^5'0 ,1ZXI193T
------kr«,__
Štev. 282
Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lil
S/TO VENEC
Cek. račun: Ljnb> Ijana tt. 10.690 in 10.149 ca inaerate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Pruea-Dunaj 24.797
U pravu: Kopitarjevo <>. telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 24%. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dun zjuiruj, ruzen pondeljka in dneva po prazniku
Bolgarija v objemu revizsonizma
Članek je napisal za »Slovenca« bolgarski časnikar, ki se je z vladnim predsednikom Mu-šanovom udeležil obiska v Ankari. V članku prevladujejo osebni utisi in vidiki, ki jih kot informacijo neizpremenjeno nudimo našim čitateljem.
(Op. ur.)
Vedeli smo, da pripravlja Turčija bolgarski delegaciji izredno slovesen sprejem. Toda tako odlične jjozornosti se vendar nismo mogli nadejati. Kjerkoli se je pojavil ministrski predsednik Mu-šanov in z njim potujoča delegacija, povsod jc bil navdušeno sprejet in pozdravljen od uradnib funkcionarjev. Nad vse pa je bil prisrčen sprejem v Ankari, kjer so se vse dni od jutra do noči vršili številni banketi, čajanke in razni odlični sprejemi. Sam Ghazi Kemal pašo, ki še nikoli ni prisostvoval sprejemu delegacije v Čifliku Marmara, je 4. decembra popoldne prebil dve uri v živahnem pogovoru z Mušanovom, s tajnikom zemljedelske zveze Dimovoin in drugimi člani delegacije. Posebno živo so je zanimal za cilje in program zemljedelskega pokreta. Sprejemni banket se je vršil v eni najlepših dvoran, ki jih premore Ankara. Vsi prostori so pravljično razkošno ojirem-Ijeni. jedilni servis za 300 oseb iz zlata je bil prvič v republiki uporabljen. Sredi mize je bila jiostavljena ogromna čokoladna torta, prikazujoč visoko drevo s Iremi vejami, iz katerih žo poganja novo zeleno brstje. »Simbol treh plemen došlih iz daljne Azije, treh plemen, Turkov, Bolgarov in Grkov, ki so šo do pred kratkim živeli v medsebojni borbi in neslogi, ki pa sedaj iščejo složno bkujmih političnih ciljev.':
Izreden sprejem Bolgarov jo imel izreden pomen, kakor ga označuje omenjeni simbol. Ab-dul Hamid, vsemogočni sultan, strah in trepet svojim podložnim, prezgodaj si umrl! Doživel si združitev t>alkanskili narodov, ki so omajali stebre nekdaj tako mogočnemu otomanskemu imperiju in se v borbi za krščanstvo osvobodili stoletnega jarma. Toda kaj bi rekel danes, ko bi videl za-■dopuike nekdaj podložne -raje«, ki z vojaškimi častmi prihajajo kot gosti nove turške republike in njenega predsednika Kemal paše. Kaj bi rekel Abdul Hamid, ko bi čul Kemalovo vabilo, naj po-seti liolgarska kraljevska dvojica turško presto-lico... Abdul Hamidov grob jc še viden. Še ni preraščen s travo, kakor tudi ne grbbovi deset ti-eočev slovanskih junakov, ki so v osvobodilnih bojih padli za vero ter svobodo balkanskih narodov. Kaka ironija leži včasih v politiki!
Bolgarska oficielna politika se torej obrača proč od narodov in držav, s katerimi je bila ramo ob rami osvobodilne bojo in ki so ji sorodni po jeziku in veri. Zakaj tako, ne bom tukaj preiskoval.
Preidimo govore in običajne diplomatske fraze ter ugotovimo uspeh ali neuspeh Mušanovo-vega poseta v Turčiji. Nn vsak način je dosežen [»poln sporazum o »prijateljstvu in arbitraži« s turško republiko. Tevfik Rudži bej, turški zunanji minister, je dobil od predsednika republike nalog, da uredi vsa sporna vprašanja glede izseljenškega vprašanja in odškodnine bolgarskim izseljencem iz Trakije. V to svrho bo ustanovljena takoj [»sobna mešana komisija. Razven tega so v osnovi določeni pogoji za čimprejšnjo trgovinsko pogodbo med obema državama. Turški državniki so ves čas nastopali ludi kot posredniki med Bolgarijo in Grčijo in z veliko vnemo gladili pot, po kateri naj pride do prijateljskega pakta tudi med Bolgarijo in Grčijo. Trozveza med temi tremi državami trenutno še ni sklenjena, a se bo izvedla tudi formalno takoj, ko bo mogoče urediti še neka sporna vprašanja med Grčijo in Bolgarijo.
