (v slov.). 21.00: Simfonična glasba. 21.30: Prenos kolesarske dirke po Hrvatski in Sloveniji. 21.45: Zborovska glasba. 22.00: življenje jugosl. narodov (v ital.). 22.20: Pestra večerna glasba. 22.45: Plesna glasba. 23.00: Zadnje vesti (v ital. in slov.). 23.15: Uspavanke in romance. TRST II. NEDELJA 28.3.1949 8.05: Jutranja glasba. 8.10: Poročila. 8.30: Slov. narodne pesmi na harmoniko. 8.45: Iz simfoničnega repertoarja. 9.30: Kmetijska oddaja. 10.00: Prenos sv. maše iz cerkve sv. Justa. 11.30: Pridiga. 11.54: Nedeljska opoldanska glasba. 12.45: Poročila. 13.00: Glasba po željah. 14.30: Iz opernega vseta. 15.30: Zabavni orkestri. 16.00: Sprehodi po našem podeželju. 16.30: Lahka glasba. 17.00: To kar vsakdo rad posluša. 18.00: Ali že veste? 18.15: Nekaj Griegovih skladb. 18.80: Plesna glasba. 19.00: Človek in šport. 19.15: Odlomki iz klavirskih koncertov. 19.45: Poročila. 20.00: Z narodno pesmijo širom po Sloveniji. 20.30: Z domače knjižne police. 20.45: Pojo sopranistka Maria Caniglia. 21.00: Radijski oder. 22.45: Večerne melodije. 23.15: Poročila. 23.35: Polnoč, na glasba. lec mu je bi! Pavel Silenciarij, tajni svetnik in dvorni pesnik. Za njim sta stala AntemiJ in Izidor Milečan, mojstra te največje in najslavnejše stavbe tedanjega sveta. Upravda vso noč ni zatisnil očesa. Državni blagajnik je razgrnil pred njim velikanske pergamente, na katerih so zevali z groznimi žreli računi za cerkev svete Sofije. Res se je dvigal zid že blizu do kupole, toda državna blagajna je bila izčrpana do dna. Osem sto dva in petdeset stotov zlata je požrla stavba, ki jo je zidal Justinijan — na videz v čast božji Modrosti, v resnici pa Je iskal le sam sebe in svoje slave. Vse province so ječale pod bremenom davka, Upravda še ni odnehal. Sam, zaprt v pisarni, Je koval in snoval načrte, kje bi še dobil kaj denarja. In v jutro so že hiteli, brzi sli v vsa mesta, po Bizancu so tekači raznašali ukaz novega davka. Vsem uradnikom je bila plača do polovice skrčena. Državna blagajna si je opomogla, toda uradniki so hoteli živeti in zato so se kot pijavke zagrizli razni prefekti, oskrbniki, prokuratorji in mitničarji v bedno goloto ljudstva ter izžemali iz nje zadnje kaplje, da so tisoči obupali, popustili selišča in utekli k barbarom ali pa osnovali lačne razbojniške tolpe. Toda divus Ju-stinianus, osnovatelj kodeksa pravice, se ni zmenil, njegovo častihlepje je bilo brez dna kakor morje. (Nadaljevanje sledi) MM Nedelja 28. avgustu Avguštin, Milivoj Sonce vzhaja ob 5.20, zato Luna vzhaja ob ob 20.51. lutri ponedeljek 29. aVSB1 | Obglav. Jan. Krstniku.' SPOMINSKI DNEVI • 1947 je bil rojen v 7..Frankfurtu slavni i- i. nemški pesnik, dra- - matik in romano- 'T V : pisec JOHANN s. A401 V i / W O L F G A N G GOETHE. Umrl je 22. marca 1832 v Weimarju. V svoji mladosti je po raznih nemških univerzah študiral pravo, nastopil zatem svoja prva službena mesta in v kratkem zaslovel kot pesnik in dramatik. Izredno pozornost in splošno občudovanje je v tem razdobju svojega razvoja doživel s svojim sentimentalnim romanom ((Trpljenje mladega V/ertherja«, delom, ki mu je pridobilo evropski sloves. Gotovo največja umetnina vse nemške književnosti pa je njegova dramatična pesnitev »Faust«, ki ga moremo postaviti ob velike like svetovnih mojstrovin, kakor so Hamlet, Kralj Lear, Don Kihot in drugi. 1851 je bil rojen v Poljanah nad Škofjo Loko pisatelj in politik dr. Ivan Tavčar. 1866 je bil rojen glasbenik Matej Hubad. 1944 se je dvignil slovaški narod v vsenarodnem ljudskem uporu in vrgel s sebe jarem domačih in tujih fašistov. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško matico sta darovala Hrvatin Nada 1.000 lir in Kovačič Josip 500 lir. Za pripornike daruje Gizela Cer-kvenič - Furlan 500 lir namesto cvetja na prerani grob tovarišice Milke Pregare. Danes jo v Plavjah vrtna veselica Prosvetno društvo v Plavjah priredi danes vrtno veselico s plesom. Preskrbljeno je za dobro kapljico in prigrizek. Pridite! KIftSO EXCELSIOR. 15: »Moj pusiolovec«, R. Taylor, Betty Grabie. FENICE. 14.45: «Tartujeve pustolovščine«, Robert Donat in V. Hobson FILODHAMMATICO. Zaprt. 1TAL1A. 15: ((Kristalne planine«, V. Cortese, Mihael Denlson. ALABARDA. 14.30: «Ob tvoji vrnitvi«, David O’ Selznick, G. Roger, J.’ Cotten. IMPERO. 14: ((Pustolovščine v Valle-chiara«, Stan Laurel in Oliver. VIALE. 14.30: «Zopet te bom našel«, Delia Scaia, John Ritzmiller. GARIBALDI. 14, 15.40, 17.20, 19, na prostem ob 21.30: »Usodne rože«, Peggy Cummins, V. Mature. E. Barrymore. MASSIMO. 14.30: »Oplenili so mesto«, A. Dvvorak in R. Scott. ARMONIA. 14: «Trgovec s sužnji«, Wallace Beery, Warner Baxter. NGVo CINE. 14.30: «Ujetniki oceana«, VV. Bendix. SAVCNA. 14: »Mrzlica za petrolejem«, C. Grabie, S. Tracy. ODEON. 14: »Prepovedane sanje«, Danny Kaye, V. Mayo. IDEALE, 14.30: «Kobra», M. Montez, J. Hall in SabO. MARCONI. 14.30, na prostem ob 20: »Pomladni veter«, Gary Grant. KINO OB MORJU. 16: »Zapuščena«, Mehiški film, Dolores Del Rio. RADIO. 14.30: »Gostilna zvezdnic«, C. Wa!ker in W. Terry. VENEZIA. 16: «Otok pozabljenih grehov« in »Festival«. VTTTORIA. ob 16, na prostem ob 19.45: ((Lepa pustolovka«, James Ma-son, M. Lockvvood. AZZURRO. 15.30: «Stirje tekmeci«, Ida Lupino in Cornel VVilde. GRAD SV. JUSTA. 21: »Mekslko v krvi« Dolores Del Rio. AUSONIA. 21.30: ((Tajno poslanstvo«, Spencer Tracy. KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.45: »Gospa in pustolovec«, Loraine Day in Cary Grant. SKOLJET. - na prostem ob 20.45: »Krasti prepovedano«. GOSTILNA BROCCHETTA: 20.30: «Ta naša ljubezen«, Merle Oberon, C. Comin. KINO NA OPČINAH. Ob 16 na prostem ob 20: ((Krasotica Jukona«. Jutri: «Jastrebi». ADIJA. 14: »Izobčenci na meji«. BELVEDERE. 14: «Plameni na Zapa-du», Yvonne De Carlo R. Cameron. PROSVETNA DRUŠTVA PEVSKA VAJA. Zenski Pj* | zbor Prosvetnega društva , Cankar« ima jutri ob z-3 vajo v običajnih prostorih. , ODBOROVA SEJA. 0s:,e(lD)t|.{ bor Prosvetnega društva Cankar« vabi vse odbormše* ni seji, ki bo jutri ob 20.39. OF V torek 30. t.m. ob IG b“ sestanek okrajnih tajr-iKov ,. Ruggero Manna 29. MALI 6gl£! V nedeljo sem v ®az°V,J proslavi pevskega društva poročni prstan. Pošteni ""j naj odda prstan v urednd morskega dnevnika«. Zemljišč nad postajo v Gt > cesti in s krasnim rai!Lj obseg 1800 kv. m je ua P , Cena približno 400.000 'J Tel. 25-055. J Tri preimi1 * . — 3'# Tri premije 600.0«-, 200.000 bodo poleg 40.000 1 dobitkov drž. razredne l^Sr žrebane do konca avgusta, z nakupom srečk. Dobite Lj Jugoreklam Ljubljana Ty«W sta, pri podružnicah v Mariboru ter pri preprodse^ ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v tl kavčuku in plastiki. Nai1 ^ \ rancija. Sprejema od ..-/A in od 15 do 19. (Govori si« ^ i TRST. UL. TORREBIANC* J VOGAL UL. CARD1,C M i z a r i i kmetovalci y podjetniki • šie, furnir, parkete ih “r i najugodneje 0 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIO d ki jih priredi ADRIA-^ v septembru in okP 24., 25. in 26. SEPT**1®8! obisk velesejma v Za! Prijave se sprejemaj® do 6. septembra. 18. SEPTEMBRA: v Benetke J nt! Prijave se sprejemaj® 1 do 10. septembra. 