Szombathely, 1919. máj. 25. VI. LETO 21. ŠTEV. Proletárje svejta, zdrüžite se! Cejna novine je: Na cejlo leto . . . . . . . . 10.40 K Na po leta . . . . . . . . . 5.20 K Edno štev. 20 fillerov. Političen, drüžbeni i pismeni list za stároslovence, PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Vreditelstvo i izdajitelstvo: Politične komissárije tiskárna propaganda. Cio Tanáčne republike Gorodslobodjenjé proletárov ! Jeli jé lepše delo, jeli jé lepši i plemenitejš cio ed ete ga t Do eti; máo je teškóča, siromaštvo, znoj, -trplenje, glád bio lón delavnoga človeka, ino či si je v velkoj svojoj nevóli večkrát rájši sa smrt mislo, kak ka bi se i na dale mantrao: včasi so se njemi z peklom drügoga, svejta prfíli: Či njemi je vu vnogoj britkóči žitka včási kákši nezadovolen glás vujšeo vö z njegovi vu ví :y na ednók so njemi bitja, temnico, ešče i smrtno kaštigo od-' lóčili njegovi protivnicje, ka-pitalistje, šteri so prvlé vso oblást držánja meli v rokaj. Ka vam je valalo ví polski, rokodelski, glávni delavci, kelko Šléč ste se mantrali z delom, či ste z etoga, od dnéva do dnéva, vsigdár nevo- lnejše živeli? Či ste z svojim teškom, delom samo vaši náj« vékši neprijátelov, kapitan Š tov, velki bogátcov (burž> ážije) brezi dela stojéči, z vsov dobrotov svejta napunjeni Žitek zlehkólili ? Ka je póle rodílo, ka so v delavnicah i v fabrikaj postavili vküp, ka so g'ávni delavci meli v rendi do eti máo, z etoga vse so samo kapitalištje ino hurŽoázia meli hasek, ino delavci, ki so vse tó pripravili, so z vse ete dobró e žitka, náj večkrát mdti- i. aadoeta krűha nej,. dóbili. , Od sej máo de vse eto inači. Tanáčna naša republika ne dopüsti več, ka bi što samo z svojega velkoga imetka, brezi vsega dela ží ro; ne dopüsti duže, ka bi šlo samo z dela drügi správlao vküp bogástvo; ne de več tákši, šteri bi samo z drügimi dáli za sébe delati, ár je pri nas zdaj že samo edna oblást: delami rok ali delavcov oblást. Vsaka kaplica zrnja je zlát vrejdna, ali ete zlát ne dobijo več v roké, oni, ki ne delajo za njega; ete zlát se od eti máo samo delavcom dá nazáj, ino c-o.proletárske oblásti, Tanáčne republike je rávnič tó, ka se po znoj! dela priprávni zlat náj vsigdár samo k delavcom povrné nazáj. Ešče smo daleč vkraj od našega dla. Močne roké, Železno volo, stálno odločenjé moremo meti v sebi i na dale, ešče samo po 'nevóiaj, sükali na j7 stókrá noj prednosti doségnemo z cejla naš cio. Ali nej smo že več daleč od njega, vidimo že prišestnost, štera de še samo za nás delavne, za proleiáre, za naše siromáke: deco, betežnike i starce, skrbejla.* S. B. Té nóvi svejt. Prišeo je že tak dávno želeni čas, .gda je svetlost, miseo novoga svejta národe obládajo čas, gda so národje ovídli neglíaost dosejmaoš-njega drüštvenoga želenja. O vidli, so nadale národje svejta i tó, ka tá neglinost, — plod krivice stároga svejta — slüži jedino samo na hasek, cili kapitalištov. Pomága jedino sam s gospodárstvo, moč nekelko jezér, a rüši živlenje million i million drügih delavnih lüdih, tira ih v siromaštvop _ nemér,, t Národje, prí.nivši svetlost nó Toga svejta, so zjednáčilt, poravnati to neglinost, doli-potrli tó ^pravičnost drüštvenoga živlenja. Tak smo postali'zdaj mí. vsi i držánja naše edna familia, i vsi, ki v njoj prebivajo, smo si brátja. Vsi