SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 33 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 22 de agosto - 22. avgusta 2002 BARBARA BREZIGAR SLOVENCEM PO SVETU Dragi rojaki, gotovo se še spominjate tistih poletnih dni izpred dvanajstih let, ko je v težkih domačih in mednarodnih razmerah dozorela samostojna slovenska država in z njo demokratična ureditev. Nikoli poprej v zgodomni Slovenci doma in po svetu nismo hili tako enotni, nikoli poprej nismo bili tako prežeti z voljo, da sami zagospodarimo v svoji domovini in da si uredimo svoj skupni dom tako, da se homo vsi skupaj v njem dobro počutili. V Sloveniji smo se takrat dobro zavedali, kako dragocena je bila pri uresničevanju te zamisli Vaša pomoč, veselili smo se Vaših dejanj za samostojno Slovenijo na različnih koncih sveta, z navdušenjem smo sprejemali sporočila Vaše podpore od Argentine do Združenih držav in Kanade, od Avstralije do evropskih mest. Zdaj imamo svojo državo z demokratično ureditvijo in tržnim gospodarstvom. Slovenija je v tem času veliko dosegla in velja za najuspešnejšo državo takoimenovane tranzicijske ali postkomunistične Evrope, v kratkem času bo naša država del Evropske zveze. Integracija v to odlično družbo evropskih narodov nam bo veliko prinesla, zlasti na gospodarskem področju, hkrati s tem pa nas čakajo novi izzivi, še posebej pri ohranjanju naše kulturne identitete. S skupnimi močmi smo veliko dosegli, veliko pa je še zmeraj stvari, s katerimi nismo zadovoljni, ne mi v Sloveniji, kakor tudi ne Vi, ki spremljate dogajanja v svoji stari domovini. Eni in drugi smo Si v tistem prelomnem času nove razmere v lastni državi predstavljali veliko bolj pravno in politično urejene, kot v resnici so, prepričani smo bili, da bo to država ne samo blaginje, ampak tudi solidarnosti, da bo v njej vladala popolna toleranca do ljudi različnih nazorov in prepričanj. Te in marsikatere druge stvari se niso, ali se, bolje rečeno, še niso uresničile. Nezadovoljstvo z doseženim, kakor tudi nezadovoljstvo z razmerami v družbi in političnim vodenjem države, hkrati pa prepričanje, da je stvari mogoče spreminjati na bolje, to je legitimno načelo demokracije. Brez tovrstnega nezadovoljstva in brez predlogov za drugačne rešitve ni ustvarjalnosti in napredka. In prav iz takšnega nezadovoljstva, iz želje, da bi bile življenjske razmere za ljudi v Sloveniji drugačne in boljše, iz prepričanja, da skupaj zmoremo ustvariti strpnejšo in hitreje razvijajočo se Slovenijo, sem se na pobudo široke skupine izobražencev odločila, da bom na letošnjih jesenskih volitvah kandidirala za predsednico Republike Slovenije. V to kandidaturo sem se podala kot neodvisna kandidatka, javnosti sem sporočila, da bom nastopila s podporo najmanj 5.000 podpisov volivcev, kakor to določa zakon, povabila pa sem tudi vse parlamentarne in zunajparlamentarne stranke, da mojo kandidaturo podprejo, če se strinjajo z mojim programom. Doslej sem dobila izrecno podporo dveh opozicijskih strank, Socialdemokratske stranke Slovenije in Nove Slovenije. Za kaj se zavzemam? Za pravno in socialno državo, enakost pred zakonom, poštenje in medsebojno razumevanje, za uspešno gospodarstvo, za moderno, vsem dostopno zdravstvo in šolstvo, za razcvet kulture in znanosti, za življenje v miru in toleranci. Zavedam se, da te reči niso lahko uresničljive. S položaja Predsednice Republike, če bom izvoljena, tudi ne bom mogla sprejemati konkretnih odločitev, kajti takšne omejitve določa Ustava, ki jo hočem brezpogojno spoštovati. Želim pa v Sloveniji ustvariti odprto in tolerantno vzdušje, ki bo odpravilo nepotrebne napetosti, politično prepirljivost in zdraharstvo, ki bo slovensko družbo usmerilo k toleranci, ustvarjalnosti in enakopravnosti za vse. Pa tudi ozračje za povezanost slovenskih ljudi vsega sveta. Moje poklicne izkušnje so doma v pravosodju. Delam kot vrhovna državna tožilka, v vladi dr. Andreja Bajuka pa sem vodila ministrstvo za pravosodje. Pravo je področje, kjer se soočajo in celo spopadajo interesi državljanov, seveda pa pogosto tudi interesi političnih in gospodarskih skupin. Zato iz svojih izkušenj dobro vem, kaj je pravna država, oziroma, kaj bi morala biti, dobro vem, kje se križata skupno dobro, blagor republike in njenih državljanov s tistimi posamezniki ali skupinami, ki uresničitvi teh visokih ciljev zaradi svojih interesov nasprotujejo. Svoje izkušnje in svoje znanje želim ponuditi državljanom, želim pomagati ustvariti razmere, v katerih Nad. na 2. str. Natečaj za spominsko obeležje za prikrita grobišča O INCIDENTIH V PIRANU Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v petkovem uradnem listu objavilo javni anonimni natečaj za oblikovanje enotnega spominskega obeležja za prikrita grobišča po Sloveniji. Ponudbe bo ministrstvo sprejemalo do 12. novembra, za tri najbolje ocenjene predloge pa so predvidene tudi nagrade. Tako bo zmagovalni predlog prejel nagrado v višini 2,2 milijona tolarjev, drugi najbolje ocen- jeni izdelek bo avtorju prinesel 1,4 milijona, tretji pa 900.000 tolarjev. Pobudo za razpis natečaja je sicer dala komisija vlade za ureditev prikritih grobišč, ki ji predseduje Peter Kovačič Peršin. Slednji bo tudi član žirije, ki bo ocenjevala prispele ponudbe. Poleg Perši.na bodo v komisiji še Viktor Blažič, Janez Gril, Dimitrij Omersa, Janez Koželj, Grega Košak, Aleš Vodopivec, Jani Bavčer in Vladimir Pezdirc. Po predvidevanjih Per-šina bo zakon o grobiščih letos sprejet, tako da naj bi bila prva obeležja postavljena še letos. Po predlogu vladne komisije naj bi se napis na grobiščih žrtev zunajsodnih likvidacij glasil: Žrtve vojne in povojnih usmrtitev, medtem ko je bil prvotni predlog Žrtve vojne in revolucije, o čemer smo že pisali v prejšnji številki. Slovenija in Hrvaška sta nadaljevali prizadevanja za ustavitev incidentov v Piranskem zalivu. Na gradu Mokrice sta se sestala sopredsedujoča mešane komisije za izvajanje maloobmejnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško Benjamin Lukman in Olga Kresovič Rogulja, ki sta po skoraj peturnih pogovorih soglašala, da je treba trenutni položaj na obmejnem območju na morju z obojestranskim prizadevanjem najprej urediti. Slovenska in hrvaška stran sta sicer določili rešitev problema v zvezi z izdajo dovolilnic in nadzorom ulova v obmejnem območju na morju. A slovenski in hrvaški ribiči naj bi septembra začeli loviti v tistem delu zaliva, ki ga določa omenjeni sporazum. Premiera Slovenije in Hrvaške, Janez Drnovšek in Ivica Račan, sta medtem oce-nila, da incidenti ne koristijo nobeni državi, zato se jim bosta v prihodnje obe strani poskušali izogniti. V Piranskem zalivu pa se je medtem ponovila zgodba iz prejšnjih dni. V morju sta na območju nadzora slovenske policije v sredo spet ribarili dve slovenski ribiški ladji, ki sta ju znova spremljala tako slovenski kot hrvaški patruljni čoln. Hrvaška tiskovna agencija Hina je nato poročala, da sta slovenski ribiški ladji v spremstvu čolna slovenske policije okoli 14. ure na zahtevo hrvaške policije zapustili „hrvaške ozemeljske vode", ena slovenska ribiška ladja pa naj bi to storila že okoli 11.30. Vodja izmene na Operativno komunikacijskem centru v Kopru je navedbe hrvaške tiskovne agencije zanikal in zatrdil, da se slovenske ribiške ladje še naprej nahajajo „na običajnem mestu" v Piranskem zalivu. Saborska poslanca Damir Kajin in Zlatko Kramarič pa sta se v Savudriji srečala s tamkajšnjimi ribiči. Kajin je dejal, da slovenskim in hrvaškim ribičem svetuje, da se vzdržijo incidentov na morju ter reševanje tega meddržavnega vprašanja prepustijo pristojnim. Problemi, ki se v zadnjem času pojavljajo s slovensko-hrvaškimi ribiškimi incidenti, so novi, saj so slovenski ribiči na spornem območju, ki je že ves čas pod nadzorom slovenske policije, že pred osamosvojitvijo in po njej doslej lovili brez večjih problemov. To je dejal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel in ocenil, da gre pri tem za „proizvod neke nove politike Hrvaške", ki jo je „zelo previdno" označil kot ,,namen izničiti sporazum Drnovšek-Račan in