Splošno se je pričakovalo, da bo bolgarska delegacija stopila v zvezo tudi s sovjetskimi odposlanci, kar se pa ni zgodilo. Iz raznih razgovorov je bilo mogoče razbrati, da v tem pogledu Turki ne bi hoteli igrati iste posredovalne vloge, kakor pa v stvarjanju pakta z Grčijo. Turki so namreč poudarjali, da jih sicer vežejo zelo prisrčne in rinjboljše zveze s Sovjeti, da pa je njihova nova država sad turškega nacionalizma, ki ne dopušča v svojih mejah nikakega internacionalnega komunističnega pokreta. Razgovori med Sovjeti in Bolgarijo so bili od obeh strani lansiranl in zaželjeni, loda iz taktičnih razlogov za boljše čase odgodeni. Edini, ki je stopil v stik s sovjetskim poslanikom Suričem je bil urednik dnevnika ^Ulror Tnnev, toda oficielni bolgarski zastopniki s sovjetskim poslanikom niso imeli razgovorov.
Vergil Dimov se Je v pogovoru /. zunanjim ministrom Ruždi bejem tudi zanimal, zakaj turški zemljedelci niso stopili v agrarno mednarodno in-ternncionalo. Ruždi boj je odgovoril, da nekatero zemljedelske stranke niso bile na vladi, druge pn da goje jiroveč mednarodne Ideale, med tem ko so Turki nacionalisti. Tudi bolgarski zemljedelci sobili doslej, kakor znano, Jako mednarodno usmerjeni. Sedanja agrarna konferenca v Sofiji bo pokazala, če ni ludi pri njih pričel prevladovati * nacionalistični motiv, kakor je to slučaj pri turških agrareih in še marsikje drugod.
Mušanovov obisk v Ankari znači. da je stopila Bolgarija iz svoje dosedanje rezerviranosti. ler du bo skušala v zvezi s Turčijo in Grčijo kot eni politični enoti v mednarodnem svetu uveljaviti svoje revizlonistiCne težnje. Pri tem se bo seveda njena politika naslanjala na one države, ki imajo tudi revizionizem v svojem programu. To sta v Evropi predvsem Italija In Nemčija. Opredelila se
Francija je spravljiva
Mednarodni položaj Nemčije ugoden — Pogajanja v Baslu
Pariz, 11. dec. V tukajšnjih političnih krogih pazno sledijo razpravam posvetovalnega odbora Banko za mednarodna izplačila v Baslu. Francija je odposlala v Basel svoje najboljše finančne strokovnjake, kakor Ch. Rista, nekdanjega podguvor-nerja Francosko banke, ki ga spremlja še več drugih finančnih izvedencev. Ni v kompetenci j>osvoto-valnega odbora, da izreče končno besedo o reparacijah, kajti njegov namen je, da saino prouči plačilno zmožnost Nemčije; ta odločitev bo padla šele na mednarodni konferenci po reparacijah prizadetih vlad, ki so bo vršila po zaključku dela posvetovalnega odbora. Kljub temu je jasno, da bo mnenje, ki ga bo izrekel posvetovalni odbor, izredne važnosti za nadaljnji razvoj francosko nemških odnošajev, ker bo Francija moralno prisiljena upoštevati zaključke posvetovalnega odbora samega in se ne bo lahko izognila pritisku drugih držav, če bi prišel preiskovalni odbor da zaključka, da Nemčija v resnici no more plačati reparacij ne v tem trenutku in tudi ne v bodočo, bi bila Francija prisiljena vsaj deloma upoštevati njegovo mnenje in pristati na moratorij, in tudi na znižanje reparacij. Zato je umevno zakaj se jc že za predsednika preiskovalnega odbora vršil tako hud boj med Francijo na eni strani, Anglijo in Nemčijo na drugi. Končno je bil po nekakem kompromisu izvoljen za predsednika Italijan Beneduce. V odboru so zastopane Francija, Nemčija, Belgija, Združene i države, Anglija, Italija in Japonska. Ivooptirani pa so bili še predstavniki Švice. Švedske, llolandske in za Jugoslavijo bivši finančni minister Gjurič.
Splošno računajo, da bo delo posvetovalnega ; odbora trajalo najmanj do novega lela. Njegova naloga, ugotoviti dejansko finančni in gospodarski položaj Nemčije, ni lahka. Umevno je, da skušajo Nemci prikazati svoje gospodarstvo v čimbolj črni luči. Resnico je toliko težje ugotoviti, ker no bo mogel n. pr. odbor nikdar točno dognati, koliko znašajo nemški dolgovi v inozemstvu in kako velike seusvote nemškega kapitala, ki je bil investi-
ran v inozemstvu ali pa so ga v zadnjem času nemški kapitalisti spraviti na varno v tujo države. Banke pač nočejo staviti svojih računov na razpolago javnosti. Tako jc v zadnjem času šlo mnogo denarja iz Nemčije v Švico in Združene države.
Te dni je v teku živahna razprava o nemški trgovinski bilanci, ki izkazuje za čas zadnjih šestih mesecev 2100 milijonov prebitka, medtem ko so bilance večine drugih evropskih držav hudo pasivne. Nemški delegat se trudi, da bi ostale odbornike prepričal, da jo ta aktivnost samo trenutna in da bo nemški izvoz posebno radi novih angleških carin v kratkem močno nazadoval. Okoliško državo, posebno Švica, ki jo nemški izvoz čodaljo bolj ogroža. dolajo na to, da bi Francija in druge nemško upnico znižale čimbolj vojno odškodnino, dn bi tako Nemčija no bila več prisiljena forsirati svojega izvoza: z izkupičkom tega namreč plačuje reparacije.