vküp-delamo, kak se to š"ka k Eden pravičen püšpek. Ednók, vu sneh, je Jezuša düh na puno ednoga z slugov njegovi, ki je püšpek bio, ino gospód vnožno -zemlé, črejd ino lüli. . Kak bi se na drűgi dén presvejtilo jütro, gori se zbüdi tüdi i püšpek ete, v kom je že zdaj düh lübéznosti prebivao íno prosi oblejko svojo, naj bi jo na sébe Vzéo. Notri-prineséjo záto Slugi njegovi svilní plášč njegov, z birora pojás njegov ino Právijo: — Ovo, gospo dne, oblejka tvoja! Ali odgovori njim on: — Nej je eto moja oblejka. Slugi so se začüdivali nad etim, nego nikaj so nej vü pali praviti. Püšpek njim j, etim znóva veli: — Moja oblejka je z širine ino podplat obüteli moje je od kaménja raztrgan^ Vö pa glédajóči nad okno svoje, stároga ino nevolnoga človeka vídi na vulici, z sü ríne noséč.v oblejkov ino od kaménja raztragaov obütel jo v na nogáj. Na njega káže z rokmi .svojimi ino právi: — Ovo, moja oblejka ! Dajte onomi Siromáki topla oblečala, meni pa prinesite nazáj mojo oblejko, štera je na njem. Ešče i bole se začüdivajo Slugi na tó, ali záto spunijo zapóvid. Ino püspek na sébe vzeme ostro oblečalo apoštolsko. Notripridóči po etom toga k püšpeki eden, z med víšèš-njimi popi njegovi, ‘poklon! se póleg návade: — H -álen bodi Jezuš Kristuš! On pa veli njemi: — Hválodávanje je samo návade pnlizajoéi. Pravi rájši z srcá tvojega: „Nigdár ne razžálim človeka! Pila po etom te Višešnji pop: — Gda bodemo meli slűžbo božo? Odgovori njemi püšpek: — Koga je dűša čista, onomi je vsákavöra boža slüžba. Zakaj praš tó od méne? — Záto gospodne, ár se ne smejmo obrániti do tečás, dokéč ne »právimo slüžbo božo. -r- Jeli bsdeš samo záto slüžo Bógi, náj tvoj žalódec napuniš? Právim tebi: nej je boža slüžba za Bogá, nego za lüdi volo. Ino či máš krűh tvoj ino ga jejš, prvlé kak bi ga ponüdo gládnomi, zakaj ščéš tak z jálnim tálom slüžiti Gospodna Idi, dáj tá,* ka máš gládnim ino bliže bode pri tebi Gospód, kak bi bio vu cérkvi. Ino odide od njega .te Višešnji pop. Tam od zvüna pa právi čakajóčim: — Püšpek je zblodjeni v 2. NOVINE 1919. május 25. dobroj brátji, po zapovidi, pelanji i kázanji gláve familie: države naše. Bratovči-na proletárska vse nás vküp véže. Nadale véže nas vküp ono lejpo čütenje, ka Človik ne dela samo za sebé, nego i za drüge svoje brate, ki spodobno, kraj dobromi nesti svoje, se skrbijo tüdi i za potrebe svojih bratov prole-társkih. Tak tečé tó eden drügoga vöpomágajoče delo med' delavcami váraškim i vesnič-kim. Varaški delavci, meštri pošilajo šker, mašine nadale blágo gospodarstveno polodelavci^ tej pa za tó. dájo njim živež, da oni dale morejo njim Škér, blágo potrebno pripraviti. Ni eden uemre bidti brezi drügoga, ni eden je mogoči živeti brezi drügoga. Da moremo odsejmao v vekšoj meri, z vekšo v močjov delati eden za drügoga, nej kak so dosejmao delali potrebno je nam za tő i bratinska sporazumnost, lü bav i čütenje. Dosejmao je najmre delavec^ mešter nej mogao dela-, ti v prvom rédi vesnica?, ár prisiljeni bio gordržati cejle truppe krvnikov. - Med temi je nájprvi bio sam fabrikant. On je zavézao doli roké delavcov na vse lejta. Sam je vlekao masne, prevelke haske z znoja, z pretegnenja žil delavnoga človeka. Z ednov rejčjov vsákí stopaj njegov za njih se je zdogo; priho- dek, vrejdnost, gospodárstvo njihovo