napore zadnjih desetih let". Slovenija predlaga opustitev politike igre z negativnim izidom in opustitev politike igre z ničelnim izidom, kjer eden izgubi ali dobi na račun drugega, ob seštevku pa je izid nič. „ Če se dogovarjamo, moramo dobiti oboji," je poudaril Rupel. Po mnenju slovenskega zunanjega ministra bo temperaturo znižala čimprejšnja uveljavitev maloobmejnega sporazuma (upa, da že septembra), o čemer sta se dogo-vorila s hrvaškim kolegom Toninom Piculo. Sicer je Rupel znova zavrnil možnost novih pogajanj o poteku meje med državama, med opcijami, kaj storiti, pa omenil zamrznitev obstoječega stanja, ki bi ga lahko razglasili za začasno rešitev, dogovor o začasni veljavnosti parafiranega sporazuma o meji in nenazadnje arbitražo, ki ,,se je Slovenija ne boji", vendar meni, da ta iz več razlogov (dolgotrajnost, cena,...) ni najboljša rešitev. Sicer pa je vodja sloven- ske diplomacije povedal, da Ljubljana nima nobenega uradnega potrdila, da bi bil sporazum o meji, ki sta ga parafirala oba premiera, razveljavljen, ter še vedno pričakuje, da bo sporazum uveljavljen. Ob vse glasnejšem sklicevanju hrvaške strani na prvi del 15. člena konvencije ZN o pomorskem pravu, v skladu s katerim meja poteka po sredini zaliva, če ležita obali dveh držav druga drugi nasproti ali mejita druga na drugo, je Rupel znova spomnil na drugi del tega člena, ki pravi, da se načela sredinske črte ne uporablja tam, kjer je zaradi zgodovinskih ali drugih posebnih okoliščin treba razmejiti teritorialno morje obeh držav drugače. Na vprašanje, ali sta se slovenska in hrvaška stran kdaj dogovorili, da obstajajo omenjene posebnosti, pa je pojasnil, da že sama pogajanja in sporazum o meji to implicirajo. Kot je opozoril, je bil koncept sredinske črte za slovensko stran že od vsega začetka popolnoma nesprejemljiv in tudi pogajanja so se lahko začela šele, ko je bil ta koncept opuščen. Hrvaški premier Ivica Račan je na samem začetku pogajanj sprejel izhodišče, da sredinska črta ni aktualna, je pojasnil Rupel. Kdor danes govori o sredinski črti, obrača kolo zgodovine za 10 let nazaj, je še dejal. NSi o hrvaškem nasilju v slovenskem morju Na hrvaško-slovenske incidente v Piranskem zalivu se je odzvala tudi Nova Slovenija. Stranka v sporočilu za javnost meni, da se je prenovljena vlada hrvaškega premiera Ivice Račana očitno odločila s silo uveljaviti stališča deklaracije hrvaškega sabora, sprejete aprila 1999, in uveljaviti policijsko oblast do polovice Piranskega zaliva. Z vdori hrvaške policije v teritorialno morje, ki je bilo doslej pod nadzorom slovenske policije, in preprečevanjem ribolova, skuša Hrvaška vlada izsiliti za Slovenijo neugodno dejansko stanje na morju ob morebitni določitvi meje pred mednarodnim sodiščem ali arbitraži, je še navedla NSi. Stranka je obenem zapisala, da so v ključnem trenutku odpovedali slovenska politika, diplomacija in bilateralni sporazumi. V razmerah očitnih in grobih kršitev maloobmejnega sporazuma in odstopa od parafiranega sporazuma o meji, slovenska diplomacija javno priznava, da še nima stališč o protiukrepih, še piše NSi. Po mnenju stranke gre slovenskim ribičem in pomorski policiji zasluga in zahvala, da Slovenija , Nad. na 2. str. ALOJZIJEVA PROSLAVA OSNOVNIH ŠOL MED KNJIGAMI ....3 IN REVIJAMI 4 * BARILpŠKA LIPA •'“NA TURNEJI JOLANDA ČEPLAK .... 3 SPET ZLATA 4 / Ko bo Kučan eks predsednik Predsedniku republike Milanu Kučanu se bo 23. decembra letos končal drugi zaporedni mandat in bo tako postal prvi nekdanji predsednik v samostojni državi. Vlada je že konec marca letos vložila v prvo parlamentarno branje zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike, ki med drugim predvideva, da bo po poteku mandata nekdanji predsednik imel na voljo svetovalca, šoferja, službeni avto, telesnega stražarja in pisarno. Kljub nekaterim optimističnim napovedim, da se bo zakonodajna razprava o tem zakonskemu predlogu začela še pred parlamentarnimi počitnicami, se še ni znašel na poslanskih klopeh. Po napovedih naj bi zakon začeli obravnavati letos jese- ni. Še pred začetkom zakonodajnega procesa pa je „zakon o predsedniku republike" v javnosti sprožil polemike, naletel na deljena mnenja in pomisleke, največ o „privilegijih", ki naj bi jih z zakonom zagotovili predsedniku države po prenehanju funkcije. Po vladnem predlogu naj bi imel bivši predsednik pravico do pisarniškega prostora, strokovne pomoči svetovalca in administrativno tehničnega osebja, pravico do osebnega varovanja, do varovanja objekta, v katerem prebiva, ter do stalne uporabe službenega vozila in voznika. Kot je predvideno, bo imel bivši predsednik ob upokojitvi pravico do nadomestila plače v višini 90 odstotkov plače predsednika republike. NSi o hrvaškem... Nad. s 1. str. še ni v celoti izgubila statusa pomorske države, kot ga je imela 25. junija 1991, na dan osamosvojitve in razpada SFRJ. Nova Slovenija spričo nastalih razmer v Piranskem zalivu med drugim predlaga, da Slovenija zaradi očitnih kršitev Hrvaški notificira, da zaradi spremenjenih okoliščin parafiran sporazum o meji za Slovenijo ni več sprejemljiv. NSi še meni, da mora vlada zaradi zaščite ozemeljske celovitosti in nedeljivosti Slovenije upoštevati „status quo" na kopnem in na morju z dne 25. junija 1991 vključno z izvedbo ustreznih sklepov slovenske vlade z 29. novembra 2000. Hkrati bi bilo po prepričanju Nove Slovenije potrebno vzpostaviti sodelovanje naslednic bivše SFRJ, tudi o vprašanjih določanja meje v Jadranskem morju med novimi, obalnimi državami. Barbara Brezigar... Nad. s 1. str. se bomo vsi počutili enakopravne in vame. Prepričana sem, dragi rojaki po svetu, da si tudi Vi želite Slovenijo, v kateri se bo spoštovalo zakone in bo v njej cvetelo gospodarstvo, kjer bomo imeli odlično šolstvo in znanost, kjer bo slovenska kultura plodno žarišče našega skupnega življenja, prepričana sem, da se boste radi vračali v Slovenijo enakopravnih, strpnih in zadovoljnih ljudi. Takšna Slovenija bo tudi veliko bolj privlačna za gospodarske in kulturne povezave z našimi rojaki, ki živijo zunaj meja naše države. Slovenija v teh letih ni dovolj poskrbela za plodne in privlačne stike s Slovenci po svetu. V slovensko družbeno zavest, še zlasti pa v zavest ljudi, ki politično odločajo, še ni dovolj prodrla vednost o tem, kolikšna je Vaša navezanost na domovino. Nihče ne živi v praznem proštom, slehernega človeka določajo jezik., pokrajina, tradicija, vera in soljudje. In medtem, ko je nam v Sloveniji to nekaj samoumevnega, je' za Vas slovenstvo nekaj, kar se mora sredi naporov vsakdanjega življenja še dodatno potrjevati. V Sloveniji nas ni malo, ki cenimo in globoko spoštujemo Vašo zvestobo naši skupni kulturi in skupni domovini. Veliko pa še moramo storiti, da bodo ti stiki plodnejši in v gospodarskem in kulturnem prežemanju tudi učinkoviti. Preseči moramo naše delitve, ki jih je prineslo razbu rkano 20. stoletje in Slovenijo iz političnih in ekonomskih razloge razdelilo na matično, zamejsko in zdomsko, kakor nekateri takšno stanje poimenujejo. Dobro vem, da je Slovenija povsod tam, kjer živite Slovenci in ohranjate naš jezik., kulturo in običaje. In da čutijo do Slovenije simpatije tudi tisti potomci naših rojakov po svetu, ki so izgubili jezik, a so ohranili zanimanje in ljubezen do domovine svojih prednikov. Prizadevala si bom, da bo naš skupen kulturni prostor postal resničnost in da se bodo razvile tudi konkretne oblike gospodarskega in znanstvenega sodelovanja med matično domovino in našimi ljudmi po svetu. Na Svetih Višarjah srečanje treh dežel Na Svetih Višarjah v Italiji je potekalo 17. avgusta srečanje treh dežel, ki ga že več kot 20 let izmenjaje pripravljajo ljubljanska, celovška in videmska nadškofija, vodilna misel letošnjega srečanja pa je bila Z Višarij vidimo daleč. Slovesno bogoslužje je vodil videmski nadškof Pietro Brollo, somaševala pa sta ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode ter celovški škof Alois Schwarz. Srečanje treh dežel je priložnost, da se verniki treh različnih dežel srečajo, navežejo prijateljske