Tukaj prevladuje mnenje, da je danes diplomatski položaj Nemčije dokaj ugoden. Nemčija lahko po pravici goji upanje, da se ho vprašanje reparacij in tudi kratkoročnih kreditov rešilo zanjo ugodno. Že dvig nemških papirjev na inozemskih borzah je pokazal, da jc Briiningov odločen nastop proti Hitlerju prijetno presenetil svet. Nič manjši učinek ni imela Hoovrova poslanica na ameriški kongres, v kateri se je predsednik Združenih držav odločno zavzel za pomoč Nemčiji. Hoover je obljubil, da bo Amerika г vsemi svojimi silami delala na to. da se Nemčija obvaruje pred gospodarskim polomom, ker obstoji nevarnost, da bi gospodarska katastrofa v Nemčiji zajela tudi bližnje države. Končno pa je tudi franeoska vlada, šc preden jc bil objavljen Briiningov govor, zavzela dokaj spravljivo stališče glede reparacij.
Francija sloji na stališču, da je mogoče izpre-meniti Youngov načrt pod pogojem, da se temu primerno znižajo tudi medzavezniški dolgovi, to se pravi, pod pogojem, da tudi Amerika zniža svoje vojne terjatve napram Franciji in drugim evropskim državam. Nemčija jo izpolnila predpise Youn-
govoga načrta s tem, da jo prosila za sklicanje po-svetovalnega odbora Banke za modnnrodna izplačila.
Spričo svetovne krize je fruncoska vlada mnenja. dn ni Nemčija v tem trenutku v resnici zmožna plačati reparacij; zato Francija iivideva potrebo, da priskoči na pomoč Nemčiji, in sicer v smislu washinetnnskcga komunikeja. Glede razprav po-svetovalnoga odbora v Baslu si francoska vlada pridržuje popolno svobodo, ker jo Nemčija vlogo na Banko za mednarodna izplačila izročila neposredno banki in ni Francija nanjo pristnln. Francoska vlada proučuje potrebo, da hi se sedanji moratorij reparacij glede na težak gospodarski položaj v Nemčiji podaljšal. Francija sicor So nadalje vztraja, da sc reparacije ne črtajo, tomveč samo odložijo; toda gotovo pomeni žo pristanek na nov moratorij veliko koncesijo Nemčiji. Francoska vlada priznava, da ni Nemčija danes v stanu plačevati reparacij, toda s tem ni nikakor rečeno, da no bo tega mogla storiti v bodoče. Saj tudi preiskovalni odbor ne more izreči končnega mnenja, da bi Nemčija no bila nikdar več v stanju plačevati reparacij. Baselski odbor more edino proučiti trenutni finančni iu gospodarski položaj. Zato jc potrebno, da se jirouči plačilna zmožnost Nemčijo pozneje, in sicer na mednarodni konferenci. Glede vprašanja, ali naj se da prednost reparacijam, aH kratkoročnemu kreditu, meni francoska vlada, da to vprašanje v tem trenutku sploh no obstoji, ker je zdaj treba rešiti temeljno zadevo, t. j. vprašanje plačilne zmožnosti Nemčije. Nadalje zahteva Francija, da se ukrene vse potrebno, da se zopet spravijo domov nemški kapitali, ki so jih Nemci spravili v inozemstvu.
Francoska vlada je torej jasno zavzela svoje stališče, ki je v resnici spravljivo. Zanimivo je, dn vladno poročilo izrecno omenja vvashingtonske razgovore. To potrjuje domnevo, da obstoji med Francijo in Ameriko sporazum glede načrta zn obnovitev Evrope.
a m Sredozemlje
Važna izjava dr. Marinhoviča
Dunaj, 11. decembra, tg. Varšavski dopisnik lista >-Neue Freie Presse^ poroča o razgovoru, katerega jc imel z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem, v času njegovega bivanja v Varšavi. Dr. Marinkovič je izjavil: 'Kot agrarni državi imata Poljska in Jugoslavija naravno stremljenje, da sodelujeta pri organizaciji skupnega bloka agrarnih držav, ki se je sprožila v Varšavi pred 2 letoma. Predvsem utrjuje razme-,c med obema tema državama skupna volja za pomirjenje in konsolidacijo Evrope. V obojestranskem interesu je ureditev trgovinskih odnošajev.
V to svrho je najprej potrebno, da se čimprej uredi vprašanje tranzita, posebno z ozirom na ekspanzijo jjoljske trgovine v Sredozemskem morju. O tem vprašanju se jc v Varšavi govorilo v prvi vrsti. Končno se je sklenil dogovor, ki urejuje medsebojne družabne literarne in umetniške odnošaje, 1 kar bo posebno dovedlo do živahnejše izmenjave literarnih iu umetniških del in vseučiliških učnih I moči. Dr. Marinkovič sc je izjavil tudi zelo opti- j mistično o pogajanjih, ki se vodijo med Avstrijo | in Jugoslavijo, o deviznem kliringu, ker jugosla- j vija zelo želi urejen trgovinski promet v Avstrijo.