1. in 2. OKTOBRA: v Celje In Vpisovanja se spec kasneje do 10. septe •mik3' Vse potrebne infocr°aC'1j|, f pri «ADRIA-EXPRESS»' Severo 5-b. - Tel. 25" i miiiiiiimiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiihgo11 *>■ '• SnL'':' Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikoji11 jateljem in znancem žalostno vest, da je po kratki in 01 bolezni včeraj previdena s sv. zakramenti, mirno v G05® preminula naša nad vse ljubljena mati, stara mati, bak‘ca prababica Antonija Sosiž & Pogreb nepozabne pokojnice bo danes v nedeljo 28. t-hiše žalosti na Opčinah ullica Nazionale št. 65. VAf* Žalujoči soprog JOSIP, hčere MARIJA, por. EMILIJA, por. VREMEC, sin ing. JOSIP. ADOLF in ANGEL, vnuk; in pravnuki- MINO NA OPČlN> predvaja samo še DANES V NEDELJO 28. t. m. ob 16. uri ob 20. na barvani velefilm za vse okuse To je film Iskalcev zlata, podjetnih žensk, gibčnih Pust°|gr»' tatov in poštenjakov, V glavnih vlogah svetovno zn«11^.-'^ SPORED PRIHODNJEGA TEDNA: samo še DANES V NEDELJO 28. t. m. z (ob lepem vremenu ,* prostem) prekrasni «! II K C' *! slefilm za vse okuse »»»»I U II t O wu’ V PONEDELJEK IN TOREK: „J A S T R 6 0 (film avantur) V SREDO IN ČETRTEK „one6aš6£^ (film ljubezni in Prihodnjo SOBOTO in NEDELJO pa se bodete nasmejali ob filmu slavnega humorista . . PRIDITE VSI; »Kako sem dobil - y pridi1*1 vol! IBTRSKI dnevnik I^PftUZmCA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTi 39l/o PRITL. - TEL. 70 jleloime obveze posameznih vasi Heioiirala na čast II. hogresa W §111 VskeL8"1,0 poro{ila iz 28 vasi sporočain nh Ja’ y kateritl nam ® Slo K’',62e za drugi kongres “a bi nhi. e,r- nam ie nemogoče, - wS r naen,ki'at’ b°- Zodnin« , mo nekatere. Pravih a,,, V Pučah bodo na-"»cesti Smo°- i?° ur- 0d 500 ^inem rt Va vas- 500 pri Ptl PoDravr in 0stalIh 500 cest. -‘»ali in™ bocio prav tako tai.vni JS, CetoraTi, ki je Suž^. Prispevali zelo 1000 majhna ur. Pri *“ tataliK lTu v Kortah 500 ur a* J00 Ni nfc> cest N« Moli. pn popravljanju cest. )odo pri popravlja-Vodnjakov napravili k W* Sradtii- j0'10 da“ svojo pomoč regulacij,7Veh mostov in pri emUCa- 1200 aj. V ' tnii, ®esto"m“‘art bod0 zvozili ir>i dom' . bodo gradili za- j^gaij ’ 4°0 m3 kamenja in >1 var i»®ra ii mostu, -j bo 5 Tribanoin- % 7a„ u bodo in *&>» eest, Strunjana dovršili popravili skla- 15000 50 >«« ^ odst. bo vsaka druži-dnj udarniškega "•k cim, -■ ---“ bodo do f! delal-'"1« skladišče zaciru-\ 811 pri športnem igri- da. pvavila tri k in en^1 pri izboljševalnih ln‘ zadmf11 Pri kmEŽki obde-Arežan- k tl&Š!£r*“ co“' Prlter zidoll bpddyi8nili 23 en ■Pravu, zadružnega doma, j, r taaj'«,.„ canalizacijo po va-k!Te cesto in pralnico. °do prispevali pri po-°ti Škofije J. - Ur- ^ deh a hiša pa bo dala po vCri ?9j’ ki b° Pet ... fizkultunih kot kul- kar "jim'bo ’U0I; 'Ujev^^ihovo nadaljnje 'H?l*HnaCa obla3t pri tem ne I, RcjiirL mladino, ampak ji V c*n0 V0”10*- Zuveda se, \ V mO(j J ^'noblo takih u-C*hdice ki spodbuditi tudi je še danes za- V*na j. Ijurt; biožem režimu in i- v novem duhu na- e< tž90j K^ie n° S^ouam ?‘li°leni WoJ^kracije. Tako %,^’e j. ‘rji bodo nekoč uo-s P° Prani poti, " uepa današnji raz- f°hm0 smo dolžni raz- in podjetjem kot S-i don, ¥nlt£evala za 7!“Š l-'.0iv b'®00 din, organi- ®n, n~ ic poklonila mnu za 15.000 din, IOLO za 3000 din in Turist Hotelu za poklonjenih 600 din. Ob tej priliki se obračamo tudi do ostalih ustanov, ki do sedaj še niso nič piispevale, da bi nam pnile na pomoč. Zavedajmo se, da čim popolnejši bo naš mladi rod, tem več lahko pričakujemo od njega v bodočnosti. Imejmo pred seboj cilj, da bo naš mladi rod takšen, kakršnega bomo vzgojili. Pionirska komisija za Koper Obvestilo staršem ki imajo svoje otroke v kolonijah v Sloveniji Sporočamo, da se bodo v ponedeljek 29. avgusta vračali od 16.30 do 18.30 vsi oni pionirji, ki so odpotovali 16. julija in 5. avgusta v kolonije v Slovenijo. Otroci bodo prihajali v sledeča središča, kjer naj jih čakajo starši za prevzem: 1. Avtopostaja Dekani za vasi: Dekani, Sv. Anton, Cežarji m Pobegi. 2. Na križišču v Dekanih (Bi-vio): Škofije, Ankaran, Valmarin in Sermin. 3. Lazaret: Bertoki, Prade, Sv. Tomaž in okolica. 4. Koper (Trg Brolo): Semedela, Giusterna, Skocijan, Salara. 5. Izola (Na križišču pred slovensko šolo): Izola, Sv. Jakob in okolica. 6. Portorož (Na trgu pred Ljudskim domom): Sv. Lucija, Sv. Jernej, Sicole, Parezag in oko-lica- 7. Marezige: Labor, Glem, Boršt, Vršič in okolica. 8. Šmarje (Križišče): Gažon, Sergaše, Pomjan, Dilici, Grintovec, Kreveljak in okolica. 9. Križišče pri Rotu: Nova vas, St. Peter, Krkavče in okolica. Starši naj pridejo na navedena zbirališča določeni dan, da bodo sprejeli svoje otroke in jih spremljali na domove. Organizacija ASIZZ naj pri tem pomaga in sodeluje. Isti dan se vrnejo tudi otroci iz bujskega okraja, ki so bili v počitniški koloniji v Krškem. lc od osmih štiri razmeroma močne šahiste. Srbski pionirji so Pp" kazalj lepo in precizno igro in so s tem dokumentirali, kako močno se je razvilo šahovsko življenje v Srbiji. Srbska mladina je namreč v šahu že prekosila slovenske mladince in mladince drugih republik. Dva pionirja sta dosegla zmago. Končni rezultat je bil neodločen: 4 proti 4. Zmagali so za pionirsko koloni jo Krstič, Lakič. Lendvasi in Pc-šahovsko društvo v Kalčič, Kerševan, Dr. Rupnik. Kermavner Bori? trovič. Za Kopru pa Peterin in Teta Irt* kulie prsluien Teden hrvatske kulture od 28. avgusta do 3. septembra je iz tehničnih razlogov preložen. Vršil se bo od 4. r.y 11. septembra z Istim sporedom, kot že napovedano. TeSsi v za Kit smo že poročali, se bo v Strunjanu pričel trimesečni tečaj za italijar.-ske trgovske pomočnike. Tečaj se bo pričel 10. in ne 1. septembra, kot je bilo pomotoma javljeno. Vsi tisti ki bi tečaj radi pose-čali, lahko dostavijo prošnjo za vpis do vključno 5. septefbra na Istrski okrožni LO, personalni odsek, oddelek za strokovno šolstvo v Kopru. Izžrebane številke loterije okrajne ASIŽZ v Kopru V četrtek opoldne je bilo na Titovem trgu žrebanje loterije, ki jo je priredila okrajna organizacija žena v Kopru. Izžrebane so bile naslednje številke: 93011, 029961, 09973, 09932, 00977, 02930, 01224, 00608, 00502 in 61725. Kdor je v posesti katere izmed gornjih izžrebanih številk, naj pride na okrajni sedež SIAZZ v ulici Santorio, poleg Taverne in dvigne odgovarjajoči dobitek. DAROVI IN PRISPEVKI Mesto venca na grob pokojni Ani Lušin darujejo člani in uslužbenci Zadružne poslovne zveze in Trgovinske centrale: 1598 din - za Dijaški dom v Kopru Delovanje žena bujskega okraja Pretekli teden je organizacija žena napravila več obiskov vojakom. JA. Prva je obiskrla našo vojsko delegacija žena iz bujskega okraja in jo obdarila s sadjem in cigaretami. Borce je pozdravila tovarišica Papo Ana, ki je med drugim dejala: ((Jugoslovanska armadp je ljudska armada, saj ima vzorno vedenje, z nami se udejstvuje pri gradnji zadružnih domov in pri gradnji sploh. Vojaški zdravniki pomagajo ljudstvu v sili ter vršijo brezplačno operacije. Ob požaru v neki vili, je prav pogumni borec JA rešil otroka iz ognja. To so dejstva, da je Jugoslovanska armada res ljudska armada. Naj reakcija provocira kar hoče, mi se bomo še bolj združili in tsko pokazali vsem svetu, kako enotno in složno živimo, kajti JA je braniteljica delovnega in poštenega ljudstva«. Našo vojsko je obiskala tudi delegacija žena iz Grožnjana in jo obdarila z vinom, sadjem in živili. Prav tako je napravila obisk naši vojski delegacija iz Kastanjarjev in Krašice in prinesla darove. Tudi iz drugih vasi so prišle delegacije. Po pozdravu JA so se žene skupno z vojsko udeležile prostovoljnega. dela pri gradnji zadružnega doma v Bujah. V tekočem mesecu so žene iz Buj izvršile naslednja dela: pobelile so 18 kuhinj, očistile 12 vodnjakov, počistile 48 stanovanj in še posebej drugih pet stanovanj bolnim in starim ženam, pobelile so 15 stranišč in razkužile 38 kokošnjakov, 26 hlevov in pometle 15 dvorišč. 