stike, izmenjajo poglede o perečih vprašanjih današnjega sveta, predvsem pa da molijo za razumevanje in sožitje med sosedi ter skupno prihodnost v združeni Evropi. Omenjeno srečanje je lani praznovalo 20-letnico, saj je bilo prvo srečanje na pobudo videmskega nadškofa Alfreda Battistija že leta 1982. Lani je bilo srečanje na Brezjah, letos je v Italiji, prihodnje leto pa bo na avstrijskem Koroškem. IZ ŽIVLJENJA TONE MIZERIT * Pirih, Rode, Brollo, Schwarz Nadškof Rode za Veliki šmaren Ob prazniku Marijinega vnebovzetja je pri maši na Brezjah nadškof Rode poudaril, da naj bo Marija zgled vere in ljubezni, vir upanja in tolažbe vernikom tudi v času, v katerem živimo, pa čeprav smo v današnjem svetu ,,priče nezadržnemu propadanju vrednot in vse bolj pogostemu pojavljanju nelepih potez v človekovem značaju". Nadškof Rode je v pridigi opozoril Slovence predvsem na družino, šolstvo in medije kot tri področja življenja, ki potrebujejo prenovo in nove vrednote; vstop Slovenije v Evropsko unijo pa je označil kot nekakšno vrnitev domov, kjer smo nekoč že bili. ,,Vključitev v skupni evropski dom nas bo namreč ponovno povezala z narodi in kulturami/s katerimi smo bili v preteklosti že Slovenija mora postati za vse svoje državljane, pa tudi za tiste, ki to niso, pa se čutijo z njo povezane, skupna domovina. In to ne glede na to, kje živijo, kakšni so njihovi nazori in politična prepričanja. Na začetku 21. stoletja je prišel čas, ko moramo prenehati z delovanjem proti nekomu ali nečemu, kakor smo to počeli v nemirnem stoletju, kije mnoge naše ljudi zaradi ekonomskih ali političnih vzrokov prisililo, da so zapustili svoja domovanja. Čas je, da začnemo vsi skupaj delovati za nekaj. To pa je naš skupni slovenski dom. Želim si, da Slovenci na tujem svoje domovine ne bi več videli kot dežele delitev, razhajanj in prepirov, pač pa kot domovino, dobro za vse. Da bi vsakič, ko bi pomislili nhnjo, to storili z mislijo Ivana Cankarja: Domovina, ti si kakor zdravje. Vaša Barbara Brezigar V Ljubljani, 12. avgusta 2002 povezani," je dejal slovenski metropolit. Vse, predvsem pa vernike, je pozval k stalnemu prizadevanju za skupne vrednote evropske civilizacije, kot so človekovo dostojanstvo, izostren čut za pravičnost in svobodo, zavzetost pri delu, podjetnost, ljubezen do družine, spoštovanje življenja, strpnost ter želja po sodelovanju in miru. Kar zadeva področje družine, je ta temelj razmajan, saj ga ogroža upadanje števila rojstev. Evropsko prebivalstvo, ki je leta 1960 predstavljalo 25 odstotkov svetovnega prebivalstva, bo tako sredi stoletja, če se stvari ne spremenijo, štelo le še pet odstotkov prebivalcev našega planeta. Pri tem je nadškof opozoril na zaskrbljujoče neodgovorno stališče do življenja, pomanjkanje prave volje do njega in na premalo vere v prihodnost. Drugo področje, na katerega je metropolit opozoril, je šola, ki po njegovem mnenju ni nevtralna, ampak je ideološko pogojena in dejansko širi ateistični pogled na svet in življenje. S tem naj bi šola med ljudmi pospeševala negativen odnos do vere in cerkve, pozitivni premiki v šolstvu pa naj bi bili po njegovem možni le s kar najširšim konsenzom pravičnih in pametnih ljudi. Kot tretje področje, potrebno sprememb, je nadškof Rode omenil medije, pri čemer je opozoril, naj ljudje mislijo s svojo glavo, naj se ne pustijo zavajati medijem in naj držijo določeno razdaljo do tega, kar berejo in slišijo. Politika je zavzela središče argentinskega delovanja, izpodrinila je gospodarstvo in kot kaže, bo ostala trdno na tem mestu. Teža križa. Res je pravi križ, predvsem ker ne gre za pravo politiko, temveč za notranje boje in medsebojna obračunavanja. Danes je ključno vprašanje notranjih volitev, raznih volilnih sistemov in članstva strank. Na žalost to negativno vpliva na ostali razvoj, ker se na oltarju strank žrtvuje resnost in se sile usmerjajo bistveno v politične namene. Položaj je vedno manj prozoren. Največkrat je sploh težko ugotoviti, kaj koristi enemu in kaj drugemu. Zahteve padajo vsevprek z leve in desne, vsi govore o pripravljenosti na dialog in navajajo kot cilj skupno blaginjo. Trenutni položaj. Povzemimo nekaj podatkov za boljše razumevanje: Duhal-de je s posebnim dekretom sklical predsedniške volitve za marca prihodnjega leta. A za določitev predsedniških kandidatov morajo stranke obvezno izvesti odprte notranje volitve letos 24. novembra. Po istem dekretu imajo pravico voliti v katerikoli stranki vsi državljani, ne glede če so včlanjeni in v kateri stranki so včlanjeni. Zlasti ta zadnja točka je žela širok odpor politične srenje. Vendar kljub vsemu opevanemu razumevanju in raznim obljubam vlada doslej dekreta ni spremenila. Vladni razlogi. Vlada opravičuje odredbo z izgovorom, de trenutni seznami političnih strank niso zanesljivi. To je res: seznami (padrones partidarios) so popolnoma desaktualizira-ni, napihnjeni in v mnogih primerih poneverjeni. Uradne številke kažejo, da je v raznih strankah včlanjena kar tretjina državljanov z volilno pravico (33,59%), torej 8.357.834 Argentincev. To je skrajno pretirano. So še primeri, kot je provinca Formoza, kjer je v stranke „včlanjenih" kar 61,75% volilnih upravičencev. Članski imeniki strank so res pravi kaos. Vzroki kaosa. Na primer: kadar član umre, ga stranka ne izbriše iz seznama. Druga: če kdo izstopi, stranka tega ne sporoči volilnemu sodišču in dotični je legalno še vedno član stranke. Če se ta potem vpiše v drugo stranko, volilno sodišče mnogokrat ne zazna tega „dvojnega" članstva, zlasti v okrožjih, kjer sistem še ni komputariziran. In najbolj važno: mnogo državljanov je ,včlanjenih", ne da bi za to vedeli. Lahko gre za enostavno poneverbo podpisa ali pa za sad prikritega ribarjenja. Če ste na primer kdaj na kakem križišču ali železniški postaji podpisali „zahtevo" za karkoli (proti vojaški službi, za kak zakon, proti ameriškemu posegu v Irak ali proti ruski intervenciji v Afganistanu), ste zelo verjetno podpisali pristopnico katere izmed političnih strank. Tega nihče ne kontrolira. Skriti razlogi. Zato vlada vztraja, da naj se voli po splošnem volilnem imeniku, ki je še najbolj zanesljiv (čeprav tudi ta ne popolnoma). Seveda namen vlade verjetno ni popolnoma neokužen. Veliko opazovalcev meni, da s tem Duhal-de skuša onemogočiti Me-nema, ki ima v stranki še mnogo pristašev, izven nje pa je na splošno osovražen. Z nasprotnim namenom pa se Menem bori za omejitev na notranjih volitvah. In „Ley de lemas"? Položaj je zašel v tako skrajne pozicije, da je nevarnost hudih nasprotij. Zlasti pero-nistična stranka je na tem, da se razbije zaradi številnih kandidatov. To skušajo preprečiti tisti, ki predlagajo, naj se notranje volitve enostavno prekličejo in naj gremo direktno na splošne volitve po sistemu „ley de lemas" (lema = geslo). Čeprav smo svojčas to že obrazložili, ponovimo opis, ker mnogo bralcev ponovno sprašuje, kaj je to. Ta sitem predvideva, da vsaka stranka lahko predstavi neomejeno število kandidatov. Ob štetju pa se seštejejo glasovi vseh kandidatov iste stranke. Predsednik bi tako postal kandidat, ki bi prejel največ glasov v skupno najbolj voljeni stranki, čeprav bi morda kak kandidat druge stranke prejel več glasov, a bi njegova stranka skupno zasedla drugo mesto. Sistem je v veljavi v sosednjem Urugvaju, uporabljajo ga pa tudi v nekaterih argentinskih provincah (Santa Fe, Jujuy, Santa Cruz, La Rioja). Nekaj podobnega smo uporabili Slovenci na prvih demokratičnih volitvah, ko je Demos sklenil, da postavi za predsednika vlade kandidata najbolj voljene stranke v sklopu te povezave. Tako je zmagal profesor Lojze Peterle. Za in proti. Mnogi se navdušujejo za ta sistem (vključno Menem, ki bi pridobil na času in se izognil notranjemu spopadu). Med pobudniki sistema je tudi Cavallo, ki predlaga, naj bodo predsedniške volitve po tem sistemu direktno 24. novembra, predaja oblasti pa 20. januarja. A predsednik Duhalde, radikali in vrsta levičarskih in sredinskih strank je proti. Trdijo, da je to le v prid peronizma in za reševanje njihovih notranjih problemov. A najbolj važno je, da