je povekšao. I tak, dokeč je million i million delavcov samo životárílo, te-čás so fabrika nti špitali gospodsko. Blágo fabríčao pa dokeč je prišlo do , rok polodelav-ca, je mogao za po tri, — štirikrát vékšo cejno od cej-ne fabrične küpiti. Zato se pa zamán mantrao, napisao polodelavec z delom svojim. Je rad bio, ka či si je samo telko znao vövzéti vrejdnosti z zemlé, z šterov si je ravnoč samo potrebe svoje mogao zadovolni. Vmogo ih je živelo tak v dobroti z trüdom delavcov, — á oni kapitalisti sami brezi dela -— ki so samo poteščali živlenje vsih onih, šteri so za hasek njihov mogli delati. Té, dosejmao brezi dela v vsakoj dobroti žívoče, zdaj bode zlrisao té nóvi svejt; — proletárska držáva, naša. Samo delavec bo, ki de se hüdo, skrbo za vsakoga i vsaki (delavec) za pojedine-ga, te bode pomágao eden Drügomi. Ne bo nikoga, kr bi živo, jeo brezi dela, z trüda bližnjega, brata sovjega..., Ar... s ... Kak pišem Jas? . Po stároslovenskom jeziki tak, ka me vsákí naj dobro i celo razmi ! Tak, kak pri nas stári lüdjé, odraščeni moški i ženske, móži i žene, dečki i dekline od indašnjega vrejme-na máo gučijo! Nücam poprejk slovenske, tó je mednárodtte litere, štere do i naši vogrski bratovje pomali lüdi meli, v šteri mi nej trbej mesto edne dvej literi pisati. Na ete mednarodno litere do naši nemški sósidje z časoma tüdi mogli prejkidti, šteri v etom vrejmeni večkrát tri, štiri litere pišejo mesto edne. Pri njih je š-sch, č-tsch i t. d. V mojem pisanji samo stá-raslovenske léči nücam i nó-voslovenske, horvatsko samo te, či nam ene v našem, jeziki falijo. Nego ete nená va dne reči prvlé dobro raz-tolmačim, večkrát tüdi, naj se z cejla privádUe k njim. Nücam (po nóvosloven-skom: rábim) i, f, o, ó, (mesto cu), ö, o, e, é, a, á sa-moglásnike, naj mojo vsáko rejč dobro razmite. Malo-máio, stara-stára, gledale-glédat, nori-nóri, ves vés, dugo-dűgo, i t. d. je nej vse edno. Ete drójtféle samog'ásnike, či rávnič z ménšim račűnom kak mí, nóvoslovenci tüdi öücajp,.. Pogledamo samo Kramarič Franca »Slovenski Slovak zváne knigo. Ou, au! Bau, bau—decu Mao! Nega nidti v stáre-, nidti v. nófoslovenskom, nej v horvatskom jeziki eti dvojni eamoglásnikor?. Ete dvoj-ne samoglásnike so samo v stárom vrejmeni nücali te ži-vóči lüdjé, gda je ešče nidti gvant človeči, nej bio snajžno vözdelani; vu vrejmeni ga-bánov, kožühov, bujbelov nošnjé, gda so ešče z lese-nim plügom oráli. Jeste pa v našem stáre slovenskom jeziki „o* samoglásnik, mesto „1* drűgcglásnika v glagolaj. Tak na priliko: tu sam bil — tű sam bio, malo sam imel-malo sam meo, delal budem — delao bodem ali bom, list sam pisal — pismo sam pisao i t. d. V mojem pismenom deli vsáko rejč tak pišem, kak mi tó njéno izhájanje i vugíbanje káže ino tüdi i tak, kak reči po ednom, po vküpstávlanji, na sredini naše stároslovenske krajino prebivajóČi lüdjé vö-Právijo. Tak na példo : ed-nók — nej pa idoók, drtt-góč — nej pa drgóč, dnes —7 nej pa gnes; Celó — i nej bilé, jas ,— i nej jes ali gjes, vsákí — i nej sákši ali vsakši i t. d. V rokaj sam meo, večkrát sam i skózprečto edno, zdaj že više 400 Iejt staro, preci dűgo, stároslovensko pogodbo (szerződés, kcntraktuš), v šteroj so te živóči naši cčácje glih tista iména meli, kak njüvi mslednicje zdaj. Tak so gučali, rávnič tiste