Gerkvene zadeve. Cč. frančiškanke vednega češčenja najsv. zakramenta v Maribor. (Konee.) V stolni cerkvi in pred njo bilo se je med tem zbralo mnogo ljudstva. Prečastiti gosp. kakonik in stolni župnik J. F. Bohinc so pri severnih vratih stolne cerkve vsprejeli nove sestre in z blagoslovljeno vodo poškropili. Sestre so se podale v presbiterije in sicer v klopi na epistolskej strani. K njih vsprejemu prišle so tudi tukajšnje čč. usmiljene in šolske sestre in vse Solske sestre od Sv. Petra pri Mariboru. Kmalu potem. namreč ob pol treb, vršil se je slovesni vhod milostljivega gospoda knezoškofa Mihaela, pri katerem so jih spremljali Mariborska in sosedna duhovščina in veleč. oo. frančiškani. Izpred velikega oltarja, s krasnimi cvetlicanii okinčanega imeli so potem milostljivi knez in škof navdušen nagovor na sestre frančiškanke in na pričujoče vernike. Izrazili so svoje veselje, da se redovnice vednega češeenja v Mariboru naselijo. Omenili so mnoge težave, katere je trebalo in še bo treba premagati pri vstanovljenju novega samostana. Popisali so vstanovljenje reda sv. Klare ali frančiškank po sv. Frančišku, in govorili o češčenju in pobožnosti do najsvetejšega zakraraenta in o veliki ljubezni mnogih svetnikov do presv. Rešnjega Telesa. Posebej so navedli sv. Alojzija, ki je tako težko odhajal od najsvetejšega zakramenta; sv. Karola Boromeja, ki je sedemkrat na den obiskal sv. Rešnje Telo, sv. Frančiška Asiškega, ki je molil cele noči pred Najsvetejšim; sv. Bonaventura, vzor ljubezni do Jezusa; sv. Terezijo in sv. Katarino Sijensko. Sestre frančiškanke, so rekli, izvolile so si pa poklic, pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom noč in dan moliti, ter mu zadostovati za premnoga razžaljenja v tem presvetem zakramentu. Prosile bodo Boga za dobre in zveste duhovnike, molile za mladeniče in device, da ohranijo čisto srce, za očete in matere, za bolene in žalostne, za spreobrnjenje grešnikov, za celo sv. katoliško cerkev — in nadomestovale bodo to, kar mi zamudimo. 'Potem so jih mil. knezoškof priporočili dubovnikom in vernikom svoje škofije in pa vsem katoliškim društvom v Mariboru. Slednjič so časlitej prednici položili na srce njene imenitne dolžnosti in sestre opomnili, da jim kot svojemu višjemu pastirju naj obljubijo pokorščino in spoštovanje. Prelepi nagovor je pričujočim segal globoko v srce ter jih do solz ganil. Milostlj. knez so se zatem podali na svoj škofovski prestol in častite sestre so ena za drugo pred njih pokleknile ter jim poljubile škofovski prstan v znamenje pokoržčine. — Ždaj se je izpostavilo presv. Rešnje Telo, mil. knez in škof zapojejo zahvalnico »Veni s. Spiritus« (Pridi sv. Duh), molijo lavretanske litanije in podelijo sv. blagoslov z Najsvetejšim. S slovesnim izhodom milostlj. knezoškofa, spremljanega od vseh duhovnikov, končal je ganljivi vsprejem sester v stolni cerkvi. Odtod so se sestre odpeljale s svojiini spremljevalkami v novi samostan in sledilo jim je mnogo ljudstva, da mil. knezoškofa dostojno sprejmejo. Crez malo časa se pripeljejo mil. višji pastir s prečast. gospodom stolnim župnikom J. F. Bohincem. Pred vhodom v kapelo izročila je mala deklica Leopoldina Fontana, hči tukajšnjega trgovca, milostljivemu knezoškofu šopek duhtečih cvetlic z besedami: Sprejmite, milostljivi knezoškof, ta šopek od sester frančiškank v znamenje njib hvaležnosti. Prevzvišeni so se njej in sestram za to pozornost srčno zahvalili. Imenovana deklica je bila tudi častito prednico frančiškank pozdravila, jej izročila šopek ter jej želela srečo in blagoslov na novem domu. Milostlj. knez se podajo v kapelo presv. Srca Jezusovega, ki je bila prav ukusno ozaljšana. Ljudij je bilo vse polno v kapeli in v samostanskem dvoru. Ko milostlj. knezoškof molijo pred Najsvetejšim, pojejo sestre hvalnico »Magnificat« in »0 salutaris hostia«. Mil. knez stopijo potem pred oltar in v presrčnem nagovoru izročijo novi samostan častitej prednici Mariji od Križa Nalecz pl. Morawska. Prav toplo pa se zahvalijo onim preblagim zgorej omenjenim gospem in gospodičinam, ki so čč. frančiškanke spremljale iz Levova, Gradca in v Mariboru od kolodvora do stolne cerkve in semkaj v samostan. Iz kapele peljejo mil. knezoškof nove redovniee v njihov samostan, ter odredijo klavzuro. Ko se vrnejo, biii so jim predstavljeni: gospod dr. P. Štefan Wa\vrzkowicz, kneginja Jablono\vska, .baroninja Buol, baronesa Lazarini z nečakinjo in gospodična pl. Hornowska. Vse so" počastili s prijaznimi besedami, potem pa blagoslovivši klečeče se odpeljali v svojo rez;denco. Tako se je končala ta prezanimiva slovesnost v soboto in to ob najlepšera vremenu. V nedeljo, dne 1. oktobra služili so milostljivi knezoškof po prihodu čč. fančiškank prvo sv. mešo v kapeli piesv. Srca Jezusovega. Od tistega dneva je tam vsaki den ob 7. uri zjutraj sv. meša, po nedeljah, praznikih in četrtkih pa slpvesna večernica, do 1. novembra ob Y26. uri, poznej pa ob V25. uri zvečer. Ta večernica je nekaj čisto nenavadnega in zato se je vselej vdeležuje toliko vernikov, da mnogi morajo zunaj ostati. Red Božje službe v kapeli sv. Srca Jezusovega pri frančiškankah: sv. konventna meša je vsaki den ob 7. uri rano; sv. blagoslov je po nedeljah in praznikih in vsaki eetrtek (ker je Krislus tan den vpostavil najsv. sakrament): do 1. novembra ob '/26. uri večer, od 1. novembra pa ob ' /g5. uri večer. — Izpostavljenje najsvetejšega se dozdaj zarad popravil, v hramu potrebnih, še ni moglo zgoditi. V kratkem bodo dokončana tudi mizarska dela, in potem seslovesno izpostavi presv. Rešnje Telo k vednemu češčenju.