tega sistema ustava ne predvideva in ga s svojimi odredbami indirektno prepoveduje. Drug važen vzrok pa je, da bi predsednik, ki bi bil izvoljen po tem sistemu, imel kaj malo moči in še manj zaslombe v lastni stranki. Stran 3 MHMMI SLOVENCI V ARGENTINI Marija Ivana Tekavec talih in je tako doživel prezir sovrstnikov. Raček je potrpežljivo prenašal zaničevanja in je bil zato bogato poplačan: postal je naj lepši labod daleč naokoli. Poudariti moramo najprej prvi okvir igre: dobro zamišljena funkcionalna scenerija, ki je nudila oz. zakrila vse gledališke rekvizite brez nadaljnih nadlog. Drugi okvir je sestavljal zbor račk. Na ta način je sodelo- Alojzijeva proslava osnovnih šol V nedeljo 7. julija smo člani velike družine slovenskih osnovnih šol obhajali praznik sv. Alojzija. Pričeli smo slavje v cerkvi Marije Pomagaj s sv. mašo, ki jo je daroval prelat msgr. Jure Rode. Za oblikovanje sv. daritve sta odlično poskrbela Rožmanova šola ter Tečaj ABC po slovensko s petjem šolskega pevskega zbora pod vodstvom ge. Lučke Marinček Kastelic ter z vodstvom maše, berili in prošnjami, ki so jih otroci lepo brali. Po končani sv. maši smo se zbrali pred spomenikom padlim in se kot šolski odsek Zedinjene Slovenije spomnili vseh žrtev komunistične revolucije. Nagovorila je navzoče - in prav posebno otroke - Marija Ivana Tekavec, učenca Hladnikove šole pa sta, v narodnih nošah, položila šopek in svečke. V dvorani nas je nato čakalo presenečenje: igra o Grdem račku, pravi užitek za oči, ušesa in dušo. Vsebina igre nam je gotovo znana: med mnogimi lepimi račkami, rojenimi v novo razširjeni račji družini, se je rodil raček, malo drugačen od os- račke in njih vozilo, španska račka, rap račke, tekno raček, gym rački, so bili zelo privlačni elementi. Odlomek zase zasluži glavna vloga, ki jo je odlično odigrala Zofi Loboda. Posredovanje globoko vživete vloge Grdega račka je breme, ki mlade igralke sploh ni težilo, pač pa dvorano napolnilo z občutkom, da smo odkrili nov talent med našimi bogato nadarjenimi otroki. Omeniti moramo tudi ostale vloge, ki niso nič zaostajale in so tudi izstopale po kvaliteti in privlačnosti. Imensko je bolj težavno, saj je bilo na odru skoraj šestdeset igralcev, med njimi tudi starejši igralci, ki so igri priskočili na po- vala celotna Slomškova šola. Potem moramo omeniti zelo primerno glasbo, ki je obenem spremljala odlično zloženo besedilo in publiko navduševala. Glasba ni bila le dodatek, pač pa vodilna nit igre. Sodobne posameznosti kot na primer divje moč z dolgoletno odrsko izkušnjo. Seveda vse našteto ne bi bilo izvedljivo, če ne bi bilo spretnega vodiča, ki bi uskladil potrebne dele za funkcioniranje tako zahtevnega stroja kot je otroška igra. Andrejka Vombergar Štrfiček in njena delovna ekipa (beri: mamice, očki, razne skupine, ki so barvale, strigle, šivale, lepile, skratka, skrbele za vse potrebno) je izredno uspešno vodila uredbo vseh delov, da je strojček pognal. Hvaležni smo ji, da je za to nalogo poprijela in se ji še v naprej priporočamo za režiranje. Celotni Slomškovi šoli se pa iz srca zahvaljujemo za izredno lepo preživeto popoldne na čast sv. Alojziju. RAMOS MEJIA Iz življenja v Slomškovem domu PRIJATELJSKI VEČER Zbrali smo se 27. julija v prostorih Doma, na povabilo skupine staršev Slomškove šole, ampak brez otrok. Pripravili so nam običajen program... Ko pa smo prihajali, smo videli, da ni še nič pripravljenega. Razdelili so nas v skupine in vsaka je imela že določeno nalogo: pripravo miz, okrasitev gostinskega prostora, pripravo hrane... Potem se je pričel „ Karaoke show". Na seznamu je bilo okoli 300 pesmi in vsaka skupina je izbrala, katere bo zapela vsemu občinstvu. Zvočna spremljava je bila že pripravljena in na zaslonu smo lahko brali besedilo. Korajža velja! In vsi smo se izkazali kot dobri posnemovalci naših poznanih in ne tako znanih umetnikov ali popevkarjev. Nato pa smo večerjali golaž, kar na hitro in lahko, ker na programu je bil še ples. Vrteli smo se kakor včasih in igrali z metlo, z vilicami, z žlico, itd. Presenečenje za vse je bil mojster s saksofonom, Martin Dobovšek in skupina fantov z raznimi tolkali. Kot na tekmovanju smo izbirali, kdo je najbolje pel, in odločili, da je dobitnik nagrade Martin, posebno ker je on predstavil zamisel tega srečanja. Ne pričakuj raja na zemlji, spro že kdaj slišali; tako je vse minilo. Tudi pospravili smo sami, saj pridnih rok ni manjkalo in kot bi trenil, je bil dom pripravljen za običajno nedeljsko srečanje po maši. J.O. DRUŽINSKA NEDELJA Šola A. M. Slomška in odbor staršev sta pripravila za v nedeljo, 11. avgusta praznovanje „družinske nedelje" s celodnevnim programom. Tudi zaradi prenatrpanosti z datumi oziroma prireditvami je družinska nedelja združila slavje materinskega, očetovskega in otroškega dne. Praznovanje se je pričelo z redno nedeljsko mašo, ki jo je daroval župnik Janez Kržišnik ob somaševanju brata Lojzeta iz Slovenije, ki se mudita na obisku pri sorodnikih. Po zajtrku se je v dvorani razvil pisan program, ki ga je pripravilo učiteljstvo z vsemi razredi Slomškove šole. Zbrane starše, sorodnike in prijatelje sta z izbranimi besedami pozdravila učenca Marjanka Oblak in Matjaž Pustavrh, nakar je stekel spored v obliki radijske oddaje. Voditelja oddaje Martina Kocmur in Tomaž Kinkel sta uvajala nastope posameznih razredov, ki so podajali pesmice in deklamacije, oblikovane na vsebinsko praznovanje. Višji razredi so lepo podali pesnitev dr. Tineta Debeljaka Mati, nato pa zapeli več pesmic s spremljavo (Pavel Erjavec). Po ,,radijski oddaji" je bil razgovor staršev z župnikom Lojzetom Kržišnikom o vzgoji otrok in kako se dopolnjujeta pri tem pomembnem delu družina in župnija. V imenu vodstva šole se je lic. Marjeta Debeljak Vombergar zahvalila vsem za sodelovanje, posebno še gostoma iz Slovenije in jima zaželela srečno pot v domovino. V gostinskih in vrtnih prostorih Slomškovega doma pa se je odvijal popoldanski program: skupno kosilo, ki ga je po znižanih cenah pripravil odbor star- šev; poslužilo se ga je veliko družin. Lepo vreme je pripomoglo, da je veseli živžav oblegal vrtne igre, še posebej pa „pravl j ični t grad", ki je - kot da bi napihnil balon, zrastel pred njihovimi očmi. P6 kosilu so se zvrstile tudi igre in tekmovanja na dvorišču ob sodelovanju otrok in staršev. DOBRODELNI KONCERT Na praznik Marijinega Vnebovzetja 15. avgusta je krajevni odsek Zveze slovenskih mater in žena priredil dobrodelni koncert v župnijski cerkvi Santfsimo Redentor v Ramos Mejfji. Pevska skupina, ki jo vodi Luka Debevec (Gabrijela Čamernik, Cvetka Kopač Debevec, Florencia Ottavi-ano, Ani Rode, Andrejka Zupanc, Luka Debevec, Matija Debevec in Luka Somoza Osterc) je ob spremljavi organista (Diego Lic-ciardi), izvajala raznolik pevski program, uglašen na Marijo. Skupina nadaljuje s koncerti ob premišljevanju evangeljskih odlomkov, navezanih na vsebino koncerta. Tokrat so ponovili program, kot so ga izvajali maja v slovenski cerkvi Marije Pomagaj in je o njem že poročal naš list (št. 30 in 31). Pred koncertom je spregovorila uvodne besede predsednica krajevnega odseka ZSMŽ Pavla Kovač Škraba in predstavila poslušalcem domačinom dejavnost Zveze, namen koncerta in pevce izvajalce. Domači verniki in naši rojaki so povsem napolnili prostorno cerkev in ob koncu z močnim odobravanjem nagradili izvajalce. Za močno religiozno in glasbeno doživetje se je zahvalil tudi predstojnik cerkve Santfsimo Redentor. J.T. Bariloška Lipa na turneji ARH. ANDREJ DUH (1) Janez Rode, Martin Bajda, Andrej Duh, Janez Mežnar Daleč v spominu je ladja Santa Cruz plula čez ocean. Morda so bili takrat dnevi neskončni. Kot otrok se spomnim sonca vedno na sredi neba in nedosegljivega obzorja. Minulo je 54 let. Letalo je šumelo v temni noči. Pogled je iskal obzorje in se izgubil med zvezdami. Vračal sem se v domovino, petje je bilo vzrok. Z menoj sopevci, Martin Bajda, Janez Rode in Janez Mežndr. Skupno sestavljamo kvartet ,,Lipa". Vse se je začelo na praznovanju petdesetletnice Slovenskega planinskega društva v Bariločah. Naši gostje so