2ene po vaseh bodo še naprej tekmovale in tako pokazale, katera vas ima najbolj pridne zavedne žene. ZAVEDNOST ZENA V flROZ-NJANU. V Grožnjami imajo žene kljub utrujenosti poljskega dela, redne sestanke. Pretekli teden je prišla v Grožnjan tovarišica z o-krajs, da prisostvuje sestanku. Zaskrbelo je jo, ker je bila že noč, pa še nobene žene ni bilo navzoče. Tedaj je šla do 70-letne predsednice, tovarišice Kraljevič Ange. le zaradi pojasnila. Kmalu nato pa so žene pričele prihajati od vseh strani in napolnile sobo. Na sestanku so žene med drugim razpravljale tudi o prostovoljnem delu. Kot prva se je prijavila 70-letna predstavnica, vse ostale so sledile temu zgledu. Danes v Bertoke! Gostovanje igralske družine Ob slovesnem polaganju temeljnega kamna za zadružni dom, ki bo danes 28. avgusta v Bertokih ob 15. uri popoldne, bo ob 18. uri na dvorišču pred zadrugo gostovanje igralske skupine iz Cežarjev in Pobegov. Na sporedu bodo sledeče točke: I. Igo Gruden: Glas domovine, recitacija, 2. Cveče mi polje pokrilo, petje, 3. Stritar: Oba junaka, pevski duet, 4. Igo Gruden: Pismo tovarišu sinu, 5. O, more duboko, petje, 6. Narodna: Perice, spevoigra, 7. Jurček - pionir, šaloigra v enem dejanju, 8. Bilečanka, petje, 9. Balet pionirk, 10. Telovadne vaje. Vabimo vse demokratično prebivalstvo Bertokov in okolice- k številni udeležbi. M VOJ* v Koptu zasedel drugo mesto FLRJ v s^ili v vodo Janovsky Vladimir prvak FLRJ V Zagrebu je bilo na novi skakalnici SD «Nap,rijed» na Salati tekmovanje za prvenstvo FLRJ v skekih v vodo z deske, z višine trgh metrov. Skakalo je 40 tekmovalcev. Izid tekem je naslednji: 1) Enotnost - Ljubljana 493.38; 2) Koper - STO 211.57; 3) Polet -Maribor 125.63; 4) Mladost - Sarajevo 84.95; 5) Miactost ~ Zagreb 76.33; 6) Udarnik - Kranj 74.97; 7) DIF - Beograd 52.50; 8) Prešern -Bled 31.40; 9) JUG - Dubrovnik 31.30. Tehnični izidi posameznih članov Zvezno prvenstvo z deske: 1. Franc Pribovšek (Enotnost-Ljub-ljana) 129.94; 2. Vladimir Janov-sky (STO-Kooer) 114.81; 3. Keber (E) 111.16; 4. Dobrin, (E) 108.35; 5. Selan, (E) 107.59; 6. Stojan Gala, (Zelezničar-Ljubljana) 99.20; 7. Hirtenstein, (Naprijed-Zagreb) 90.18: 8. Kustudič, (Crvena zvez-da-Beograd) 85.83; 9. Manestar, (Mladost-Zagreb) 85.47. Tehnični izidi za Zvezno prvenstvo v skokih s stolpa - 10 m. 1. Vladimir Janovsky, (STO-Koper) 96.76; 2. Keber, (E) 87.57. Odredbe za brezposelne Redni dodatek Uradnega lista št 125 z dne 1. junija 1949 objavlja zakon z dne 29. aprila 1949, št. 264, ki govori o odredbah za zaposlitev in pomoč delavcem, ki so proti lastni volji brezposelni. Na podlagi člena št. 32 črka b) tega zakona je treba s prvo plačo (po vstopu v veljavo tega zakona, ali po 1. juniju 1949) zavarovati proti brezposelnosti vse tiste uradnike (tudi javnih uprav), ki jim ni zajamčena trajna zaposlitev, ne glede na plačo. Zavarovalnina, ki jo morajo podjetja in ustanove plačevati za omenjeno vrsto uradnikov, znaša 9.80 lir mesečno in 4 odstotke mesečne plače do maksimuma 19.500 lir za industrijske in rokodelske uradnike in 18.750 lir Za druge sektorje. Plačevanja te zavarovalnine so presti uradniki, ki pripadajo sledečim kategorijam: 1) Tisti, ki spadajo med umetniško osebje, kinematografsko in gledališko osebje, ali pa so v službi oseb, ki so jih dolžne prehranjevati, kakor predvideva civilni zakonik. 2) Ona, ki so plačani sajno z deležem na dobičku ali s pridelki podjetja. 3) Tisti, ki samo od časa do časa delajo pri drugih. Podrobnejša pojasnila O zakonu z dne 29. aprila 1949 št. 264 in o izpolnitvi njegovih predpisov bodo dobila podjetja in ustanove s posebno okrožnico, ki jo bo razposlal Zavod za socialno skrbstvo. GORIŠKI DNEVNIK -.. - - .,...- - - - . - ■ .-r-- II- »,.■.?■«*,, 1^.:- ^ T--—--T,-arr=ga» PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 74» Delo in napredek v Slovenskem Primorju Fronta bo ustanovila letos še 177 obdelovalnih zadrug - Razna dela na podeželju Šahovske beležke Poletni čas pomeni za šah mrtvo sezono. Kljub temu je bil 16. avgusta odigran v klubu VUJA šahovski dvoboj med pionirsko kolonijo iz Srbije, ki je na letovanju V Kopru in šahovskim društvom V Kopru. Igrali so na osmih deskah. Za srbsko kolonijo so nastopili štirje pionirji in štirje tovariši od nadzorstvenega osebja proti koprskemu moštvu, ki je šte- V torek seja občinskega sveta Po kratkih počitnicah v preteklem tednu se bodo občinski odborniki v torek 30. t. m. zopet zbrali k svoji redni tedenski seji. Dnevni red za to zasedanje ima na programu več zanimivih' problemov, med katerimi je še vedno ureditev plač občinskih nameščencev, problemi javnih del, dalje tablice za vozove z živalsko vprego in še več drugih podobnih zadev. Sefa o prosti coni V sredo 31. t. m. se bo po polletnem presledku na. sedežu Trgovske zbornice v Gorici zopet sestala posvetovalna komisija za prosto cono. Na tej seji bodo ponovno proučili način razdeljevanja slaščic in likerjev v območju proste cone po tovarniških cenah, dalje način kontrole proizvodnih registrov za likerje in druge manjše probleme. V Vrhu šmaio vodovod a nimafo vode V vasi Vrh so po dolgih letih vendar prišli do vodovoda. Na srečo stanuje v njihovi vasi župan, kajti sicer bi verjetno morali še čakati na vodovod. Vse je šlo nekaj časa v redu na zadovoljstvo veščanov, dokler se ni pred kratkim pokvaril motor za pogon črpalke. Družba, ki je vodovod napeljala in pri tem že itak dovolj zaslužila, hoče da bi tudi stroške za popravilo motorja plačali vaščani, češ da so oni stroj pokvarili. Toda iz te moke ne bo kruha, kajti stroj se j.e pokvaril samo zaradi tega, ker je bil sestavljen iz starega, že neuporabnega materia la. Prebivalci te vasi so prišli tako rekoč z dežja pod kap, imajo vodovod, a vode nimajo niti za vsakdanjo potrebo. Kaj bi bilo, če nekega dne izbruhne kak požar! Preteklo nedeljo je bilo v Postojni zasedanje oblastnega plenuma za goriško oblast, katerega se je udeležilo 250 delegatov in so bili poleg tega navzoči kot gostje tudi podpredsednik vlade LRS dr. Brecelj ter zastopnik ljubljanske in mariborske oblasti ter oblasti iz Kopra. Tajnik tov. Mozetič je v svojem govoru povedal o dosedanjih u-spehih Fronte na kulturnem in go-gospedarskem polju v gorički oblasti. Do sedaj je organiziranih 66 kmečkih obdelovalnih zadrug, ki usmerjajo naše podeželje v socializacijo. Na prosvetnem polju je tudi delovanje živahno in obstaja v oblasti po zadnjih podatkih 552 knjižnic in 44 čitalnic. Ena glavnih ovir pri razvoju na tem področju pa je pomanjkanje dobrega knjižničarskega kadra. Glede ljudskih izobraževalnih tečajev j.e bila organizacija najboljša v tolminskem okraju, v prihodnjih mesecih pa se mora to delovanje razširiti na sleherno vas. Zlasti bo treba posvetiti pažnjo obnovitvi pevskih zborov ter igralskih in folklornih skupin. Glede kmečkih obdelovalnih zadrug omenja poročilo, da jih je bilo v začetku tega let? v vsej oblasti samo dvajset, v katerih je bilo včlanjenih 372 družin s 131 kmečkimi gospodarstvi. Ob koncu prvega polletja je število zadrug naraslo na 66 s 636 gospodarstvi in 