Španija se bo umirila
Madrid, 11. dec.. Izvolitev Alcalo Zamore za predsednika republike bo gotovo mnogo pripomogla k pomirjenju duhov v državi. Alcala Zamora ni kot ministrski predsednik mogel uveljaviti svojega katoliškega prepričanja in tudi ne preprečiti strahovitih pogromov proti katoliškim samostanom in cerkvam, vendar so njegovo imenovanje pozdravili vsi katoličani, ker jo bolje, da stoji na čelu španske republike katoličan, kakor pa kak framason.
Verjetno je. da bo v kratkem nastopila vladna kriza, ker postajajo nasprotja med vladnimi člani čedalje ostrejša in je tudi na dnevnem redu vprašanje razpusta ustavodajne skupščine, ki jo г glasovanjem ustave dovršila svoje delo. Proti razpustu zbornice so predvsem socialisti, in njihov predstavnik Largo Cnballero je celo zagrozil, da bi pomenil razpust zbornice neposreden napad proti socialistični stranki in da bi izzval socialistično revolucijo v državi. Socialisti bi pač radi izrabili sedanjo številčno moč v zbornici in hočejo republikancu Lerrouxu preprečiti, da bi postavil nn noge enotno rejiublikansko stranko, ki bi bila
socialistom nevarna. Verjetno je, da no bo zbornica razpuščena, ker se stranke še niso dovolj organizirale, da bi mogle v odprl volilni boj; nobena stranka se tudi nc čuti tako močno, da bi lahko prevzela vladno odgovornost sama.
Ustoličenje novega predsednika se bo vršilo danes ob 15. Alcala Zamora se v slovesnem sprevodu popelje v poslansko zbornico, kjer bo podal slovesno »obljuboc, da bo spoštoval ustavo. Prisege namreč ustava ne predpisuje. Iz zbornice se predsednik popelje v spremstvu poslancev, civilne garde in vojaštva v palačo -Oricntec, v kateri so stanovali španski kralji od 18. stoletja do 14. aprila 1931.
Madrid, 11. dec. AA. Ves tisk je z velikim zadoščenjem sprejel izvolitev Atcate Zamore zn jiredsednika španske republike. Vsi listi, od katoliškega »E1 Debate« pa do liberalnega »Liberalr čestitajo državi, da je dobilo za vrhovnega poglavarja Zamoro. čigar ime jamči katolikom svobodo j pri izvrševanju njihovih verskih in cerkvenih dolž-j nosti, republiknncom pa je novi predsednik per-' sonifikacija njihovih načel.
Giuriati žrtvovan?
Rini, 11- nov. Glede vzrokov, ki so dovedli glavnega fašističnega tajnika Giuriatija do odstopa. krožijo še vedno najrazličnejši glasovi. Kakor znano, je na Giuriatijevo mesto stopil A. Starace, ki je znan kol vodja fašieličnih kazenskih ekspe-dicij v južnem Tirolu. Nikakor ni verjetno, da bi ta sprememba odločilno vplivala na kur/, fašistične polilike niti doma niti izven države. Glavni fašistični tajnik zavzema v hierarhiji stranke sicer važno mesto, loda podrejen je še vedno Museoli-niju. okoli katerega se vrti vse politično življenje. Verjetno Je, da je bila ta sprememba nova fašistična rotacija:; Mussolini je kolo zavrtel z namenom. da pride na krmilo stranke nova sila in da ne bi stranka preveč okostenela. — Na drugI strani pa se še vedno širijo verzije, da je Giuriati-jev odstop v zvezi z najnovejšim sporazumom med Vatikanom in Italijo glede Katoliške akcije. Giuri-
je torej Bolgarija k drugemu političnemu bloku, kakor pn spadajo ostale tri slovanske evropske države. Jugoslavija, Poljska in CoškoslovnSka.
ali je bil baje nasproten vsakemu kompromisu z Vatikanom, on je bil ludi duševni vodja fašistov, ki so navalili na ustanove Katoliške akcije, on je tudi imel v Milanu za časa konflikta z Vatikanom silno oslre nastope proli cerkvi. Že v času, ko so bila v teku pogajanja za zadnji sporazum med Vatikanom in Italijo, se je raznesel glas, da bosta oba pogodbenika žrtvovala nekatere svoje reprezentativne osebnosti; med te.mi se je žc takrat imenoval Giuriati. Spričo le zamenjave ni verjetno, da bi v politiki napram slovanski narodni manjšini v Julijski Krajini nastopila kaka izprememba, ker sta Giuriati, kakor tudi Starace znana kol odločna nasprotnika narodnih manjšin.