nas po nastopu navduševali: „Pridite pet v Slovenijo". Iz Bariloč smo naredili štiri zračne korake, Buenos Aires, Frankfurt, Munchen in Trst. Potem nas je „kombi" Izseljenskega društva Slovenija v svetu pripeljala v Ljubljano. Na poti so se nam pokazale prve slike Slovenije. Pravljice so se uresničile, gozdovi, vasice, kapelice na hribčku so tolažile naše prve solze. Na poti so me spremljali vitezi, grofi, zmaji, vile, Kralj Matjaž in Miklova Zala. Avtocesta se je hitro spremenila v mestne ulice. Prišli smo v Ljubljano. Še isti večer smo se zbrali na Prešernovem trgu. Okoli nas je bilo vse slovensko - prišli smo domov! Prvi nastop je bil 7. junija. Marko Fink, Ivan Arnšek, Ivan Vombergar so bili naši znanci ali prijatelji že iz Argentine. Pridružila sta se jim Andreja Zakonjšek in Nataša Valant. Oni so v solopetju ustvarili vrhunski umetniški nivo, mi smo pa s srcem, kakor fantje na vasi, dodali naš prispevek na Dobrodelnem koncertu v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu. Po koncertu smo se presenečeni srečali s prijatelji iz Bariloč. Hvala Marku, Zalki in Katici in tudi tistim rojakom, ki so nekdaj obiskali naše južne kraje in se nam približali tisti večer. Naslednji dan smo pa v isti dvorani sodelovali na 9. taboru Slovencev po svetu. Ob okrogli mizi, pri kateri se je razpravljalo o novem zakonu o repatriaciji rojakov iz sveta, sem imel priliko podati svoje pojasnila, usmerjena v dejstvo, da je današnja gospodarska in socialna kriza v Argentini nekako zamotila to močno pojavljeno željo po vrnitvi med Slovenci, ki živimo pod Južnim križem. Ta želja je bila moč, ki je gojila ohranjevanje slovenskega duha že od samega začetka slovenske povojne politične emigracije. To močno hrepenenje je začelo videti luč uresničenja šele po več kot štiridesetih letih, ko seje na obzorju sveta začela prižigati luč samostojne države Slovencev. Tako imamo danes lepe primere mladih potomcev Slovencev, ki so po osamosvojitvi RS začeli prihajati v domovino svojih staršev brez nobene druge podpore kakor svojo sloven- sko zavest. Današnja kriza zahteva pomoči, ampak nam mora biti jasno, da niso samo gospodarske težave vzrok želje o povratku, ne smemo poudarjati to slučajnost časa, marveč skušajmo razumeti globlje problem slovenskih izseljencev v Argentini in drugih krajev sveta. Tabor se je zaključil s slovensko pesmijo, ki je po svoje tudi pripomogla za vzdrževanje in pospeševanje slovenskega duha skozi več kot pol stoletja daleč iz domovine. Izven turneje sem se udeležil spominske proslave v Kočevskem Rogu. Tam, v tistem gozdu, vsak prostor predstavlja grozo in bolečine in samo eno vprašanje - zakaj. Kvartetu so sledili trije dnevi počitka, potrebnega za prilagoditev v novo situacijo, kajti prišli smo iz zime na poletje in tudi razlika v urah nas je težila pri spanju. Prvi koncert se je vršil v Domžalah, v Kulturnem domu France Bernik, za nas čudoviti prostor. Tako opremljene in akustične dvorane ne poznamo v Bariločah. Bližina Ljubljane je pripomogla, da so naši prijatelji in znanci, nekoč v Argentini, priskočili do Domžal in nam še enkrat pokazali toploto, ki jo trinajsttisoč kilometrska razdalja ne more zamrzniti. Moderni električni vlak nam je že zgodaj v jutru oznanjal nova doživetija, ki so nas pričakovala na Štajerskem. Predsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala Zabukošek, in Marija ter Drago Klepač in ga. Marjana so nas sprejeli na postaji v Celju. V Domu Svetega Jožefa smo odložili prtljago in se hitro spustili v gorski svet. Logarska dolina in slap Rinka pri izviru Savinje so nas presenetili s čudovito lepoto, ki jo je Bog daroval Slovencem. Ob čaju v Domu planincev smo se s svojimi planinskimi spremljevalci spominjali na Cerro Capilla ob praznovanju 45. in 50. letnice ustanovitve SPD, takrat ko so oni bili naši gostje. Tam so nastala nova prijateljstva, mogoče tudi nove poti, ki vodijo v vedno močnejše povezave med planinci od tam in tukaj. Večer je kar hitro prihajal. Koncert smo imeli v Velenjski knjižnici v mestu Velenje. Nadaljevanje prihodnjič NAŠA SKUPNOS Julija meseca so bile v Argentini šolske in sodne počitnice, vendar je bilo življenje v naši skupnosti ves čas zelo živahno. V p^tek, 19. julija je bila seja Medorganizacijskega sveta, ki jo je vodil predsednik ZS Tone Mizerit. V nedeljo, 21. julija, je bilo v Slovenski hiši srečanje molilk in molilcev živega rožnega venca. Po sv. maši je navzočim govoril pater dr. Alojzij Kukoviča o pobožnosti do božjega usmiljenja in o življenju sv. Marije Favstine Kowalske. Isti dan je bilo na Pristavi srečanje voditeljev skupin mladenk in mladcev za taborjenje, ki je bilo v Bella Vista od 31. julija do 2. avgsta. Taborjenje je vodila skupina pod vodstom Karla Groznika in Marije Zurc Čeč, udeležilo se ga je 65 mladih ljudi. V soboto, 27. in v nedeljo, 28. julija je prelat dr. Jure Rode obiskal rojake v Miramaru. V sredo, 31. julija je bil v Slovenski hiši duhovniški sestanek. Isti dan zvečer je bila istotam učiteljska seja. V četrtek, 1. avgusta je imela Zveza slovenskih mater in žena svoj redni sestanek v Slovenski hiši. Po seji je bil pogovor s Tinetom Debeljakom - glavnim urednikom tednika Svobodna Slovenija - o volitvah v Sloveniji. Na prvi petek so bile po krajevnih domovih svete ure. V soboto, 3. avgusta je bila v Slovenski hiši duhovna obnova za zakonce. Vodila sta jo duhovnika Janez in Lojze Kržišnik. V cerkvi Marije Pomagaj je bila molitvena ura za prvo soboto v mesecu. V nedeljo, 4. avgusta je bila v Slovenski vasi v Lanusu 50. obletnica Hladnikovega doma z geslom „Z rqko v roki kot živa veriga". Glavni govornik je bil dipl. časnikar Tone Mizerit. Popoldne je bila igra v treh dejanjih „Barka brez ribiča" v režiji Martina Sušnika. Sledila je prosta zabava. V nedeljo, 11. avgusta so bile po naših krajevnih dpmovih družinske nedelje. Isti dan je imel Slovenski dom San Martin žegnanje slovenske sv. maše. V Našem domu San Justo pa je bilo zanimivo predavanje o sektah. Govoril je dr. Luis Roldan ob sodelovanju časnikarja Christiana Vina ter bratov Jožefa in Patricija. V četrtek, 15. avgusta - na dan praznika Marijinega Vnebovzetja - je bil v cerkvi Santisimo Redentor dobrodelni koncert Marijinih pesmi pod okriljem Zveze slovenskih mater in' žena, odsek Slomškov dom. Sodelovali so Ani Rode, Luka in Matija Debevec, Cvetka Kopač, Andrejka Zupanc, Luka Somoza Osterc in drugi. V soboto, 17. avgusta je bil v Slovenski hiši 33. glasbeni večer, ki ga je priredil Zvezni odbor SDO in SFZ. Pred dvorano je bila razstava del naših mladih umetnikov. V nedeljo, 18. avgusta je bilo vseslovensko romanje v Lourdes. Bogoslužje je bilo v spodnji cerkvi, vodil ga je prelat dr. Jure Rode ob sodelovanju dr. Alojzija Kukoviče DJ in župnika Marjana Bečana. Rojaki iz Mendoze so poslali poročilo o občnem zboru Društva Slovencev v Mendozi. Za predsednika je bil izvoljen Jernej Bajda. Tudi arh. Andrej Duh je poročal o lepem društvenem delovanju SPD v Bariločah. D-ova za tisk. referat ZS V Jolanda Čeplak spet zlata Jolanda Čeplak je še drugič v dobrih petih mesecih postala evropska atletska prvakinja na 800 m. Dvoranski lovoriki z Dunaja je dodala še prestižnejšo na prostem, ki jo je dosegla pred raz- Zadnjih slo metrov finala prodanim olimpijskim štadionom v Munchnu in spravila v delirij več kot petdesettisoč ljudi. Le ti so navijali v transu. Ne za nogometaše Bayerna, temveč za največje atletske zvezdnike, med katere nedvomno sodi slovenska šampionka, prvakinja in svetovna dvoranska rekorderka Jolanda Čeplak. Velenjčanki ni bilo lahko. Favoriti ne zmagujejo vedno. Toda Jolanda Čeplak je znova dokazala, da ne sodi med poražence. Ker je bila pred tekom velika favoritka, saj je imela v tej sezoni tri in pol sekunde hitrejši čas od tekmic, se je odločila za najboljšo možno taktiko: napad od štarta do cilja. „Če me bo katera od tekmic prehitela v zadnjih stotih metrih, potem ji bom iz srca čestitala. Toda dvomim, da bo katera sledila peklenskemu tempu," je povedala po polfinalu in se tega recepta nazorno držala. Prvih dvesto metrov je