086 družinami. Poleg zadrug pp obstaja še 83 zadružnih ekonomij, v katere je vključeno 78 gospodarstev, ki imajo 5157 ha zemlje. Na tem zasedanju je bilo govora tudi o gradnji Nove Gorice in delegati so sklenili, da bodo v ta namen mobilizirali še najmanj 2500 frontovcev poleg tistih, ki so Že zaposleni na omenjenem gradi-lišču. Po načrtu, ki so si ga zborovalci osnovali za drugo polletje, bodo organizirali v bližnjih mesecih 150 študijskih krožkov, 30 bralnih krožkov, 10 ljudskih univerz in 120 frontovskih kotičkov. Obvezali so se tudi, da bodo do konca leta ustanovili še 117 novih obdelovalnih zadrug po Slovenskem Primorju. Dalje je v načrtu 22 izletov v zadruge. Za pomoč državnim posestvom pa bodo ustanovili 378 vaških frontnih brigad. Posebno pažnjo bodo posvečali razvoju kmečkih zadrug z organizacijo proizvodnih odsekov, kakor so živinorejski, strojni, ter odseki za ureditev drevesnic, ekonomij. kokošnjih farm itd. V načrtu je predvidena tudi ustanovitev nadaljnjih 40 frontnih brigad za delo na gradilišču v Novi Gorici in številnih brigad za lokalne gradnje. Ob tej priliki so prišle pozdravit konferenco številne delegacije. Delovni kolektiv idrijskega rudnika j.e obljubil 18.000 prostovoljnih delovnih ur v počastitev druge ob- letnice priključitve Primorske k Jugoslaviji, frontovci tega okraja pa so sklenili, da bodo do konca t. 1. ustanovili še 12 kmečkih obdelovalnih zadrug. Uspešna izpolnitev prve polovice petletnega plana omogoča na Primorskem že letos poleg del v Novi CJorici tudi še celo vrsto raznih gradenj na podeželju. V goričkem okraju, in sicer v Brdih Že gradijo tako nujno potreben vodovod, kd sta ga dolgo vrsto let obljubljali najprej Avstrija in potem še Italija ter je morala priti končno ljudska oblast, da je od obljub prišlo tudi do dejanja. V Brdih bodo zgradili tudi moderno mehanično delavnico, popravili in gradili ceste. V načrtu ie tudi elektrifikacija več vasi. V Mirnu pri Gorici bodo razširili usnjamo ln čevljarno, v Ajdovščini pa tovarno sadnih sokov. Na Ligu bodo zgradili nov mlin. Prav t?ko je v gradnji precejšnje Število novih vodnjakov - kapnic zlasti na Otlici, Trnovem in Planini, kjer so dela že znatno napredovala in so že v svoji zaključni fazi. V Slapu in Bukovici bodo zgradili nov betonski most, poleg tega pa bodo zgradili in popravili Še več lesenih mostov in regulirali reko Vipavo ter nadaljevali z delom na Lijaku. V Šempetru je v načrtu javno kopališče in nova bolnišnica. V Ilirski Bistrici je v gradnji tovarna fenolne smole, zgradili pa bodo tudi tovarno za predelavo sadja. V Postojni nameravajo postaviti kotlarsko delavnico, v Idriji pa pečamo. Za sežanski okraj je predvideno popravilo cest. Dokončali pa bodo tudi z grvdnjo bolnišnice, poleg katere bodo postavili še stanovanjsko poslopje. Daljo bodo zgradili tukaj še zdravstveni dom, kopališče in popravili klavnico v Sežani. V tolminskem okraju pa bodo dokončali predvsem razna zavarovalna dela na Soči, popravili bodo ceste in mostove ter kanalizirali vodovode. Tako v gor iški oblasti kljub občutnemu pomanjkanju delovne sile uresničujejo številne načrte, da bi nadoknadili zamudo, ki so jo pretrpeli ti kraji v svojem razvoju. ko so bili pod fašistično Italijo. UOVI FIIiMI Vittori de Sica: Tatovi koles SLO VENSKE BENEČIJE Sole tt preiMe Mo u GeMl Beneška v? s Canebola spada v jezikovno mešano občino Fojda, vendar pa je popolnoma slovenska in prebivalci govore med seboj samo slovensko. Od leta 1947 deluje v tej vasi DFS, kar gre tukajšnjim šovinistom zelo na živce. Vendar se domačini šovinističnih iz'padov ne plašijo, temveč Fronto podpirajo, dobro vedoč, da lahko le z DFS dosežejo pravice, ki so jim sicer po črki zajamčene v italijanski ustavi. Šovinističnim elementom se je pridružil, ali pa mogoče celo postavil na čelo domači župnik, ki ga delovanje DFS silno bode. Seveda tudi slovenskega lista «Soče» ne more trpeti. Ker se zaveda, da v De Gasperijevi Italiji njegova služba ni zgolj služba božja, se močno zanima za DFS in pa za naročnike «Soče», »garjeve ovce« v njegovi župniji. V svoji podjetnosti je kar pri pismonoši izvedel za naslove naročnikov «Soče». Nato se je, prežet v krščanski vnemi, odpravil k posameznim naročnikom in jih začel nagovarjati ter celo zahtevati od njih, naj ((Sočo« odpovedo, češ da je protiljud-ski list. Seveda so mu ljudje odgovorili, da oni doslej o «Soči» niso mogli tega ugotoviti. Rovedali so mu tudi, da bodo ostali še nadalje njeni naročniki, kajti «Soča» je edini slovenski list v Italiji, ki se res zavzema za pravice Slo- vencev. Ce bodo kaj kmalu spet volitve, potem smemo upati, da bomo zopet dobili kak košček nove ceste. Pi-ičeli so jo namreč graditi že leta 1847, potem so prenehali, pred volitvami so dela obnovili in ko so volitve minile, so tudi dela zopet opustili. Tako čakamo novih volitev. V naši vasi smo' imeli včasih mlekarno, ki nem je dobro služila za boljše izkoriščanje jn predela-vanje mleka. V vasi sami in po planinskih pašnikih smo namreč zbrali do 8000 litrov mleka. Med vojno je bila mlekarna uničena. Vaščani, ki so mlekarno sami u-stanovili, so se zavzeli, da bi jo zopet obnovili. Toda nekateri člani zadruge bi radi, da bi vso upravo in vodstvo mlekarne prevzel župnik. To pa mnogim članom nikakor ni všeč, zato so iztopili iz zadruge in zopet predelujejo mleko na domu. Brezposelni pri podprefeklu Predvčerajšnjim dopoldne se je pedprefekt dr. De Pasquale odločil in sprejel v avdienco delegacijo okrog 40 gos iških brezposelnih, ki jih je vodil zastopnik sindikatov. Podprefekt je poslušal njihove pritožbe in je obljubil svojo pomoč pri reševanju problema brezposelnosti. Brezposelni delavec Ricco se je Že naveličal iskanja dela in se je v obupu skrušil na pločniku sredi rimske ulice. V tistem pride njegov prijatelj z novico, da je dobil občinsko službo. Pri tem pa je bil en pogoj: Imeti mora svoje kolo. Ricci ga je imel, da, toda v zastavljalnici. Posvetuje se z ženo, ki Zbere vse svoje rjuhe in jih zastavi, da lahko reši kolo. Drugi dan gre Ricci na delo in gredoč pelje tudi sina, malega Bru. na, ki je vajenec v neki garaži. Med delom pa mu nekdo ukrade kolo. Vse njegovo zasledovanje in pomoč prijateljev, občinskih pometačev, je zaman. Končno po dol gem tavanju in iskanju s sinom Brunom izsledita tatu. Toda Hicci nima dokazov, tat je revež kakor On in sosedje v starem mestu, ki močno sliči hugojevskemu «Court des miraclesu, se mu rogajo. Ko gre ves skrušen in truden proti domu, ga muči skušnjava. Pri nekih hišnih vratih je prislonjeno kolo. Nevidna silo ga vleče tja, da se mu približa, sede na kolo in skuša z njim uteči. Toda Ricci ni poklicni tat. Ljudje ga dohitijo in ujamejo. Lastnik kolesa se usmili jokojočega sina ter četa in pusti da gresta domov. S sramoto in obupom na obrazu in srcu koraka Ricci kot zasanjan po ulici brez kolesa, brez dela, no. vemu trpljenju in bedi naproti. To je približna vsebina filma, ki je vzbudil toliko hrupa in graje na eni, ter hvale na drugi strani. Nič ni tukaj umetnega, nič narejenega. Ljudje so kot jih srečujemo vsak dan po ulicah velikega mesta; življenje teče naravno in brez u-metnih kulis in drugih priveskov. Genij Vittoria De Sica, kot režiserja in igralca pa je znal pokazati tisti del golega in trpkega vsakdanjega življenja, ki bi ga mnogi radi zakrili, drugi pa gredo mi-mo njega z zaprtimi očmi, da bi ga ne