rečí, stávke so nücali, kak je mí ešče tüdi i zdaj nücamo. Či eto indašnje pogodbo gda svejta pá v róke dobim nazáj: v cejlom jo na očivestnost dám v eti Novinaj ino vidili bodete te z njé, ka se je naš stároslovenski jezik, v Preminoči stotinaj, ešče i v jezero pámeti. Kmica je obsejla düšo njegovo. Ino slug! so tüdi pravili: — Zagvüšno, istino gučiš! Ár ove, topla obečala je dáo onomi hrómoni, šteri nidti i v našo črejdo ne sliši. Odgovori na tó te siromák tüdi: — Jeli je zblodjeni vu pámeti on, ki tak lübi bližnjega svojega, kak Nazarenski? Ide püšpek po etom toga próti cérkvi. Popi pridejo k njemi ino Právijo: — Vsákí dén je praznejša cérkev. Ža brezi bogá začnejo živeti lüdjé. — Što ste ví? — pita njé püšpek. Oni se pa začüdivajo ino Právijo: — Nej li, ka záto poznaš nás ? Slugi boži, popi smo mí. Ino pita njé püšpek: — Kama idete? Ino odgovoiíjo oni na pitanje : — Ednoga siromáka zemló ščé meti eden med nami, ár bi jáko prílična bila ona, za lejtni kašteo; ono idemo glédat. Veli njim na tó püšpek: — Prázna je cérkev, ár je prázna tüdi i dűša vaša. Brezi Bogá živéjo lüdjé, ár ví brezi njih živéte. i Zičüdivani glédajo na njega popi. On njim pa na dale právi: — Idem z vami. Ino idejo po váraš!, med pa-lačami. Vnógi so glédali na püšpeka, ki je sürínsko oblejko meo na sebi. Popi so se pa sramoti za volo njega. Veli njim záto: — Právim Vám, nevrejden je Človik on, ^i dvej oblejki má ino nej ga je srám, gda v raztepeni obleiali vídi brata svojega! Ino vsi ví giz-dávo bodite do eti máo med nevolni mi ...... Zakaj se sramotne zdaj? Ino vidijo na vulici sohe, vküp luga jene lüdi, ki so z žmetnoga kaméaja palače zidali tamo. Ino postojéči, glédali so njé. Ino právi eden z méd popi: — Eti so oni bogálajéői! Eti so človečega* réda nepri-játelje! Vse podirajóčil Odgovori pa na tó püšpek: — Zakaj bi bogátajéči bio on, ki se za volo pravice, próti krivici postávi gori? Zakaj bi neprijáteo bio on, koga je réd človeči na tlah vdaro! Ino v kákšem táb podéra on, ki gori zida t (Dale) 1919. május 25. NOVINE 3. lejtaj, skoro nikaj nej premeno. Nego z tem bole so se preobrnoli nóroslovenski, horvatski i serbski naši do-mosodcov jeziki k illirskomi, Primorskom!, eti pá dale po dtűgi. Na spróti vsega toga je pa páli i práva istina, ka nega na svejti nidti ednoga, kak šléč naprejstojéčega jezika, šteri ne bi z drügi jezikov meo več,ali menje rejči. Vsákí rédno delo šker, včenjé i dugo vajenje potrebüje, tak i pismeno. Ki záto po našem stároslovenskom jeziki Čisto, rázumno ščé pisati nájobpr-vina naš jezik naj z eejla i dobro pozna, naj si správi: slovenski, hrvatski i srbski -jezikov včenjé knige, slováre (rejčnike) eti jezikov, stároga i nóvoga vremena. Naj se ešče navči vő i km'g dobro vogrski t nemški jezik ino zná i razmi naj Celó stó i stó medná-rodni rejči —- ino te de znao tüdi i rédno po čistim stároslovenskom jeziki pisati i gučati! I S. B. Stári svejt Naše držáaje je pred jezero lejti nej tákše bilé, kak je zdaj. Z grmővjom vse obra-ščeni velki logóvje so bilí tam, gde mí v zdášnjem vrejmeni naše njive mámo i velke močvare kre ménši, vékši vodin z serjóm, rogozom zaraščen. Vnožino vsefelé ftíc se je držalo v eti, v Celó kmični logáj so pa cejle črejde z divje zveiíne mele svoj gvüšen dóm. Vesnice so rejtke i male bilé, Ar