Mova proga v Bolgariji
Otvorjen je del nove proge takozvane Pod-balkanske železniške proge Soflja-Saranci-Mako-
covo, dolga 47 km z 12 postajami in postajališči, l;i bo vezala SoUjo čez Kazanlik Burgasom in katere vzhodni del Kazanlik-Burgas jo že v obratu.
V delil ie še 177 km proge, le 33 km še ni začetih.
Pregled 1000 dinarskih bankovcev
»Službene novine< objavljajo danes naredbo Narodne banke, glasom katere bo 21. decembra začela pregledovati vse novčanicc po 1000 dinarjev ter jih pričela nadomestovati z novimi, ki bodo starim podobne razen posebnega znaka, ki bo vnesen v nove bankovcc. Pregledovanje tisočdinarskib bankovcev je ukazal finančni minister z naredbo z dne 4. decembra in predvsem zato, da se zaščiti ljudstvo pred ponarejenimi tisočdinarskimi bankovci. Narodna banka izjavlja, da bo bankovce pregledovala in zamenjavala do vštevši zadnjega dne v februarju 1932 1. Novčanice po 1000 Din, ki so bile izročene prometu dne 30. novembra 1920 in ki ne bodo predložene Narodni banki v pregled in zamenjavo, bodo 1. marca 1932 prenehale biti zakonito plačilno sredstvo v zasebnem denarnem prometu. Narodna banka sama pa jih bo šc nadalje sprejemala v plačilo.
Napredovanja
pri železnici
Belgrad, It. decembra. I. Današnje -Službene novine« prinašajo napredovanja v železniški službi: Pri glavnem ravnateljstvu drž. železnic so napredovali v IV. položajno skupino, 2. razred višjo svetnika Krečler Stanko in Vončina Leon, v VlF. polož. skup. kontrolorji: Rešeta Danijel, 1 rstenjafc Ivan, Griim Alojzij. Pucelj Stanislav, Petek Aloin in Živko Avguštin. Pri računovodstvu ravnateljstva drž. želcznic v Zagrebu v VI. jmlož. skupino kontrolor Brezelj Albin, pri računovodstvu ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani v IV. polož. skupino 1. razred višji svetnik Zupanič Rarol, v V. jiolož skupino pa kontrolorji: Mehle Avgust, Hrastnik Anton. Miiller Anton, Mikel Ivan, Bernik Leopold, Kurent Marič, Brajni? Ciril, jelenič Zvo-nimir in Majer Alojzij. Pri računovodstvu ravnateljstva drž. žel. v Subotici je napredoval v VI. polo/. skup. višji kontrolor Talat Jože. Pri glavni direkciji drž. žel. je napredoval v V. skupino ing. Feras Ernest. V isto skupino jc napredoval Reiclt Fridrik. V IV. polož. skup. so napredovali višji kontrolorji: Reigl Ernest. Bajec Franc. Tijan Jože, Lukan Alojzij. Sajovic Branko in Sagan Franc. Pri računovodstvu ravnateljstva drž. žel. v Belgradu je napredoval v VI. polož. skup. višji kontrolor Šircelj Franc. Pri računovodstvu ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani je napredoval v V. polož. skupino inšpektor Kukolovec Martin V VI. pnlo/. skupino sa napredovali višji kontrolorji: Zupančič Josip, Mole Alojzij in Marcclj Ivan.
Spremembe pri pošii
V poštno službo so bili sprejeti: pri poštni direkciji v Belgradu Gulan Dragaš, v 10 skupino pri poštni direkciji v Ljubljani je postavljen Vran-čič Ivan v 9. skupini, dosedaj pri 3. terenski sckciii v Ljubljani. Na pošto v Belencih ie jiostavljena Kremer Valerija v 3. položajni skupini. Na pošto v Split je postavljen Mendeš Luka v 8. položajni skupini iz Zcmunika, pri pošti v Smartnrm ob Paki pa je nastavljena Kune Marija, dosedaj pri pošti Ljubljana I. v 8. položajni skupini. Iz poštne službe je odpuščen Bolha Anton, pomožni ob-cijal pri ravnateljstvu drž. žel. v Ljubljani.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno in hladno
Amerika se odvrača od Evrope
Hoover za revizijo vojnih dolgov
Wnshingfou. 11. dec. AA. Na včerajšnji popoldanski seji ameriškega kongresa je bila pre-čitana druga poslanica predsednika ameriških Združenih držav Hoovra, ki med drugim zahteva od kongresu, da hitro ratificira predlog o moratoriju /a mednarodne dolgove. Poslanica nadalje naglasa, da bi bilo treba državani-iiolžnicam dati na razpolago dovolj časa, da se njihovo stanje popravi. Hoover zlasti priporoča Američanom, naj bodo dobri in uvidevni upniki. Predsednik je siper proti temu, da bi se Črtali mednarodni dolgovi, ker bi po njegovem mnenju omajalo mednarodno zaupanje, priporočamo pa Ameriki, naj ne pritiska ua dolžnike, da bi morali vračati dolgove preko svoje plačilne zmožnosti.