Jola pretekla v času 27,82, po prvem krogu (57,61) pa je imela žepet metrov prednosti pred tekmicami. Že pri šeststotih metrih (1:27,72) se je videlo, da tekmice ne morejo slediti peklenskemu tempu, tako da je naša šampionka pridrvela v cilj z veliko prednostjo in odličnim časom 1:57,65. Izgledalo je, kot da je osvojitev naslova evropskega prvaka nekaj najlažjega. „Res je, da sem svojo taktiko povedala že po polfinalnem nastopu. Bila sem kar nekoliko presenečena, ko sem videla, da me nobena od tekmic sploh ne more ogroziti. Priznam, pričakovala sem, da mi bo sledila vsaj Britanka Kelly Holmes, a očitno tudi ona ni zmogla mojega tempa," so bile prve besede evropske prvakinje, potem ko je s slovensko zastavo pretekla častni krog. "Težko povem, kakšni so bili občutki, ko sem pridrvela v cilj. Vsekakor mi je padel velik kamen od srca, saj sem po naslovu evropske dvoranske prvakinje vse priprave podredila nastopu v Munchnu. Bila je zares izjemno naporna tekma. Predvsem v psihološkem smislu. Res ni enostavno zdržati vse priprave in tri teke v tako visokem ritmu. Vsi, prav vsi so od mene pričakovali prvo mesto. Toda zdržala sem, čeprav me je popoldne zdelovala trema in sedaj se imam pravico veseliti," je na kratko razložila občutke. Kako hitri so lahko časi, če tekmice sledijo slovenski šampionki, pa kažejo rezultati. Kar dve finalistki, drugouvrščena Španka Mayte Martinez (1:58,86) in Portugalka Nedia Semedo (2:00,54), sta tekli osebna rekorda, bronasta Kelly Holmes (1:59,83) in Nemka Claudia Gesell (2:00,51) pa sta dosegli najhitrejša letošnja osebna rezultata. Po zmagi je Jolanda, ovita v slovensko zastavo, tekla častni krog Voščilo v verzih Naš prijatelj Vinko Levstik je pred kratkim praznoval v Gorici 77-letnico svojega življenja. Ob tej priliki mu je soborec Albin Magister iz Argentine poslal naslednje voščilo v pesniški obliki, ki je vredno, da ga objavimo, tudi z zapoznelimi čestitkami našega tednika: Dragi Vinko Zdaj, ko imaš obe sedmici že skupaj, ne bom Ti želel sreče, miru in pokoja, saj vendarle vedno si bil človek orožja in boja! Še manj ti bom rekel: fant, ne obupaj, če nisi več „fest", saj mož si poguma in bistrega uma in, dokler boš živ, boš materi zvest in Tvoje srce bo vedno gorelo za vse plemenito, dobro in - smelo! »> In kar po vojaško »> še: srečo junaško! Bine JADRALCI: SREBRO IN BRON Zadnji dan mladinskega svetovnega prvenstva v litovskem Trakaiju je bil srečen za slovensko reprezentanco. Dvojec brez krmarja v postavi Žiga Palčec in Andraž Fistravec je namreč osvojil srebrno kolajno, edino odličje za Slovenijo na prvenstvu. Mariborčana sta zaostala za Romunoma, tretja pa sta bila Kitajca. Na mladinskem prvenstvu v razredu evropa v španski Murciji pa je Teja Černe osvojila bronasto medaljo. Z lanskim 2. in letošnjim 3. mestom je tako izenačila rekord s posadko Čopi/Margon, ki sta do sedaj kot edina Slovenca dobila medaljo. MED KNJIGAMI IN REVIJAMI Denis Poniž Slovenska lirika 1950 - 2000 Slovenska matica Zadnji pregled slovenske sodobne lirike je izšel že dolgo tega, leta 1967. Zato je ta knjiga, ki je izšla konec lanskega leta, toliko bolj pomembna. Ne bom govoril o splošni analizi in podrobnem obdelavi. Ta pregled je posebno važen za nas emigrante, ker je to prvi tak študij, kjer so liriki izmed slovenske diaspore postavljeni kot popolno enakopravni v sklop splošne slovenske književnosti. Gotovo: v omenjeni Paternujevi študiji izpred 35 let o nas ni bilo govora, smo bili zamolčani in nismo imeli dostopa do enakopravne obdelave. Ko je Slovenija postala samostojna in je popustil prejšnji komunistični nadzor nad pravovernostjo tudi v literaturi, so o nas že precej pisali. Izšle so debe- ftenis le knjige o naši literaturi -Glušičeva, Kermavner itd. posamezni literati so bili ponatisnjeni in tudi ocenjeni, vsaj v veliki večini. Je pa to prva knjiga, v kateri so naši pesniki postavljeni v isto vrsto z ostalimi. Kot'je zapisal avtor Poniž: Spremembe, ki so ideološko enoumje spravile v ropotarnico zgodovine, so nam omogočile, da prvič lahko brez omejitev zremo na slovensko liriko z vseh treh njenih izhodišč: ob liriki, ki je nastala v matici, moremo enakovredno upoštevati še liriko slovenskega zamejstva, in zamolčano liriko slovenskega eksila, ne samo ameriškega, marveč tudi liriko avtorjev, raztreseno po prostranstvu drugih celin." Poniž pohvalno omenja tudi Antologijo slovenskega zdomskega pesništva, ki sta jo leta 1980 izdala pri SKA dr. Tine Debeljak in France Papež. Ustavil bi se le pri navedbah slovenskih zdomcev, predvsem iz politične emigracije po svetu. Med prvimi, ki jih knjiga obdelava, so liriki iz petdesetih let dvajsetega stoletja. Tam je med Antona Vodnika, Edvarda Kocbeka in Jožeta Udoviča postavljen nestor, ,,payador iz pampe", dr. Tine Debeljak. Najprej Poniž našteje njegove pesniške izdane knjige in jih posamezno ocenjuje. Gotovo je na prvem mestu Velika črna maša za pobite Slovence (1949, ponatis v Sloveniji 1990). O njej na koncu omenja, da je pesniški organizem, kakršnih je v slovenski pesmi malo: ob Prešernovem Krstu in Župančičevi Dumi skoraj nimamo take pesnitve. O drugi pesnitvi Poljub (1951, ponatis v Sloveniji 1993) našteje pesmi, analizira nekatere od njih, pa pravi, da nekatere sodijo prav v vrh Debeljakove poezije. O tretji zbirki v eksilu Mariji (1954) je spet v zvezi z religiozno - metafizično liriko iz dvajsetih let. Poniž pohvali predvsem pesmi Zazibalka na begu v Egipt in Pieta. Za njim pride na vrsto France Papež (s sliko) s svojima zbirkama: Osnovno govorjenje (1957), ki je -kot pravi avtor - na ravni najboljših zbirk (Zajc, Taufer, Strniša). Druga zbirka Dva svetova (1985), sta dejansko dve domovini, ki se pri Papežu zlivata v eno samo. Naslonjen je na do-misvetovski ekspresionizem pa nov položaj v tujejezič- nem svetu. V ta prvi del lahko štejemo še Karla Vladimira Truhlarja, ki je v prvih letih sodeloval z emigranti in je izdal več knjig v Argentini. Precej strani je posvečenih pesniku Vladimiru Kosu, ki je prinesel japonski zrak v slovensko literaturo. Poniž našteje njegove pesniške zbirke iz taborišča, Marija z nami gre na tuje (1945) in Deževni dnevi (1946). V Argentini je izšel Križev pot prosečih (1955), Ljubezen in smrt. In še nekaj (1971), Spev naši gori (1978), Tisoč in dva verza iz japonskih otokov (1991). V Sloveniji pa je izšla O svetloba, voda, zrak (1999). Med poznejšo generacijo okoli 1960 prišteva Tineta Debeljaka ml, in njegovi zbirki Pesmi iz pampe (1965) in Prsti časa (1986, ponatis v Sloveniji 1993). Omenja, kako mu postaja pampa čedalje bolj domača. Od zdomcev našteva samo te, vsakemu posveti več strani. Poniž se je omejil samo na tiste, ki so izdali svojo zbirke. Moral bi omeniti tako še Vinka Rodeta (izdal zbirko Pesmi iz pampe skupaj z Debeljakom in šapirografirane pesmi v kasteljanščini) in Toneta Rodeta (Mesto pristan), ki imata vsak svojo pesniško zbirko. Naj omenimo, da poišče tudi zamejce, npr. Gustava Januša, Andreja Kota, Aleksija Pregarca, Hermana Vogla in Marka Kravosa, Marija Čuka itd. Pisatelja tega pregleda moramo pohvaliti, da ocenjuje vse lirike popolnoma nepristransko in enakopravno, tako da včasih še ne pove, odkod so. Vse postavi v enotno skupino, pri vsakem pove, kaj je bistvo njegove poezije in kaj je z njo prinesel v skupno zakladnico. Zanj ne eksistira „emigrantska" književnost, ostane le slovenska v drugi polovici dvajsetega stoletja. Kmalu bo v isti založbi izšla knjiga Slovenska proza 1950-2000. TD NOVICE IZ SLOVENIJE SLOVENIJA MO ES LOVE NI A, Ml TIERRA DANDANAŠNJA KUGA Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) Republike Slovenije je v obdobju od 1. aprila do 30. junija letos zaradi aidsa (SIDA) umrla ena oseba. V istem obdobju pa je za aidsom zbolel tudi bolnik, ki je bil okužen z virusom HIV, na IVZ pa ga niso mogli uvrstiti v nobeno od znanih skupin z višjim tveganjem. Trenutno v Sloveniji živi najmanj 114 ljudi, okuženih z virusom HIV, od tega 28 bolnikov z aidsom in 87 ljudi z diagnosticirano okužbo z omenjenim virusom, pri katerih pa se obolenje aids še ni