videli «Vidite, to je Italija s svojimi dvemi milijoni brezposelnih«, je komentiral nekdo med gledalci. Da, Pa ne samo Italija, to je vsa kri vica socialnega reda oziroma nered, ki kljub obilici vseh dobrin dopušča, da živi na desetine in stotine milijonov ljudi v bedi, ki pušča, da ob porušenih hišah, mostovih, cestah itd. stradajo milijoni brezposelnih, ki komaj čakajo dela in zaslužka. Vittoria De Sica nam vse to pove v nekaj mojstrsko izbranih slikah. On sam kot brezposelni delavec Ricci, njegov mali sin Bruno in žena so ustvarili take življenjske like, da se nam zdijo življenje samo, da ob njih pozabimo, da so na platnu, in se nam zdi, kot bi jih gledali v resnici. In ko odhajamo po končani predstavi, se moramo nehote zemisliti in vprašati: «Kam plovemo?» Ta trpka filozofija življenjske realnosti je bila vzrok, da De Sica ni mogel najti filmskega magnata, ki bi prevzel finansiranje tega de- la. Zato je moral celi dve leti sam zbirati potreben denar (80 milijonov) in je potem ustvaril film po svoji podobi in zamisli ter napravil umetnino, ki spada med najboljše italijanske povojne filme bai zato, ker je v njem pokazal brez vsake krinke bolezni in hibe naše dobe. Zato so ob svojem času vrgli neznanci bombo pred kino Principe v Tržiču, kjer so ta film predvajali, Teda taki atentati ne rešijo vprašanja, ambak še bolj pokažejo nujnost drugačne, vse radikalnejše rešitve, ki bo odpravila socialne krivice in zatiranje, iz katerih se rodijo tisti, ki kradejo kolesa iz potrebe in pomanjkanja. Pravi tatovi so drugje. Ne vidimo jih v filmu, pač pa čutimo njihovo prisotnost pri vsakem novem prizoru. Izmenjava nemških mark Odbor z? pomoč brezposelnim sporoča: Po posredovanju in zanimanju ravnateljstva INCA iz Rima sporočamo vsem prizadetim, da ne obstoji nobena nevarnost glede izmenjave nemških mark, svojčas izročenih Italijanski banki (Banca dTtalia). Te menjave ni bilo doslej mogoče izvršiti zaradi odločenega nasprotovanja zasedbene zavezniške vojaške uprave. Poravnava se bo zaključila in bo dokončno določena s prihodnjo mirovno pogodbo med Italijo In Nemčijo. Istočasno je omenjeni odbor zainteresiral pristojna ministrstva, da bo vlada čimprej izplačala vložene svote, na podlagi minimalne menjave po 10 lir za vsako marko. Prizadete bomo s tiskom obveščali o nadaljnjem razvoju teh zamenjav. Za dvolastnike Vsi lastniki zemljišč na jugoslovanski strani obmejnega pasu. ki nameravajo zaprositi dvolastniško izkaznico za prehod meje Za opravilo jesenskih del na polju, se za to lahko obrnejo na njihovo organizacijo, ki jim bo poslala vse potrebne dokumente na carinarnico in kvesturo v rešitev, ICSINIO 15: «Kasbah», I. de VERDI. 14.30: »Počakal te bom», B. Davis in E. Flynn. VITTORIA. 15: ((Ljubezen pod ničlo«, S. Her.ie. CENTRALE. Carlo. MODERNO. 14.30: «ZvonovI sv. Marije«, B. Crosby. EDEN. 14.30: «Gunga Din«, G. Cooper. ESTIVO, 20.30: »Tatovi koles«, V. De Sica. Htb 4 in 0,‘I (bi"fletlnn Krkavčan je d”0 Poclružnico in ''o6 nekai * '‘dite v Krkavče, K? iruL Uega videli. Ima-\b.PouabliT bel° hiSo)>-b )ce S7n° bili zelo ve- uootovili, da K Prednji, . * reportažo, ki 5*č - 5&isa[ <<£-judske0a tekni- ker nHhovi vasi, dru- 'o t’ sr iz Povabila spo-jSsvopJ Krkavčah ves -{Jt rje to irip.r/rveaa uspeha. IK ki io je urcd- Cn ■ 'Crrnh nas o>;°m.,. ((Ko u Je ahl Use htirs h ■ h'r’’-ciVenhnaS OVOm " “K° /Kiji® Pouertnf- VSe lvše kele«, IN, 4[> tedal tak° lepe, kot bVr e"". je ra- in je do-'•/'ar no- r "o dob Sil, j aktivisti so do- L.1'^ 0 Slo ^ k vas že kamion in odp-lj- nji’ove pridelke. Na v č ni potreba delati 19 km poti. Nič več maifm-nja in pripekanja pn soncu rič več skrbi če bodo svoje bi go lahko predali Tovar s Kuzma nam )■- ob odhodu dejal, naj z v likirn črkami napišemo da bo ’ahk udi on čital. Kako p m nljivo jr po-vdal R"s, Krk včani p! ejo danes z velikimi črkami napr dek v vasi. Druga lepa in bela hiša v vasi, ki so jo preured!li v zadrugo, dokazuje, da bodo kmalu sledile še nadaljnje. To bodo tudi lahko napravili, ker v vasi ni več fašista Dorina, kot ni več v Kopru zločincev Almer gogna, Boica in Zetta. Svojo oblast imajo Krkavčani, ljudsko ob ast, ki jim bo prišla na pomoč v vsakem oziru. Le tako naprej, Krkav-čanil P. A. - OGAREV MELENTIJE POPOVCI O ekonomskih odnosih med socialističnimi državami (Nadaljevanje s 1. strani) STRUKTURA ZUNANJE TRGOVINE FLRJ V 1948. LETU surovine ................... 1. izjemno konjunkturne 2. normalno konjunkturne polizdelki.................. Izvoz 44.70 34.18 10.52 34.95 Uvoz 24.59' 23.10 1.49 35.06 od tega: izdelani proizvodi Skupno 79.65 20.35 59.65 40.35 prehrambeni ; . . . oprema................... ostali proizvodi široke potrošnje . . w . . . razno ................... Izvoz % 17.33 2.32 0.63 0.07 a) invest. blago . . . b) prometna sredstva c) oprema . . . . d) blago široke potroš- nje .............. Uvoz % 13.22 6.82 11.38 8.93 100 100 Iz tabele je razvidno, da sta po strukturi svoje zunanje trgovine Madžarska in Češkoslovaška v mnogo ugodnejšem položaju kakor Jugoslavija, ali z drugimi besedami, da Češkoslovaška in Madžarska sodelujeta v svetovni menjavi v zanje ugodnejšo strukturo; ko pa to povežemo z dejstvom, da je tudi storilncfet dela v teh državah visoka (ker spadata med industrijske države), lahko s precejšno gotovostjo trdimo, da sta ti dve državi na zgornjem delu lestvice, v taboru tistih, ki s pomočjo svetovnega trga vlečejo ekstraprofite iz zaostalih držav — in tudi iz Juooslavije — katere struktura zunanje trgovine in njena storilnost dela kažeta, da pripada k zaostalim. (Za točno določitev položaja neke države v porazdelitvi svetovnega profita je potrebna podrobna ekonomska analiza. Toda tudi iz splošnih podatkov je mogoče s precejšno gotovostjo trditi, da sta CSR in Madžarska v bloku držav, ki pridobivajo ekstraprofite. čeprav verjetno niso tako veliki, kakor so bili nekoč, in sicer zaradi tega, ker nastopajo kot glavni izkoriščevalci ameriški monopoli, a ostale industrijsko razvite države kot udeleženci-pomagači). Kako se kaže konkretna menjava FLRJ s državami socialnega bloka, prikazuje naslednja tabela: Izvoz Jugoslavije v (v °/0) CSR ZSSR Madžarsko Poljsko 1. 1948 1. 1948 surovine 62.2 47.9 49.5 79.9 a) izjemno konjunkturne 53.0 15.5 34.8 63.3 b) normal, konjunkturne 9.2 32.4 14.7 16.6 polizdelki 12.1 40.6 342 17.4 skupno 74.3 88.5 83.7 97.3 izdelani proizvodi , . . 25.7 11.5 16.3 2.7 od tega: prehrambeni ; : . . . 18.7 9.7 5.7 1.8 oprema — — 9.4 — ostali proizvedi široke po- trošnje 7.0 1.8 — 0.9 razno . : — — 1.2 — 100 100 100 100 Uvoz v Jugoslavijo iz (v %) CSR ZSSR Madžarske Poljske 1. 1948 1. 19248 surovine 1.2 30.6 — 5.1 a) izjemno konjunkturne 1.2 30.6 — 2.6 b) normal, konjunkturne — — — 2.5 polizdelki 32.9 53.7 9.5 38.4 skupno 34.1 84.3 '9.5 43.5 izdelani proizvodi . . . 65.9 15.7 90.5 56'.5 od tega: 2 a) investicijske vrednosti 13.4 3.7 42.8 16.2 b) prometna sredstva . . 12.7 2.1 14.4 1.8 c) oprema 16.2 8.4 27.2 8.0 d) široka potrošnja . . . 23.6 1.2 3.9 30.5 razno ........ 