549
cozov, žalost in tuga na njihovih obrazih. Velika množica ljudstva, različnega po stanu, spolu in starosti, je tvorila konec izprevoda, ki ga je zaključil nov oddelek vojaštva.
Ulice, po katerih se je izprevod pomikal, so bile natlačeno polne ljudi, ki so prihiteli od vseh strani,
da bi videli pogreb pravega, a tako nesrečnega kralja; prodajalne so bile v znak žalosti zaprte, okna črno pregrnjena.
Ko je prišel mrtvaški izprevod v stolnico, je bil tam slovesen rekviem; po sv. maši in po končanih navadnih molitvah se je obrnil izprevod v istern redu proti Kostanjevici, kjer se je imelo vložiti kraljevo truplo začasno v grobišče grofov Thurn; le začasno, ker se je takrat še vedno upalo, da se vrnejo Bourboni na prestol in odpeljejo s seboj mrtvega kralja.
Na Kostanjevici je opravil knezonadškof poslednje molitve in potem je ostalo truplo v cerkvi do drugega dne. Tega dne — 12. novembra — so položili kraljevo truplo v pričujočnosti kraljevih sorodnikov  in  več plemenitih francoskih gospodov in
zastopnikov samostana v svinčeno krsto, ki so jo zapečatili in položili potem v drugo iz orehovega lesa. V posebni svinčeni posodi, vloženi v srebrno posodo v podobi srca in zaprto s ključem, je bilo shranjeno kraljevo srce. Ta posoda z napisom je bila s trakovi  privezana na  orehovo krsto; vse to
FOT. R. BADIURA
je bilo potem zaprto v tretjo, tudi orehovo krsto in nanjo pritrjena plošča iz pozlačenega brona z napisom:
„Tu je srce previsokega, premogočnega, preizvrstnega kneza, Karola  desetega tega imena, po milosti božji kralja Francije in Navarre, umrlega v Gorici 6. novembra 1836, starega 79 let in 28 dni."
Kraljev zdravnik Bougon je izročil truplo in srce pokojnega kralja vojvodu Blacas, ta pa varstvu pro-vinciala frančiškanov p. Ferdinanda Vouča in gvardi-jana p. Mihaela Jelerčiča.
Krsta s kraljevim truplom je bila vložena v pripravljeno votlino pod cerkvijo in zaprta s kamenito napisno ploščo. Nekoliko večja plošča iz belega marmorja je bila vzidana v cerkvena tla pred kar-meljskim oltarjem.
V KRIŽNI  JAMI