razvilo. PRVI: CLIO Renaultov clio je bil tudi julija z veliko prednostjo najbolje prodajani avtomobil v Sloveniji. Med 4952 prejšnji mesec prodanimi avtomobili jih je bilo največ prav cliov, in sicer 569. Sledijo Volkswagen polo (300), peugeot 206 (293) in fiat punto (207), dobro pa so se prodajali tudi Volkswagen golf (193), opel corsa (180), renault megane (162), peugeot 307 (161) in citroen C3 (150). PO SVETU Čitalnice La actividad cultural Hacia fines de la Edad media comenzo a elevarse el nivel de la actividad cultural en Eslovenia. Teniendo en cuenta el hecho de que el sector de la clase gobernante con poder de decision era aleman, es comprensible que en este lapso los terminos culturales hayan sido alemanes y que los de la vida eclesiastica fueran latinos. La actividad cultural transcurrfa principalmente en los conventos. El convento de Stična atrafa cpmo un centro religioso, cultural y economico. los primeros escritores originales fueron el abad Janez Vetrinjski que describio la ceremonia de entronizacion, Jakob Unrest, autor de la cronica de Austria, Carintia y Hungrfa, el escritor de la cronica de Celje o Peter Pavel Vergerij en Koper. Sin embargo no todo eran comentarios, cronicas. Ademas de esto y de algunas oraciones, comenzo a desarrollarse el arte de la poesfa. Contamos con ocho versos de un poema amoroso del siglo XV, hallados en las tapas de un manuscrito de los condes de Turjak y otros en unos poemas en varios idiomas del caballero Wolken-steinsk. En las escuelas se empleaban solamente el aleman y el latin. Hasta el siglo XIII la ensenanza estaba en manos de la Iglesia, pero despues empezaron a crearse escuelas en distintas ciudades: en el ano 1290 en Piran, en el 1291 en Ljubljana, en 1328 en Trst, en 1395 en Kamnik, en 1452 en Maribor, en 1460 en Celje, en 1474 en Škofja Loka, en 1500 en Črnomelj. Esencialmente se impartfan conoci-mientos practicos con miras al ejercicio del comercio o como preparacion para el sacerdocio. Comenzaban a difundirse tambien poemas populares con temas referidos a los sarracenos -Lepa Vida- (La bella Vida) y otros poemas de trovadores y cortes de amor. En Eslovenia se afinco el estilo gotico en la construc-cion de un gran numero de iglesias. El estilo Ilego en los siglos XIII y XIV de la mano de los franciscanos y de los dominicos. Los presbiterios comenzaron a cobrar vida. Primeramente inspirados en el estilo friulano y el carintio. Mas tarde cobraron prestigio los pintores locales. Sus obras se encuentran en las iglesias de Crngrob, de sv. Primož en Kamnik y de Ptujska gora. Hvala, dragi prijatelji! NAPAD Z DOMAČIMI RAKETAMI V več eksplozijah manjših bomb v kolumbijski prestolnici Bogota je bilo ubitih več ljudi. Eksplozije, ki so odjeknile le nekaj ur pred predvideno slavnostno zaprisego novega kolumbijskega predsednika Alvara Uribeja, so povzročile tudi manjšo gmotno škodo, odgovornosti zanje pa ni prevzel še nihče. Teroristi so uporabljali tudi domače rakete, ki pa niso bile povsem natančno vodene, saj so bili njihov cilj razni predsedniki in visoki funkcionarji tujih držav, ki so prišli na zaprisego novega kolumbijskega predsednika. Teh incidentov ni moglo preprečiti niti kakih 20.000 policistov in vojakov, ki naj bi skušali med večurno slovesnostjo v prestolnici preprečiti morebitne akcije pripadnikov uporniških Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (FARO. Uribe je sicer zagotovil, da bo proti upornikom FARC ukrepal ostreje kot dosedanje oblasti. VODNE UJME PO CELEM SVETU Katastrofalnim poplavam, ki povzročajo razdejanje po srednji Evropi, zaenkrat še ni videti konca. Na vzhodu Nemčije reka Laba po rekordni višini v Dresdnu počasi upada in svojo rušilno moč seli iz nemških zveznih dežel Saška in Saška-Anhalt na sever Nemčije. V Dresdnu in Bitterfeldu je sicer še vedno napeto. Medtem ko se razmere v češki prestolnici Praga medtem že umirjajo, pa je vedno hujše na severu Češke, kjer je Laba že presegla 12 metrov višine. Skupaj z vodami narašča tudi število žrtev poplav. V Nemčiji je po podatkih saškega notranjega ministrstva doslej umrlo enajst ljudi, ranjenih je 95 ljudi, 21 pa jih pogrešajo. Na Češkem so poplave zahtevale že dvanajsto žrtev, okoli 215.000 ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Vode se valijo proti Črnemu morju in so že poplavile Budimpešto. Obilno deževje, ki ga spremljajo poplave in zemeljski plazovi, je prizadelo tudi Azijo in Srednjo Ameriko. Poplave, ki so prizadele severni del Mehike, so po naj novejši h podatkih mehiških oblasti zahtevale najmanj 14 življenj, več kot 7000 ljudi pa je bilo ranjenih. Na Kitajskem so poplave in zemeljski plazovi letošnje poletje terjali že več kot 1000 smrtnih žrtev, na Filipinih pa 29. V šestdesetih letih, ko je bilo pisati o slovenski politiki prepovedano, se je teža slovenskega kulturno-poli-tičnega dela prenesla na novo ustanovo - čitalnice. To bi bila nekaka prosvetna društva, ki so jih po manjših in večjih krajih ustanavljali rodoljubi. Za nas v Argentini je precej lahko razumeti to delo, saj je bilo podobno našemu delu v krajevnih prosvetnih domovih tukaj. Ker je bilo na splošno javno življenje po Slovenskem nemško, se je moralo umakniti slovensko delo v notranjost čitalnic. Te so prirejale razne „bese-de", kakor so se imenovale prireditve z igrami, recitacijami, petjem, koncerti in točkami, govori in predavanji, ki so se navadno zaključevale s plesom in veselicami. Mnogokje so imeli pevske zbore in godbo. V svojih prostorih so imele domače in tuje časopise, ponekod tudi prave knjižnice. V mestih in trgih so bile čitalnice središče družabnega življenja slovenske višje družbe, vendar je trajalo precej časa, da se je ta družba otresla nemščine kot svojega pogovornega jezika. Prvo čitalnico so ustanovili v Trstu leta 1861 kot Slovansko čitalnico, ker je bila odprta tudi drugim Južnim Slovanom. Njen tajnik je bil Fran Levstik. Že v prvem letu obstoja je imela 230 članov. Istega leta so odprli čitalnice v Mariboru, Ljubljani in Celju. Že čez deset let je njihovo število naraslo na okoli 60 s kakimi 4000 člani. Nastajale so predvsem v mestih, trgih in v manjših upravnih središčih, ponekod pa tudi v vaseh. V tem času je središče slovenskega in kulturnega delovanja postala Ljubljana. Ljubljanska čitalnica je bila matica vseh ostalih. V Ljubljani so ustanovili po češkem zgledu telovadno društvo Južni Sokol. V Ljubljani je nastalo društvo Slovenska matica 1864 (obstaja še danes), ki je imela za nalogo izdajati slovenska znanstvena in poljudna dela, in Dramatično društvo (1866), ki ga la*hko imamo za predhodnika Slovenskega narodnega gledališča. Naš list prestaja težke čase. Grobo višanje tiskarskih in poštnih stroškov močno prizadene redno izdajanje časopisa. Po drugi strani pa ne moremo v isti meri povišati naročnine, ker se zavedamo stanja večine naših rojakov. Zato je še toliko bolj hvale vredno, kadar nam kdo izmed naročnikov/prijateljev primakne čeprav skromen dar v naš tiskovni sklad. V zadnjih mesecih je bilo takih darov kar lepo število. Tukaj jih objavljamo v pohvalo in - posnemanje: Klavžar Ivana $ 70.-; Šproc Berta $ 120.-; N.N. $ 5.-; Guštin Anton USD 65.-; kardinal Alojzij Ambrožič CAD 2.000.-; Markeš Marija USD 15.- Levstik Vinko USD 50.-; dr. Radonič Mariano $ 20.-; N.N. $ 115.-; Sajnovič Stanko USD 40.-; Ann Mauser USD 15.-; Rus Jože USD 25.-; Klemenčič Janko $ 50.-; Klemenčič Ivan $ 50.-; mons. dr. Mirko Gogala $ 25.-; dr. Tatjana Jelkič $ 25.-; Bohinc Rezka $ 40.-;N. N. $ 10.-; Makovec Ivan $ 20.-; Šerko Danijel $ 25.-; Družina N.N. $ 38.-; Babnik Anton USD 25.-; N.N. $ 9.-; dr. Edi Gobec USD 20.-; Škulj Jože USD 40.-; Vrljičak Malena $ 25.-; Vovk Mau-rin Dare USD 10.-; N.N. $ 10.-; N.N. $ 18.-; N.N. $ 10.-; dr. Bernik Jože USD 253; inž Skvarča Peter $ 30.