Občine — stebri držav. Gbčinam je sicer z občinskim redom za Štajersko odraerjen določen delokrog. Ob površnem pogledu tega reda s« dozdeva, da politiške zadeve ne sodijo v detokrog občin, a ker je c. kr. državno sodižče na Dunaju a svojo razsodbo z dne 3. julija 1906, brnj 264, razsodilo, da so politižl^a pravieor zapopadena v dolučbah držaruega o^uovnega zakona z due 21. deeembra i. 1867, drž. zak. broj 142, ne nanašajo samo na državljane, temveč tudi na vse tuzcmske korporacije, torej tudi na občiuo Kokarje, ki ni sarao organ deželnega odbora in člen upravnega organizma v Stajerski, temvcč je (udi sama za sebe politiška korporacija, pristujejo tudi uji vse politiške praviee, zapopadeue v tem državnem osnovuem zakonu. Zavedajoč se pravie, ki so daoe avstrijskim državljanom in obdinam 8 žlt-nom XIII ravno iraenovanega zakona, da itna namreč vsakdo pravieo svoj« mnenje z besedo, pismom tiskom ter s podobanai v okvirja zakonitib mej< svobodno izražati, je občinski odbor kokarski « svoji seji z dne 13. grudna 1908 na predlog svojega aavednega župana Josipa Prazaika sklenil soglasno tsledeče resoiucije: I. Ker se vseučiliška rektorja v &rad«u in na Dunaju nasproti slovenskim vsvučilišč- nikom pristransko in razžiflivo obnašata, k«r tadva in vlada dopužčata, da nemiki burši pretepavajo slovenske visokošolce, oziroma jim brauijo s silo v akademiško obedoico ter jih smatrajo za maoj vredne in za nepnakopravne, se čuti z Djimi tudi občinski odbor kokarski užaljenega. Da bo naša akademiška mladina r prihodnje zavarovana pred podobnimi nemškimi barbar8kimi napadi in da se ustreie krifieči kulturni potrebi slovenskega naroda ter da se že vendar eukrat izvrši člen XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. deeembra l. 1867., drž. zak. broj 142, zahtevamo v imenu prebivalstva občine Kokarje najodložneje, Daj predloži vlada držarnemu zboru še letos zakonski načrt za ustanorite? popolnega vseučilišSa s slovenskim učnim jezikom v Ljubljani. Ugovarjamo odločno, da bi se kalijansko vseučilišče prej ustanovilo nego slovensko. Najodločneje se zaTarujemo proti temu, da bi 8« italijansko vseučilišče ustanovilo v Trstu. II. V iraenn prebivalstva občine Kokarje se zgražamo nad žalostoim dejstvom, da se je dobila avstrijska vlada, ki se je vdala vsenemškemu pritisk« in je v varstvo ne8miselnih burše?8kih Sepic razglasila nad Prago drakonično naglo sodbo. Bratskemu češkemu naredu izražamo v njegovib bridkih časih svoje naj8rčnejše čuvstvovanje. III. V imeno prebivalst?a občine Kokarje odobravamo opozicionalno stališče v BNarodni zvezi" združeoih aJoveDskih ia hiraških držarnih poslancev ter jib nujno prosimo, naj oadaljujejo z vso odločnostjo pričeti boj za pravice slovenskega naroda proti ponenačevalnemo vladnemu sistemu,, naj preprečijo z oajradikalnejšo obstrukcijo nemška nasilstva nad slorenskim narodom. 17. V imenu vsega prebivalstva občine Kokarje pozivamo vlado in prosimo- krono, iiaj stori konec nezakonitosfeim in {KJitiškemu preganjanju na Hfvaskem. V. V imenu rsega prebivalst?a obžineKokarje rotimo vlado, naj steri vse, da bo prenchala nevarnost vojne 8 Srbijo ia črn» goro. Mi smo proti vojni s človekoJjubnega. 8tališča: zakaj vojna je za družine nekaj nad V8e strašaega, pr&feii tfj voJHi pa smo še posebe, ker bi se vodila proti našemu bratskemu narodu in bi dala povod za evropeko vojno. Naša država naj porniri razburjenost v Srbiji iu v črni gori a tem, da se naj da Srbiji & odstopom priinesnega svsta z?eza z Jadranskiia morjem, VI. Dokler ni sporazumDa rešitev prepira s Srbijo in Črno goro zagotovljena^ naj * Marodoi zvezi" združeni slovanski iu hrvaški državni poslacci zastopajo v aoek&ijskem yprašanju strogo opozicionaluo sklišče, potem p«. aaj z oziroai na poneručevalne naaieue tavh. dosedanjih avstri^kih vlad delajo- z vsemt sredstvi na. to, da se troedina kialjeviaa Hrvaška, SSavouija in Dalmacija, potem Bosna io Hercsgovioa,Hi končao Tse sl&Ąenska ozcmlje združi v jug««lovau6ka državao skupiao kot nerazdzužljiv: del Avsteije pod žeatom flabsburžajsov.