Vprašanje mednarodnih dolgov, pravi Hoover, v bodoče ne bo vefi vezano z vprašanjem repaia-cijskih dolgov, ker tvorijo ti dolgovi čisto evropski problem. Ker se bližamo novemu letu, nadaljuje Hoover, postaja jasno, da vladam držav, ki so naše dolžnice, ne bo mogoče poravnati dolžnih anuitet, ker čakajo, da se pri njih zboljša gospodarsko življenje. V posebnih primerih pa bi bilo morda potrebno poiskati kakšno drugo ureditev, vsaj začasno. V zv,ezi s tem predlaga predsednik ameriških Združenih držav, naj bi' se iznova ustanovila komisija za mednarodne dolgove. Njena naloga bi bila, proučiti vsa vprašanja, ki semkaj spa-
dajo, Halo pa predložili kongresu poročila.
Poslanica govori nato o razorožitvi. Ne smemo jemati poguma nikomur iu ničemur, kar bi utegnilo okrepiti idejo o omejitvi oboroževanja. Zakaj ta ideja jo zdrava in dobra.
Hoover mitu predlaga, du naj bi Amerika pristopila k mednarodnemu razsodišču v Haagu. Glede dogodkov v Mandžuriji pravi Hoover, da so povzročili Ameriki mnogo skrbi in zato je ameriška vlada skupno z Zvezo Narodov vse storila, da se zagotovi spoštovanje odredb Kelloggovega pakta.
Naposled Hoover v svoji poslanici ponovno naglaša svoj sklep, da se po letu 11)32 umaknejo
ameriške čete iz Nikaraguc. Istotako ponavlja svojo že izraženo željo po podpori lake vlade v republiki Haiti, ki bi uživala popularnost prebivalstva iu bi pristala na politiko nadaljnje finančne kontrole ameriških Združenih držav v republiki llaiti.
Washington, 11. dec. AA. Kongres je sklenil, da bo počakal, kako bo potekla razoroži tvorni konferenca, in bo šele nato razpravljal o Hoovrovem načrlu glede revizije vojnih dolgov.
Kongres odklanja
Hooverjeve predloge
Nevvy.oik, li. dec. tg. Po končani debati o spomenici, ki jo je predložil lloover kongresu, je videti, da se bo Amerika zopet odvrnila od Evrope
in du Američani niso pripravljeni, ganili niti prsla za revizijo dolgov, razen morila za Anglijo, ki je svoječasno dobila najneugodnejše pogoje za fuu-diranje svojih dolgov.
Senator Borah se je žc prav ostro izjavil proti novi prilagoditvi dulguv v zmislu plačilne lieznioi-nosli, ker tudi livrc'm dosedanjega nioratorijskega leta li i porabila za to, da hi s svoje struni odredila prilagoditve, katere se morejo najprej izvršiti za vsako gospodarsko okrepitev. Dalje se je i/,javil Buruh proti preiskovalni komisiji, ker ni nobenih znakov za razorožitev evropskih držav, niti ui nobenih znakov, da je pripravljena, postaviti reparacije na pametno podlago. Pri sedanji evropski politiki hi revizija dolgov pomenila prav toliko, kakor črtanje dolgov. Opozicija proti reviziji je v obeh ameriških taborih, demokratskem in republikanskem, iz česar je sklepati, da je to tudi volja ameriških množic. Celo najožji prijatelji Hooverja le slabo podpirajo predsednikove predloge, (ločim bodo demokrati sploh še molčali do prihodnjega torka, ko ho seja njihove frakcije. Ker se bo po tehnično parlamentarni razdelitvi dela začela mo-ratorijska debata najprej šele IS. decembra, bodo torej obveznosti, ki .se Imajo poravnali 15. decembra, zapadle. : Ne\vyovk Times« izjavljajo, da je za imenovanje komisije zn dolgovo še čas, nujna pa je samo ratifikacija moratorija. V ponedeljek se bo v senatu začela preiskava o inozemskih posojilih s tem, da bodo zaslišani bančniki \Viggin, Morgan, Lamont in Kabn.
Konstituiranje hlubovih sekcij
Verifikacijski odbor končal svoje delo
Belgrad, 11. dec. 1. Kakor smo že včeraj poročali. so bile sestavljene razne sekcije poslanskega kluba, danes dopoldne pa so ti pododbori že začeli delovali ter izvolili posebne odbore.
Tako se je sestala finančna sekcija, kateri je prisostvoval podpredsednik kluba, minister n. r. dr. ,hiraj Demetrovič. Na predlog poslanca Kujund-žiča je bil izbran sledeči odbor: za predsednika dr. Svetislav Popovič, za podpredsednika dr. Niko Subolič, za glavnega poročevalca Oton Gavrilovlč, za tajnika Miloje Sokič.
Gospodarski odbor je izvolil svoj ožji odbor takole: za predsednika dr. Velizarja Jankoviča, za podpredsednike dr. Gjuro Šurmina, Milutina Sta-nojeviča in Aniona Cerarja. Za tajnika sta bila nadalje izvoljena Ivan l.ukič in Nedeljko Prelja. Glavnega poročevalca pa sekcija sedaj še nI postavila.