-; N.N. $ 16,50. Vsem iz srca Bog plačaj! SLOVENCI USPEHI DALJINSKIH PLAVALCEV Slovenska plavalca Nace in Igor Majcen sta uspešno nastopila na tekmah daljinskih plavalcev. Nace je bil po zmagi , pred tednom dni v Šabcu tokrat v družbi 40 nastopajočih nepremagljiv tudi na mednarodnem tekmovanju v Črni gori. Šestkilometrsko razdaljo od Sutomora do Bara je premagal v eni uri, šestih minutah in 46 sekundah. Igor Majcen pa je bil uspešen na 26-kilometrski preizkušnji v kanadskem Bridgeportu, kjer je zaostal le za Bolgarom Petrom Stojčevim. ALENKA KEJŽAR Z BRONASTO Četrti dan plavalnih disciplin v 50-metrskem bazenu na evropskem prvenstvu v Berlinu je bilo na sporedu šest končnih odločitev, od tega pet plavalnih. Za Slovenijo je bil najpomembnejši nastop žensk na 200 metrov mešano, saj je Alenka Kejžar os-vojila bronasto kolajno, zmagala as >'j9| pa je Jana Kločkova iz Ukrajine z novim rekordom prvenstev. PISALI SMO P SLOVENSKI KATOLIŠKI SHOD V IZSELJENSTVU Na zborovanju za starše so imeli predavanja Martin Mizerit in Mija Markež, pri fantih dr. Gnidovec, prof. Geržinič, Rudolf Smersu, pri dekletih pa dr. Ignacij Lenček, Marijan Marolt in Zdenka Gornik. Zaključni govor je imel Franc Kremžar kot predsednik pripravljalnega odbora, predsednik zborovanja Bogumil Remec pa je zaključil zborovanje. Sledila je procesija v cerkev, kjer je bila zahvalna pesem in blagoslov. ČRNA ŽENA NA SlOdru Zanimanje za igro je bilo izredno, gledalci zadovoljni. Take scene pri nas še ni bilo videti (Petkovšek), režiral je Holozan. V igri in izgovorjavi se je posebno potrudil I. Kastrevc, za njim Šemrovova in Mehle, pa mali Pirc, Kokaljeva in Omanova ter Svetlin. Posrečeni, le včasih pri govorjenju nepazljivi tipi so bili Kopač, Javoršek, Zupanc, P. Kastrevc in Klemenc. Za odrom so dobro peli fantje na vasi, na odru pa tudi solisti. MM Vsi Slovenci 14. septembra v Moron NA TELOVADNI NASTOP IN DRUŽABNO PRIREDITEV Poleg dobre pijače in jedače je na sporedu šaljiva pošta, zredno vas bo presenetila razstava dekliških ročnih del Willenpart - Borštnik - Jeločnik Nedelja, 31. avgusta na odru župnišča v Ramos Mejiji s Moliere štirje odlomki Šola za žene Sofokles Antigona LANUS Ker so se neki vznemirili radi nekih govoric, sporočam, da ni prav nobene skrbi glede lastninske pravice in gradbenega načrta. Lastniki zemljišč bodo v kratkem lahko dobili kupne pogodbe. Svobodna Slovenija, št. 31; 21. avgusta 1952 SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 / 4674-5125 / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / dcbeljak@netizen.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Jernej Tomazin, Jože Oblak, Barbara Brezigar, Marija Ivana Tekavec, Pavlina Dobovšek, Andrej Duh, Milena Ahčin. - STA. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95 (za člane ZS poseben popust); obmejne države Argentine 110 USA dol,; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAf/COS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Cl I0IAAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar Pagina 6 , Bi ■ ■ RMH 22 de agosto de 2002« N° 33 • SVOBODNA SLOVENIJA o FRANQUEO PACADO 8 -f ^ Cuenta N° 7211 q £ y R. Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153 MALI O TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska«> barilochc.com.ar Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844- mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica: Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzu-riaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Ažcuenaga 77 - B1704FOA Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653 Jezikovni Evropski (dvo-vtični) vtikač spojno mesto -- objemka spojno mesto -zaščitnega vodnika Ne bodite nestrpni! Le malo še potrpite in boste lahko kupili podporni bon - „Rifo" ZEDINJENE SLOVENIJE Letos s posebnim presenečenjem: samo za polovično ceno! ALI Sl VEDEL ZA ANKETO? OBIŠČI www.sdo-sfz.com.ar obvestila SOBOTA, 24. avgusta: 50. obletnica Rožmanove šole v San Martinu. Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. NEDELJA, 25. avgusta: Obletnica Rožmanovega zavetišča z mašo ob 11.30 in kosilom. Mladinski dan v Carapachayu. SOBOTA, 31. avgusta: Slikarska razstava Karle Skvarča in Irene Žužek ob 20.30 v mali dvorani Slovenske hiše. NEDELJA, 1. septembra: Mladinski dan na Slovenski Pristavi. Sveta maša za Rupnika, Hacina in sodelavce. Slikarska razstava Karle Skvarča in Irene Žužek od 10.30 do 13 v mali dvorani Slovenske hiše. SOBOTA, 7. septembra: Dan zveze slovenskih mater in žena ob 18. uri. Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. NEDELJA, 8. septembra: Mladinski dan v Našem domu v San Justo Po pomoti je v prejšnji številki izpadla družinska osmrtnica za Francom Fajfarjem. Prosimo za razumevanja. ZA SMEH Ti je mož zvesti prisluškujejo in se nič ne Seveda, nikoli mi ne jezim, kupi rož. Kako to? Šepetalka v gledališču Meni vsak večer sem. ROZMANOV DOM praznuje v nedeljo, 25. avgusta svojo 30. obletnico Ob 1 1.30: sv. maša za pok. Franca Fajfarja, Majdo in Jožeta Markeža in vse prijatelje Rožmanovega doma. Ob 13.: slavnostno kosilo. VSI ROJAKI PRISRČNO VABLJENI! REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Japonska; 8. Km; 10. uničena; 11. zle; 12. davi; 13. edinec; 15. ugibate; 16. ocet; 18. več; 19. ud; 20. zenit; 22. venec; 23. las; 25. oven; 27. INRI; 28. rast; 29. modrost; 31. njeni; 33. risan; 34. aero; 35. postno. NAVPIČNO: 1. Juda; 2. Ana; 3. pivec; 4. oči; 5. ne; 6. sneg; 7. kadivec; 8. klet; 9. mecen; 11. značilnost; 14. Iben; 15. ud; 16 od; 17. eden; 19. uporna; 20. zelo; 21. Tarsan; 22. veder; 24. sitno; 26. vaje; 27. iris; 29. mi; 30: dro; 32. no. 41. Mladinski dan v Carapachayu ,,Z upanjem gremo naprej" Nedelja, 25. avgusta 8.00 začetek tekmovanj 10.15 dviganje zastav 10.30 sv. maša 13.00 kosilo 19.00 kulturni program nato prosta zabava Slovenska kulturna akcija Slikarski razstavi Irena Žužek in Karla Skvarča v mali dvorani Slovenske hiše, v soboto, 31. avgusta, ob 20. in v nedeljo, 1. septembra, od 10. do 13. MLADINSKI DAN NA PRISTAVI V nedeljo 1. septembra 2002 Kulturni program: burka „Ubogi Samci" Prilika za v teater tudi na predvečer Vas pričakujemo! ♦ * * 4 yj * & KREDITNA ZADRUGA SLOGA in MUTUAL SLOGA Glavna pisarna: uradne ure od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure. Bme. Mitre 97 - Ramos Mejia - Tel.: 4656-6565 jaz sem vstajenje in življenje, kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje. jan. 10-25 PAVLE BAJDA Ob smrti našega ljubega moža, očeta in starega očeta se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v bolezni obiskali, ga prišli kropit, se poslovili od njega in ga spremili na pokopališče Parque de Descanso. Vsem, ki ste nas od daleč poklicali, nam po pismih in elektronski pošti poslali sožalje ter vsem, ki nas še danes spremljate, sočustvujete in molite z nami za pokoj njegove duše. Hvala tudi č.g. Flornu za pogrebno sv. mašo, za molitve ob krsti in ob grobu. Vsem iskrena hvala. Bog mu daj večni mir in pokoj! Žalujoči: žena Frida in hčerke z družinami. Vsem rojakom sporočamo, da je dne 2. avgusta odšel k Gospodu po plačilo naš dolgoletni član in bivši predsednik FRANC FAJFAR Družini iskreno sožalje. SLOVENSKI DOM SAN MARTIN + Kadar je Bog določil, kakor je Bog določil, kadar je Bog določil, ga je poklical k sebi, da se pri Njem spočije. Globoko užaloščeni sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas je 2. avgusta v 77. letu zapustil in odšel k Bogu po plačilo naš ljubi mož, oče, dedek, brat, stric in svak Franc Fajfar Poslovili smo se od njega 3. avgusta. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga v času bolezni obiskovali in moliti zanj ter ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo čast. dr. Juretu Rodetu, ki ga je obiskoval v bolnišnici in mu podelil sv. zakramente, za molitve in tolažilne besede ob krsti in pogrebno sv. mašo ter vodstva pogreba. Hvala vsem darovalcem cvetja. Posebna zahvala g. Franciju Ostercu, ki ga je pogosto obiskoval in mu stregel, ter bratu Stanetu, ki je vse mesece z njim preživel vse noči. Žalujoči: žena Justina, hčerki Veronika in Tatjana, zeta Miha in Eduardo, vnuki Gašper, Nevenka, Belen in Ezekijel, bratje z družinami, svakinje z družinami in ostali sorodniki. Buenos Aires, Dražgoše, Koper, Lesce, Radovljica, Kranj, Beograd, Neuss, Stuttgart, Vrhnika.