so te živóči, ešče skoro na pó divji národje vsigdár bojne držali eden z drügim, vnóge so zapravile med njimi povnožene, močne zverine, ešče i več, po njűvom nevolnom i nečístim žitki kralüvajóči hodéči betegi, próti šterim so se nej mogli brániti, Nego zemlé so že delali v tistom vrejmeni, Či glih samo v málom táli okóli vesnic, z lesenov škerjóv. Oráli so, kak i denésnjega dnéva srejdnje Ážie na pó divji národje, z mcčnimi, vugnjemini vejkami ino z toga si lehko premislimo, ka kákso nevolno le- seno drügo Škér so meli te, gda se je bronz ino železo samo jáko na rejtci dobilo ino nidti zadosta indašnje kameno škeri je nej bilé. . Ino te živóči naši očácje, šteri so tak teško i z táksov Obilnostjov rovali, obdelávali svojo zemlé — so Slobodni lűdjé bilí. Zemla je njűvo bíla, za sébe so si póvali márho, sebi so loviti šibe vő z vodin, za sébe so hodili po lovini ino sebi so správlati divji sád, méd, lej s i drva vö z logóv, šteri so tüdi njűfi bilí. Ino nigdár so nej Čüli praviti tó, ka bi njim što ž vüp tühinski neprijátelov vu bojna j, z njihovoga žmetno správlenoga póva kaj vkrajjemáo. Eti naši, Celó Slobodni lüdjé so pa od leta do leta prid-nejše delali svojo zemló ino kak so se pomali i ponávlali: vsigdár so si tüdi več i Več grünta obdelávali. Ino po etom te tak od vrejmenai do vrejmena več-več obdelane i v rendi držáne zemlé gra-čüvalo; vu na tó priprávni krajíjtíaj, po cejlom našem držáaji. , Ali v záhodni tálaj Európe se je v tistom vrejmeni že celó drügi red začno med tam živóči národmi. Ništerni bógši ali prilizajóči vitézje v králeski šeregaj so velki zagovor dobili od svoji králov ino so celó pod sébe začnoli správlati v njüvi, kraji naj žjvóče poledelsko lüdstvo. Istina je, ka so se polodelavci nindri nej šteli samí radi njim podvrči!, nego eta, od krála vözebrána gospoda so z orožjom vdarila na njé, dol so je splódila z njuve zemlé, v temnice vrgla i v teji! z groznom tálom mantrati dála. Rávnič tak, ešče i nemi-' lostivnejše, so delali i ti Višešnji, popi tüdi, šteri, či so rávnič božo rejč glásili, so z drűgov gospodov navküper vseli več i več zemlé jemáli vkraj od delavnoga lüdstva, zvün toga so njim polodelavci ešče i z njűvoga máloga pova mógli vsákí hip eden gvüšen táo vkrajdati ino njihova imánja zobston, na svojem stroški, obdelavati. Tak se je začnola v našem držánj! više šéststó lej t trpéča gcspočina, štera je po božoj (?) vóli, prvlé ednáko lűdstvo, na gospodo ino pavre raztálala. S. B . Nega več dáče. Ravniteli Tanáč RevoluV cie je odrédo, ka máli vér-tovje, šteri do 10 kat. plügov gorič ali do 100 kat. plügov drüge zemlé májó, ne bodo, od etoga leta máj. 12-ga máo, več nikše dáče ali porcie plačüvali, nej grüntne i nej hiž-ne. Tüdi i dična zaostanen-je, štero so do eti máo nej mogli notripláčati, se njim odpüstí. Ka mislite, kak je tó mogoče? Tak, ka naša Delavcov Tenáčna Republika ne dopüsti v držánj), brezi dela stojéči,.toülióae i millióne v rokaj imajóči kapi tališto v, šteri so si svoja velka bo gástva do eti máo samo samo glih od proletárov spra-' vili vküper. Ne de tüdi mejla na dale te velke parádiške vojske, štere so de eti máo siromácje mogli z dáčov gordrži ti, plačüvati. Po ètoin toga nej trbej več záto Áavnitelnojni Ta-náči tó, ka bi od delavcov, z veškira bobénom