Prosvetna sekcija se je konstituirala na sledeči način: predsednik dr. Oto Gavrandžič. podpredsednik dr. Milan Djukovič, tajnik Milan Jevtič. Glavni poročevalec ee bo imenoval šele tekom meseca januarju, ako bo potrebno.
Soiijalna sekcija se je zedinila na sledeče odbornike: predsednik Milcelav Stojndinovič, podpredsednik dr. Vjekoelav Matič, tajnik prof. Alojz Pavlic. Pa tudi socialna sekcija ni imenovala svojega poročevalca in bo lo storila pozneje, če bo smatrala za potrebno. S konstituiranjem poslanskega kluba in klubovih pododborov je zaenkrat delo poslancev končano.
Verifikacijski odbor je danes nadaljeval pregledovanje pritožb proti poslanskim mandatom po banovinah, ki še niso prišle na vrslo. Osporil je
samo mandat Dimitrija Popoviča za okraj klasali-nački in sicer iz tega razloga, ker je baje Popovič za časa kandidature še aktivno izvrševal državno službo. Verifikacijski odbor se je zaradi tega obr- t iiil na prosvetno ministrstvo, ker je kandidat učitelj in spada lorej pod resor tega ministrstva. Predsednik Simonovič je vprašal prosvetno ministrstvo, če je bil Popovič zares aktivni učitelj, ali če je bil morebiti že upokojen in je v tem slučaju že užival pokojnino ob času volitev. Kakor hitro bo prosvetni minister odgovoril na lo vprašanje, bo verifikacijski odbor o tem sklepal in prinesel svojo definitivno odločitev. Verifikacijski odbor je nadalje odločil, da se morajo vršiti naknadne volitve v kraju škare II, v volivnem okraju Otočac. Naknadne volitve se bodo po nalogu verifikacijskega odbora vršile 27. decembra in šele potem bo padla odločitev o veljavnosti mandata kandidata Djordja Brankoviča, ki je v tem kraju kandidiral. V glavnem se lorej lahko trdi, da je verifikacijski odbor dovršil svoje delo. V prihodnjih dneh bo sestavil svoje poročilo za narodno skupščino.
Belgrad, 11. dec. Danes je gospodarski odsek poslanskega kluba zasedal dopoldne in popoldne. Na teh sejah se je razpravljalo o vseh aktualnih gospodarskih problemih in o tem, katere bi bile liajpovoljnejše odredbe za rešitev gospodarske krize, da se to vprašanje skupno z vlado kar najugodneje reši.
Belgrad, 11. dec. Socialni odsek političnega kluba je določil svojo prvo sojo na jutri 12. decembra ob 12 opoldne. — Prosvetni odsek je napovedal svojo prvo sejo za jutri 12. decembra ob IG.
Romunski proračun sprejet
Nepričakovan manever vlade
Belgrnd, 11. dec. 1. Iz Bukarešte poročajo, da Je romunski parlament nenadoma sprejel proračun za prihodnje proračunsko leto. To je prišlo tako nepričakovano, da niti časopisi niso bili na to pripravljeni in so morali pozno v noč delali v uradih ministrstva, da zberejo vse proračunske podatke. Prijavljenih je bilo že namreč toliko govornikov, da bi trajalo najmanj štiri dni, preden bi bila lisla izčrpana. Naenkrat pa je skupina poslancev prišla s predlogom, naj se debata preneha in preide na glasovanje. Finančni minister in glavni proračunski poročevalec sla ae oba odrekla svojemu govoru. tako du je zbornica nemudoma prišla na glasovanje in sprejela proračun s 114 proti 11 glasovom. Ostali poslanci, ki ee niso nadejali tega političnega manevra, sploh niso bili v skupščini in je bilo nemogoče, da bi se jih moglo poiskati in spraviti v dvorano pravočasno. Akornvno vlada zaradi lega veliko ogorčenje v političnih krogih, se mora vendarle pripomniti, da je na dnu srca vsake stranke veliko zadovoljstvo, da je bil la nepriljub-
ljeni, a neobhodno potrebni proračun sprejet in da se bo začel tudi neusmiljeno izvajati. Kajti tako računajo v opoziciji: Neprijetne stvari naj izvede prof. Jorga, potem pa je popolnoma jasno, da ga bodo odstranili kot nepopularnega in za politiko nezmožnega profesorja. Tako misli v glavnem opozicija.
Mor'anatiZen zakon princa Nikolaja
ftukarešl. 11. dec. Ig. Ker princ Nikolaj neomajno vztraja pri svoji morgannliCni poroki in je pripravljen, odreči ee vsem svojim pravicam kol član kraljevske hiše, bo jutri posebna seja ministrskega svela, na kateri bodo to odpoved princa Nikolaja vzeli v vednost. Princ bo odslej veljal samo kot privatna oseba in bo lahko še enkrat sklenil zakon z gospo Dunilprescu, ker je sodišče prvo poroko razveljavile, katera se je izvršila, ko je bil princ se član kraljevske hiše.