0.04 0.3 2.2 — 100 100 100 100 Da bi tabelo pravilno razumeli, moramo pojasniti še naslednje: Vsa menjava je porazdeljena v tri osnovne stopnje proizvodnje: a) surovine in kmetijski proizvodi ali I. stopnja; b) polizdelki ali II. stopnja; c) izdelani proizvodi ali zadnja, III. stopnja proizvodnje. Je pa pri polizdelkih, to je v II. stopnji proizvodnje, več pod-stopenj in šele takrat, ko bi te dobro analizirali, bi dobili pravo podobo. Jugoslavija izvaža večidel polizdelke iz nižjih pod-stopenj in uvaža iz višjih. Tudi pri izdelanih proizvodih je več podstopenj, to je več ali manj strojnega dela. Jugoslavija izvaža večidel proizvode, pri proizvodnji katerih se manj uporablja strojno delo. Nismo šli v podrobne analize, ker je to dovolj, da dobimo podobo splošnih odnosov. Surovine so glede na povojno konjunkturo razdeljene v dve' podskupini. To je potrebno storiti zaradi tega, ker so posebno konjunkturne surovine bile in so neka vrsta rešujočega elementa v zunanje-trgovinski politiki neke države. Čestokrat je trgovina med dvema državama odvisna od tega, če ima in koliko ima ena izmed njiju — praviloma slabša. in manj razvita — takšnih surovin. Za majhno državo, posebno po tako veliki vojni, ki je odpravila vsako menjavo te države z drugimi državami, kot je bil to primer z Jugoslavijo, je to bilo odločilnega pomena v prvih letih po vojni, ko je obnavljala svoje mednarodne ekonomske odnose. Izdelani proizvodi so razdeljeni na proizvode, ki so namenjeni široki potrošnji in ki vsebujejo največ strojnega dela, kjer je storilnost dela največja, in na izdelane proizvode, kakor so investicijske vrednosti, prometna sredstva itd. Te zadnje smo vzeli posebej zaradi tega, ker državi, ki jih uvaža, zagotavljajo proizvodnjo, delo obstoječih proizvodnih kapacitet ali razširjajo te kapacitete. Kljub temu da so dragi in jih je treba včasih izredno drago plačati, ker vsebujejo njihove cene tudi monopolske profite kakor tudi plačilo licenc, to je posredno plačilo za tehnične iznajdbe in opremo tistega, ki *e vrednosti prodaja, so kljub temu za državo, ki jih uvaža, važne. Izredno važne so za našo države. ki je s hitrim tempom prešla h graditvi socializma. (Nadaljevanje sledi) MELENTIJE POPOVIČ Sui \ r a rapporti economici ali s f a H socialisti (Continuazione dalla 1. pagina) tamento dei paesi non sviluppati si inasprisee. Nello scambio mon-diale i grandi trusts si presen-tar.o in qualita di venditori mo-nopolistici dei prodotti finiti (e li vendono nei paesi non sviluppati e nelle colonie) ed in qua-lita di eompratori monopolisti« dei prodotti agricoli e minerari (che li comperano r.ei paesi arretrati e nelle colonie). Poiehe i monopoli possono dettare i prez-zi, il loro efietto nello scambio mondiale si risente: a) in direzione dell’aumento dei prezzi dei prodotti finiti, che i monopoli capitalistici produco-r.o e vendono ai paesi arretrati; b) in direzione del ribasso dei prezzi dei prodotti agricoli e minerari dei paesi non sviluppati e delie colonie. Da ci6 deriva l’incessante ten-denza ad allargare le forbici tra i prezzi dei prodotti industriali fniti e quelli dei prodotti agricoli e minerari, cioe la tendenza a rafforzare !o sfruttamento dei paesi arretrati. Ai monopoli, nella loro quali-ta di padroni della produzione dei prodotti finiti, riesce nel periodo della crisi di mitigare l’ef-fetto della concorrenza con il ribasso dei prezzi dei propri prodotti; al contrario, invece, per il fatto che nei paesi capitalistici non sviluppati e nelle colonie i prodotti agricoli e minerari pro-vengono prevalentemer.fe dai pic-coli produttorL essi possono eser-citare una pressione ancor maggiore sui prezzi dei loro prodotti e in questo modo. come pure in altri, salvarsi dalla crisi. Di conseguenza i monopoli capitalistici si arricchiscono e si salva-r.o dalla crisi non solamente col rapinare ancor di piu gli operai «nazionnli», m a pure con l’abbas-sare i prezzi dei prodotti agricoli e minerari, derubando la classe operaia ed i contadini dei paesi non sviluppati e delle co-lor.ie. In tal modo i trusts monopolisti« continuano ad inaspri-re lo sfruttamento dei paesi arretrati, aumentano 1’appropriazio-ne degli extra-profitti a spese di questi paesi, minacciano il livel-lo di vita delle masse di questi paesi, come pure la loro econo-mia irj generale, (Continua) G S P O D R 1 R S 1 r ¥ o TRGOVINA ® INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE \ ▼ Kompenzacije med CSR, Italijo in Trstom V zvezi z dogovorom o globalnih kompenzacijah med Itaijo in Ceškoslovas. , ki je b pred kratkim sklenjen, sporeča delegat češkoslovaškega ministrstvi za zunanjo trgovino v Trstu . ul. Valdirivo 21, da se dobe pri njem vsi potrebne informacije. Izvoz v CSR obsega: vzmeti, blagajniške registratorje lovom? avtomobile, nadomestne del:, svežo povrtnino, vino iv vermut, prejo, rayon, vseg i skupaj za 100 milijonov Ki, lz CSR pa bo uvoženo: jeklo za vzmeti, c.luloza, kaolin, glina, premog, ječmen in slad. brzojavni drogovi, posne-malniki z,: mleko, steklenine, kristal in bižuterija, letala, mo'orji Za let 'la in n-domestni deli ter pivo, skupaj za isto vsoto 100 milijonov Kč (1 Kč =U— lir). Posle nadzorujeta ICE v Rimu in Omnipol v Pragi. bo presekal železniško prego na vzhodu, nato pa bo tekel vzporedno ob njej ter se bo končal v Črnem morju meg, jezer m Pa-seul in rtičem Midi a. Z deli bodo pričeli prihodnjo spomlad. Odstraniti bo treba 50 milijonov m3 skal in zemlje. Ameriške laeietieleice nasprotujejo pomorski obnovi Kis Prekop Donava-crno morje Romunski tisk poroča obširno o pripravah z a gradnjo tega Prekopa, ki se bo pr čel pr, donavskem pristanišču Crnavci a, kjer Ameriške ladjedelnice so po poročilih iz Washingtona ostro nastopile proti obnovitvenim načrtom italijanske in nemške trgovinske mornarice. National Fe-deration of America Shipping se je uprla italijanski želji upera-biti kredit 00 milijonov dolarjev iz načrta ERP za gradnjo novih trgovinskih ladij. Nasprotovanje obrazložuj:: s tem, da podpira italijanska vlada že sedaj različne družbe za plovbo v mnogo večji meri kakor vlad; ZDA. Ameriška organizacija brodarjev pravi, da rimska vlada s finansiranjem do- mače brodogradnje ustvarja posebno ugodne pogoje za lastne ladje, ki tekmujejo z am:ri kimi. Poročilo, ki ga je ta organizacija predložila vladnim krogom v Wa-shingtonu razen tega pravi, da je skoraj polovica sedanje italijanske trgovinske mornarice sestavljena iz ameriških ladij, ki so bile odstopljen? Italiji pod enakimi pogoji kakor so na razpolago ameriškim kupcem Zastopniki ameriških ladjedelnic so tudi ostro napadli :klepe, po katerih bi se olajšala ladje-delniškn delavnost v Nemčiji. Po teh sklepih bi dovolil■ nemškim ladjedelnicam, dn presežejo dovoljeno gradnjo ladij, kakor jo ureja potsdamski sporazum. Ameriški ladjedelničarji podčrtujejo, da je dovoljenje, da sme Nemčija graditi za lastne potrebe 36 tovornih ladij po 7.000 ton, 6 ladij cistern Po 12.000 ton in 6 ladij Za prevoz sadja po 3.000 ton, v popolnem nasprotju s poprejšnjimi dogovori, po katerih sme Nemčija graditi ladje za dolgo plovbo šele potem ko se je oskrbela z mornarico za obalno Plovbo. Dežela tisoč in ene noči in nafta . NAFTNA POLJA AMERIŠKE DRUŽBE ARAMCO V DAHRA-NU V SAUDOVI ARABIJI, KJER SE 9.000 DELAVCEV BORI ZA BOLJŠI SOCIALNI POLOŽAJ Marsikomu se bo morda čudno zdelo, da je neka povezanost med vprašanjem petrolejskih zalog, za katere se borijo imperialistične Združene države Amerike, in med knjigo ((Tisoč m ena noč». Teda za ameriške imperialistične monopoliste ni nič absurdno, posebno če gre za' povezavo hol!ywoodske romantike Bližnjega vzhoda z mastnimi dobički monopolov. Pa vendar je veliko zanimanje ZDA za «vprašanja