i z ekze-kűtorom, njihove fillejre, ko* róne gda vkraj jemáli. ' Domáči i svejta glási. Páriška konferenca je páli vöpokázala zobé svojih krivič* nih del. Kak se čüje, je Že os-tanovila granice nóve vogrs. držáve. Po njénoj odrédbi, — ona jo za mérni kontrakt imenüvle — odtrgnejo od nás Banát, Temesvár, nadale Erdély i Slovaško tak zváne krajine. — Tak so odrédili brezi nás v Páriši; a zdaj so nas pa gori poiskali, ka náj podpišemo i primerno té kon-traktuš páriske konferencije. Ántánt je prvlé gláso sa-moravnítelstvo národov po cejlom svejti. I gle, sódo je brezi pitanja našega i drüge Dá-rodnost!. Na prosto je samo odrédo brezi privole naše, ostanovio granice vogrs. držánja po voli svojoj. Ka je prvlé gláso, zdaj za tisto nidti ne Vej, KláÜ z nogami svojmi pravico, juš nar o-dov. Vidite zápelávce, sa-mosilnike narodov, nedužnoga svejta. Mí primerno samorav-nítelstvo národov, a neščemo nikak i ne bodemo primili diktaíuro imperiálističko. Neščemo čüti veče jéčanje bratom svojih pod jármirp robstva bogitášov (kapitálistov), nidti glédati dale mantránje, živlenje njihovo k živinam spodobno. Ne bodemo primili tó BÓvo ali i sramotno delo ántánta. Ščémo, ka se náj po vsédt vÖ3pela, vpla národov, a nikak nemremo priznati odrédbo generališa, — kotrig páriške, konferencije. ' Mí smo se protivili že próti okrivíenji vole národov i bo-bemo i vsigdár protistáli! bojdi I kakšoj šteč nekrivič-nosti ántánta. M... s ... Naša rdéča vojska. Pri Šalgótarjani smo nes-mileno zbili čehe. V tom cejli dén frpéčem boji se je vöpc-kázala 46. i 101. nadale pes-tanska 53-a regímenta. Z pomočjov topništva so od Šal-gotarjáne na sever porinoli neprijátela. Zevzéli nazaj váraš Fülek i stáre položáje ležéče med várašami Fülek i Szécsény. Vzéli od neprijátela 8 mašinski pükš i dosta topničkoga streliva nadale zarotili vlovlence. Tak smo i pri vároši Eger zbili i nazáj prvinoli čehe.- — Bro* dovlje naše pa na vodi Dane nazáj zbilo 2 mašinskivi stotniji. Čehi so začnoli strela! na várošBalassagjarmat, okoli váraša je málo mérno stra-žarsko vojsküvanje, kak tó bi va i na drügi, mestaj naše fronto. Čehi prvlé, kak so z Füleka mogli oditi, so* dosta nedužnih lüdih vmorili i dali vö odrédba za dopüščenja slobodnoga ropanja na 2 vöri. Kod so šli so oropali vésmce i živi ž sebov odpelali i mirne lüdi vrnarjali. 4 NOVINE 1919. május 25. Jugoslávia. Stánje gospo dárstva srbskoga v Jugos'ávlji vsaki dén vse hüjše gračüvle. Nezado-volnost cárcdnosti jevseobča. Vojništvo mrmla próti samo-siloičkoj vládi srbov. Med njim se močno širijo misli nóvcga svejta. V Bcsniji so že priprávni na podignenje revolucijo próti srbam. Za krátkö vrejmen jugoslávia stópi tüdi na pét oslobode. V vojsküvanji pa z Austrijov nema nikše sreče. Edno bitko za drügov zgübi, a vojska sama je pa v nájvék čem neréd!, tak ka stoji pred razidenjem. — Taljáni pa ju-gosláve z váraša Fiume vö-gonijo. Rusosko i Ukrajina. JBoj sta obojivi državi pove* dali Romátiiji i se pášiita Je nam na potnóč. Ruska — ukrajinska rdéča vojska je napádoola bejlo gárdo Románije. Bejla gárda je vmárjala prebiválstvo mérno BeEarábie. Napád se je zečno v dolini Dneystera. Slávno napredüje tá zmágaj na vojska. — Rümác.