Bližnjega vzhoda«, da se tako izrazimo, prav tako dobra paralela kakor zanimanje mladine Viljemove Nemčije, izraženo v znamenitih potopisih Karla Maya, miljenca pokojnega vodje nacizma. Ce u-poštevamo, da edino letalsko progo, ki v°že Arabski polotok z ostalini svetom* danes vzdržujejo Američani, se nam takoj vzbudi primera z nemškim načrtom proge Berlin-Bagdad. Romantič- žena z Hollywoodom ali Karlom Mayem, je tu. Njeni zakladi so petrolejske rezerve vsega Bližnjega vzhoda. Javnost Združenih držav so v zadnjih 30 letih še večkrat vznemirjala poluradna obvestila, da petrolejske zaloge, ki so na o-zemlju ZDA, pohajajo in da se bodo izčrpale v kakih desetih a-li petnajstih letih. Po vsaki tel1 vesti je znani Standard Oil, velikanska petrolejska družba v Ameriki, pridobila kjer koli na svetu za sebe nove koncesije za črpanje nafte. Tako je n. pr. Fe-deral Oil Conservation Board v letu 1926 trdil, da znašajo vse zaloge petroleja na ozemlju Združenih držav samo še 4,6 milijard barelov, sedaj po 23 letih pa razglašajo, da so zaloge petroleja na ozemlju ZDA, ki bi morale biti že davno izčrpane, 4krat večje, kot so bile v letu 1926. V letu 1943 je Ameriko zajelo podobno vznemirjenje. Razglašali so, da bodo že v 15 letih, pošle petrolejske zaloge v Ameriki. Bilo ie ponovno potrebno, da bi javnost ZDA podprla o-fenzive Standard Oila in njegovih ameriških slamnatih možic-Ijev na Bližnjem vzhodu, posebno. na Arabskem polotoku; Da ima Arabski polotok velikanske zaloge petroleja, je bilo že davno znano. Ze britanske petrolejske družbe, ki so v prvi svetovni vojni prepregie ves Bližnji vzhod, in si zagotovile gospodujoč položaj v zadev; črpanja nafte, sq se pobrigale, da bi ostala ta petrolejska polja nedotaknjena, da bi si na ta način ohranile dotedanje visoke dobičke. V drugi svetovni vojni se je razmerje sil med ZDA in Veliko Britanijo spremenilo in so padle vse zapreke za širjenje ameriškega imperializma. Ameriške petrolejske družbe vodijo danes boi bo pod pretvezo borbe proti hitlerizmu in podpirajo ameriške družbe. Vlada ZDA je v letu 1944 s posredovanjem Petroleum Reserve Corporation stopila v uradne stike z Aramco (Arabian American Oil Com-pany), ki črpa nafte v Saudovi Arabiji, in z Gulf Exp!oration Ccmpany, ki se bavi z enakim poslom v arabski državi Kuvajt, da bi podprla zasebne ameriške družbe v razvoju črpanja petroleja v teh deželah. Sporazum ameriške vlade s petrolejskimi monopolisti predvideva izgradnjo petrolejskih cevovodov (pipeline), ki vodijo od Perzijskega zaliva k Sredozemskemu morju. Cevovodi so doslej dolgi 1000 milj, uporabljeno je bilo 350 ton cevi in so stale okrog 165 milijonov dolarjev. Na Bližnjem vzhodu se vodi kruta in neusmiljena borba. Britanski imperializem je zgubil in zgublja svoje položaje na Srednjem in Daljnem vzhodu, ker ga njegov veliki prijatelj z onstran morja stalno ogroža. Kdor ne razume petroleja, kdor ne ve, kje so glavna najdišča petroleja in od kod in kam je treba napeljat; petrolejske cevovode, ta ne more razumeti spletk politike na Bližnjem vzhodu. Tako se naenkrat zgodi,' da ne zadostuje cevovod največji petrolejski družbi Anglo Iranian Oil Company, ki vodi iz največjega iranskega najdišča nafte v Maidan el Naftum do Abardama v Perzijskem zalivu. Toda dokaz za to so ogroženi britanski strateški interesi. Ogroženost je nastala, ker so petrolejske cevi, ki vodijo iz Kirku-ka do Haife v Izraelu, zaradi spremenjenega političnega položaja usahnile. Na teh tleh se je odigrala v zadnjem času borba ameriškega imperializma pod vidom arabsko-izraelskih napetosti. Petrolejske ameriške it; britanske družbe imajo ogtcmne dobičke iz dežel Bližnjega vzhoda in milijone in milijone dolarjev plačujejo vladajočim krogom teh držav za koncesije Ljudstvo teh dežel pa nima od tega prav nič. Njihova življenjska raven je ena najnižjih na svetu. Napredno gibanje v teh deželah tlačijo in zasledujejo. Ta preganjanja so v mnogem hujša kot so bila za časa kalifov Tako moremo brez pr;tirava-nja trditi, da je hollywoodska izdaja ((Knjige tisoč in ena noč» samo kombinacija anglo-ameri-ških petrolejskih monopolistov z fevdalizmom emirov na Bližnjem vzhodu. H9IIH0 DO ŠO iitiusirijsli con ? Razen pri nas v Trstu ustanavljajo tudi po Italiji vsepovsod nove «industrijske conen, ki naj bi reševale gospodarske težave. Tako cono pripravljajo v Neaplju, zdaj pa še v Bariju in Rimu ter Benetkah. Glasovi prihajajo tudi od drugod o predlogih zanjo-Vprašanje je, ali naj bodo te cone kako novo Kolumbovo jajce? Mend.a bi ga bili cdkrili že mnogo poprej, če bi se izkazalo... novi aosirijsKi murni do 19 šilingov Z Dunaja poročajo, da dne 25. t. m. dali v promet neve bankovce po 10 šilingov. Stare bankovce, ki so še v prometu, bodo vzeli iz obtoka do 15. septembra. Zamenjavo izvršujejo, ker je v prometu preveč ponarejenih nov-čanic. ProizMoša madžarske ioMrije Izčrpen pregled madžarskega gospodarstva smo obravnavali v. štev. z dne 22. januarja letos. Navajamo nekaj podatkov madžarskega urada za gospodarstvo planifikncijo o proizvodnji prvi polovici letošnjega leta. Celokupna industrijska proizvodnja je bila. za 27 odst. višja od one v prvih 6 mesecih 1948 in je dosegla 103,5 odst. s triletnim planom določene proizvod-•nje. Največje uspehe je dosegla papirniška industrija (61,6 odst.) kemična (59,8 odst. več) in oblačilna (51,5 odst.). Razen industrije usnja so povsod prekoračili določene planske naloge. V prehrani so dosegli točno 100 odstotkov. Število zaposlenih delavcev se je v tem času povečalo za 100.000 Polovica odpade na gradbeno delavnost. Realne mezde so se povečale za 20,2 odst. Zmogljivost posameznega delavca pa še ni takšna, kakor jo določa plan, čeprav se je znatno izboljšala. molske kože za Srednjo Evropo J? Po podatkih iz Buenos Airesa izvoz la Argendna v prvi polovici letošnjega leta 4,450.000 komadov’ raznovrstnih kož al 24,3 ods*. več. kakor lani v istem času. Največ so jih izvozili v Veliko Britanijo in sicer 1,474.000 kom., na Irsko 525.000 kom. Vel’k o so jih prejele srednjeevropske države: Jugoslavija 371.000 kem., Nemčija 2S8.000 kom., vse cstale države pa okrog 250.000. Obiščite Zagrel#«! velesejem llllllllllllllllllllillllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllilllillllB11111111111 ŽELEZNIŠKI P OPUS11 Informacije pri Gospodarski delegaciji FLRJ Trgovinski oddelek, ul. Cicerone rasni TRGOVINA Oglejte si laloQ° Ulica Vasari NOVE KNJIGE i O’ Flaherty: IRSKE SLIKE, brošura....... Sa!tykov: IZGUBLJENA VEST, brošura . . . . Dedijer: JUGOSLOVANSKOALBANSKI ODNOSI Potrč: LACKO IN KREFLI, broširano . . . . KMETIJSTVO, brošura ...... . lir Jiiriševič 50' 0' •>;r W Šivalni stroj Singer pogrezljiv, nov, šiva naprej in nazaj, zamenjam za novo furnirano orehovo spalnico. LESJAK — Ljubljana — St. Vid, Poljane 53-1. Krojaška delavk ' ..,,.,.«»1* TRST - ULICA VALI* izdeluje moške 0 ženske pla^e OBRAČA,POPRAVLJA ni2RIH C1 PO IZREDNO Razšla Daiasicsaekeoa aniiia v m Na jubilejnem 50. vzorčnem sejmu v Pragi, ki ga prirejajo vs’ko jesen, bo prirejena tudi razstava avtomobilov in motociklov domače proizvodnje. Pokazali bodo najnovejše vzorce avtomobila in motornega kolesa: avto Skoda 1102 (nov. še izpopolnjeni model Škode 1100 Tudor) in motorno kolo Jawa 500. Praški ( vtos^lon, ki bo dal Popolno sliko današnje češkoslovaške nv*omobilske industrije, bci pokazal tudi Vse zadnje novosti in izpopolnitve v izde'avl kakor tud< načrte in modele za novo proizvodnjo. Češkoslovaško razstavo v Moško:. la je bili pred kratkim zaključena in kjer so razstavili 15.000 vzorcev izdelkov težke lahke industrij•>, je obiska 'o 20".000 ljudi. V-liko zanmmje e vzbudila m "d sovjetskim* tehniki in strokovnjaki. Pra’ki krogi mislijo, da bo ta uspeh še povečal izmenjavo med obema državama. na višja stavba, pa naj bo izra- ............................................................................................................................................................... Angelo Vivante - JADRANSKI IREDENTIZEM Avstrija ukine Trstu pravico proste luke 84 Nasprotno pa prihajajo prav zaradi te prevladujoče težnje * v vedno večjih količinah v Trst industrijski proizvodi njegovega < zaledja. In prav tako se izvažajo iz Trsta proti notranjosti vse tiste surovine vzhodnih in prekomorskih dežel, ki jih tržaško zaledje rabi za svojo industrijo in prehrano. Tako torej lahko rečemo, da čim bolj izgublja Trst svojo vlogo kot tržišče, tem bolj postaja izrazito avstrijska luka. Na ta način je bil lahko privilegij proste luke, ki je bil bistveno zvezan z vlogo Trsta kot emporija, kljub visokim protestom Tržačanov leta 1891. ukinjen, ne da bi prišlo do tiste ekonomske katastrofe, ki so jo Tržačani s strahom pričakovali kot smrtno obsodbo v primeru, da bi izginila ta stoletna svoboščina Marije Terezije. Na drugi strani pa je nova doba zahtevala od države novih ukrepov kakor n. pr. goste, nagle in poceni železniške in pomorske zveze, širokopotezne pristaniške naprave, nove tarifne in trošarinske predpise, ki bi vsaj delno zadržali bežečo trgovino, itd. Skratka, s povečanjem tranzita se porajajo v Trstu nove in nujne potrebe, katerim skuša država čeprav kasno in nepopolno zadostiti. Tako se je k starim in neustreznim pristaniškim napravam, ki so bile zgrajene okoli leta 1880, pred kratkim pridružilo novo pristanišče Sv. Andreja. Pristanišče Sv. Andreja je izhodišče druge železniške povezave med Trstom in njegovim zaledjem, ki bi morala dopolnjevati progo Trst—Ljubljana—Gradec—Dunaj. Ta proga je namreč vse prepočasna in se nahaja V rokah privatne družbe. Moralo je preteči skoraj po) stoletja, preden je Trst dobil od Avstrije drugo železniško zvezo, ki bi bila odtegnjena privatni špekulaciji in ki bi ga mogla povezati z njegovim specifičnim zaledjem, t0 je, preden je dobil državno in avstrijsko železniško povezavo z zaledjem. Tu pa naletimo na neko drugo nasprotje, ki je kakor nalašč ustvarjeno za to, da vidimo, kakšen vpliv imajo gospodarske prilike tudi na separatistično miselnost. Italijanski tržaški liberalizem, tudi tisti, ki je nadahnjen s separatističnimi težnjami, zahteva najbolj avstrijsko železniško politiko. Avstrija pusti, da preteče petdeset let, preden zgradi drugo železniško progo med Trstom in zaledjem, ko pa jo zgradi, izbere projekt, ki je manj avstrijski od tistega, ki ga zahtevajo predstavniki tegp ((uporniškega« mesta. Pač dokaz, da ekonomski činitelj pritiska na vse druge ideologije. Borba za to drugo železniško zvezo se začne še pred letom 1866., to je v času, ko Trst in Benetke pripadajo še isti državi. Projekta, ki naj bi-razbremenila južno železnico in na katera Tržačani prvotno gledajo, sta dva: Ponteba in Predil. Po prvem projektu bi bila ta nova Proga nadaljevanje take imenovane Rudolfove železnice iz Beljaka in bi skozi predor pri Zabnicah in po dolini Bele peljala v Videm. Zato bi težila bolj proti Benetkam nego proti Trstu. Po drugem projektu pa bi nova proga tekla skozi Soško dolino v Gorico in bi bila za Trst mnogo večjega pomena. Tržaški mestni sosvet se tako pred letom 1866 kakor v še večji meri nekaj let potem zavzema za Predil, medtem ko tržaška trgovska zbornica zagovarja tja do leta 1370 pontebski projekt. In pri tem je treba poudariti, da v mestnem sosvetu prevladujejo liberalci, medtem ko je v tem času trgovska zbornica sestavljena skoraj izključno iz ljudi, ki so zvesti pristaši Avstrije. Toda italijanski liberalci imajo boljši čut za interese Trsta in ne prikrivajo usodnega nasprotja, ki loči interese Trsta od interesov Benetk. Po letu 1866., ko so bile Benetke priključene Italiji, si Občinski železniški odbor, katerega vplivni člani so mnogi liberalci svetniki, prizadeva, da bi z novimi argumenti podprl projekt nove proge čez Predil. Ti argumenti izvirajo iz dejstva, da je Trst ločen od Benečije in da je treba postaviti proti pontebski progi, ki jo bo Italijanska država zgradila v celotno korist Benetk in Italije, drugo progo, ki bo ustrezala specifičnim interesom Trsta in ^avstruske države. (Nadaljevanje sledi) Kmetovalci, pomnite! KMETIJSKA NABAVNA in PRODAJNA ZADRUGA zo. I.V1 Urad in skladišče: ULICA U. FOSCOLO št. 1 -Prodajalna v TRSTU: UL. S. MERC AD ANTE 4 Prodajalna v MILJAH: ULICA G. MAZZINI I. Im ju gospodarska uslaiiova kmetov domačinu®* . (. "... i .. ....!____»!!_!.....»..ollšč* Eut|iitjli: pri njej vse srnji: kmetijsko putrd>sC CENE UGODNE BLAGO PRVOV Najlepše Jadrana najbolj upoštevan,, obmorsko kopališče Gor adia' i* Kopanje, obala za sončenje, igre, restaVi — -bife, koncerti, ples. — Novost iveekend hišice z Jit tremi posteljam'. Informacije pri upravi kopališča. ~~ -j /ii vstopnic za kopališče, najem ...____ vveekend -i pri potovalnem uradu «ADRIA - EXP voznih listkop in informacije TRST. ULICA F. ŠBVERO 5-b, TELEF. 29.243. — V«* julij in avgust bo igral izbran orkester vsak popoldan in Odhod parnikov m motorne jadrnice izpred pomola ribarnic® NEDELJSKI VOZNI RED: lz Trsta: iz Sv. Nikolaja: OB 7.30» 9.15 lz Trsta: 8.15 10.15 8.15* 9.15 11.45 10.00* 10.15* 12.30* 11.00* 10.45 17.30 12.05* 11.30» 18.30* 14.00* 13.15 19.15 15.00* 13.45 20.00 14.30* 21.15 21.30* VOZNI KE** DELAVNIKI"’ p Iz SV. 12.30* 15.00* 17.45* 19.45* \» (nosilnost ,aj * Ob lepem vremenu bo parnik «VIDA» (nosunoM j8j vsako nedeljo napravil eno izredno vožnjo v Sv. to ^ odhodom iz Trsta ob 14.45. Da bi se izognili gneči se parnik vračal iz Sv NlkB|Hja ob 1945 OB OB Z motorno lieiii! zn lin in imziii in vslii|i v lui|iuliKČu: J, NEDELJAH (N PRAZNIKIH- odrasli 200 L, ntr',cl joD L DELAVNIKIH s parniki . odrasli 200 L. otroci jadrnico ((Levante« odrasli 170 L, otroci Gornji vozm red velja v celot, ob lepem vremenu-velja urnik označen z zvezdico nb vsakem vremev11- dfP Redna avtobusna proga TRSI Sv NIKOLAJ ODHODI V TRSTU Z, A V TO BUŠNE. POST A J®: OB NEDELJAH: iz Trsta: 8.00, 10.00, 13.30. 13.45; 19.00. 22- iO. iz Sv Nikolaja; 12.25. 12.30, OB DELAVNIKIH: iz Trsta: 8.30, 10.00, 13.45; iz Sv. Nikolaja: 12.25 13.00. 22. .iiad*0 llenn tju in miznj lrsln|ininn v tui|iuliVuu: ni vrač" mlruKli I,. Ulil, iitrnci I.. 1211 93-808. - UPRAVA: ULICA K. MANNA št. 29 - Telefonska številka 83-51. višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-upravni 60, osmrtnice 70 lir. UREDNIŠTVU: ULICA MONTECCH! štev. 6, 111. nad. — Telefon štev. rrpi ASI- od 8 30-12 in od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak min OGLASI, od 8.3 Za FLRJ. Za vsak mm širi[le i stolpca za vse vrste oglasov po 10 Din. Odg urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica. Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battlstl 30/a, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B in FLRJ: 55, Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska . tlsK^ InozemsKefl . O.ZO&-