ča, da obdrži i nadale svojo kaple táiističko vlási, postávila je sebi cio dolpotreti diktaturo vogrs. proletárie. Nás so Od vsej strán nspádnoli. — Rusija i Ukrajina nadale nemreta trpeti i glédati tó silo Ro-mánie próti nam. Záto sta j obej dižávi napovedala boj Romániji, a sama ruska vejka je že blüzi naše granice. Mirili kontraktuš Nemške. V parlamenti nemškom je obča nezadozcljnost poleg mérnoga kontraktuša. Po tom konktruši zgübijo tüdi i gornjo Silézijo. Tó privoliti nemcom je nemogóče. Proti ti se to delo s»moravnítelstvi národov. — Posadovsky, poslanik národni, je oznanio, ka té kontraktuš je samo jedino gola te prosta mržnja fran-cuška i krvništvo englezov proti nemcom. Ár je ncma-goče, ka ne bi voditelje Francuško i Engleške Poznali posle prilike gospodárstvene Nemške Nadale, ka ne bi znali i tó, da nemci tak teške pogodbe kontraktuša nemrejo podpisati, tejm menje ga primiti od án tinta, Predsednik. Fehrenbacb, pa je pravo: Prisiliti národ nemški nemre nikak níšče na té kontrakt. Trbej raztu máčiti i zvünskim drzánjam, ka. tak opravlati z národom nemškim se ne dá. Neprijátelje naši — kak se vidi — so pozábiti tó, ka matere nemške bodejo i po tom i nadale rodile deco. Da tá bodejo verige robstva naz-trgnola, rastrla. Sramoto po, štero so zdaj na naš národ vrgli, bodejo zbrali. Próti toj krivičnoj pogodbi se protivi i sam národ ame-rikánski, nadale samomi — Wil goni tüdi nej je po voli. Nemci so še k delavcom cejloga svejta obrnoli i pozvali gori pažnjo njihovo na tó pogodbo. Zaprosili ih za pomoč, te močno i ostro vöoznanoli protívlenje svoje, * Čüje se, ka so nemci z čista drügi kontrakt, k tomi z cejla protívncga poslali pá-riškoj konferenci, (Z toga vsega grožanja i nezadovolj-stva nemec v se-na Čisto vidi cio, delo kapitálíštov ántánta Vidi se, z kakšim kopanjom, brezsramnim delom ščéjo pripraviti méranje, samovmorstvo nemškoj držávi. — Iglejno Páris. On se i sred takšega burkanja svejta záto li i na dale zabavla, veseli brezi bríge, nthajno. Ne mára nikaj za prptívlenje poslanikov nemških v Páriši bivajcčih, verje i nadale kapitálistom. Ne Vej, nidti ne trošla se, ár je oslepleni, ka se bode zgodilo ž njim za krátko vremen. Ponávlalo se bódo nevole strášne pred národom francuškim že poznate i skušane. Voditelje, prednji njihovi z takšov prisilov nej mér, nego nezadavolnost, večni nemér torijo, pripravlajo.) Austrija, Hase, poslanik národni, je ožuanio vseobio protívlenje národa poleg pogodbe Nemške. Právi en sam, ka — po juši samoravnítelstva národov — more se prvlé opítati národ za privolo njegovo. — Tak je potrebno tüdi prvlé odrédbi voteranje národa austrij-skoga za prikapčene volo Austrije k Nemškoj. , Razdejtesjé Türske. — But-gária. — Pápa, Benedikt XV. Sultán törski de, po odrédbi méne konferencije, samo v Máloj Ažiji gospodár) odsej máo pod obrambov Francuško. Á drüge krajine Türske pa si bode — kak se čüje .— ántánt med sebom razdejlo. — Törska vojska se pri váraš! Szmirne bojnala grčkov Vojskov. 300 törkov i 100 grkov je spad nolo v tom boji, napádi. Ešče nej je gvüšno, jeli bode ántánt pozvao Poslanike bul-gárske na konferenco v Pá riš. Po svoj priliki áatánt bode v Szalon:ki (váraš) skleno krontrakt mérni z Buh gáriov.. XV-ga Benedikta, pápo. je her-cegprimáš boroslovski oproso, da náj bode zagovornik nem-cov na mérnoj konferenciji gledoč na mérni kontrak-tuK.-Sv. eča, B