Cunard ustavila gradnjo 73.000 tonskega
Posledica splošne krize
London, 11. decembra. AA. Ravnateljstvo pa-roplovn družbe Cunard je sklenilo ustaviti gradnjo novega gigantskega prekooceanskega par-iiiluv, ki ga gradijo v Clydebanku.
T:i sklep je izzval v vsej Angliji veliko nezadovoljstvo. Parnik ■iteje 73,000 ton in bi ga imeli spustiti v morje prihodnjega maja Družba je upala, da si bo s to ladjo zopet priborila modri prekoocaanski trak, ki ga je ohranila s pamikom Mauretuuia- 'jo let.
Pri gradnji tega velikanskega parnika ie bilo zaposlenih 3.000 delavcev, razen onih. ki so del.:i pri industrijah za opremo tega velikana.
Dnvba jc snoči poslala svojim delničarjem |-o;,ciio.. k>(r pravi, da je mednarodna kriza po-pol.v.MT'1 premertila temelje, na katerih je slonela njena -Mulbfinu politika.
\j nOčtrii seji spodnje zbornicc so živahno r iz; 1'jivljrli o tej zadevi. Poslanci iz Clyda so pri deb.iii o nezaupnici vprašali vlado, kaj je s to zadev. \
Minister jc izjavil, da družba prvič po lo-|j • • Ltih ni mogla amortizirati starih ladij. Dt>-*lej je del svojih dohodkov porabila deloma za umor i.:acijo, deloma pa za nove investicije.
Družba ni zaprosila za vladno intervencijo.
[ Runciman je dalje izjavil, da obžaluje ustavitev gradnje tega parnika in tla vlada ne bo finančno intervenirala.
Ne preostaja drugega, kakor upanje, ila se ho gradnja parnika v kratkem nadaljevala. Družba bo iz lastnih sredstev izplačala vse menice, ki so bile izdane na parnik.
Tudi na Češkem
P.tatfa, 11, dec. tg. Praška družba za železno industrijo je sklenila, da bo od dveh svojih fužin v Kladnu eno pogasila. Vzrok je ta, ker za prve rrtesece prihodnjega lela nima zaposlitve. Ta druž. ba obratuje sedaj od svojih 7 fužin samo še dve, Tudi pri drugih češkoslovaških železarnah je položaj zelo slab; od skupnih 27 fužin v republiki, jih obratuje sedaj samo še 8. V Vitkovicah obratujejo od 8 fužin samo 3.
Kovno, 11. dec. tg. Litovski državni predsednik Smetana je bil danes zopet za nadaljnjih 7 let izvoljen za predsednika.
Rudarski sindikat 7
Belgrad, 11. decembra. 1. V gospodarskih krogih se trdovratno širi vest, da se namerava ustanoviti velik rudarski sindikat s temeljno glavnico 130 milijonov Din, ki naj bi imel svoj glavni sedež v Zagrebu Dozdeva se, da inozemski kapital ni bil povabljen, da se udeleži te velike gospodarske akcije, ki naj bi prevzela vso našo rudarsko industrijo.
Pobiranje prometnega davka
od tiskam
Belgrad, 11. decembra. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal ministrstvom, finančnim ravnateljstvom in finančnim inšpektoratom okrožnico o pobiranju prometnega davka od tiskarn. Oddelek ugotavlja na podlagi že izdanih zakonov, da so tiskarska dela oproščena od nadalj-nega prometnega davka, ker je ta davek že predpisan s prometnim davkom na papir in na karton. O tem so bile obveščene vse davčne uprave.
Tolmačenje zahona o taksah
Belgrad, 11. dec. AA, Davčni oddelek finančnega ministrstva je na pod' ,gi čl. 43 zakona o sodnih taksah objavil to-le pojasnilo:
Določbe talilne številke 39 zakon* o sodnih taksah je treba tolmačiti tako, da plača takso po tej tarifi le tista žena, ki želi prolokoliraii trgovinski ali industrijski obrat na svoje ime, če njen mož zaide v stečaj in svojih upnikov ne more izplačali bodisi s poravnavo ali z izplačilom.
To pojasnilo je bilo dostavljeno v-jem finančnim direkcijam zaradi ravnanja podrejenih obla-atev.
Angleški parlament cdgoden za 2 meseca
London, 11. dec. tg. Poslanska zbornica je bila danes odgouena do 4. februarja 1932. Vlada pa si je pridržala pravico, sklicati parlament že prej, če bi se pokazala potreba. Angleški kabinet, ki je imel danes izredno sejo v poslanski zbornici, bo imel prve lri dni prihodnjega tedna permanentne seje. Imenovanih bo več posebnih odborov, ki bodo o božiču razpravljali o važnih problemih, potem pa začetkom prihodnjega leta poročali par. lamentu.
Carinska vojna med Francko in Anffliro
Pariz, 11. dec. tg. Včeraj je angleška vlada poslala francoski vladi noto, v kateri zahteva, da Francija takoj ukine 15% francosko valutno do-klado, sicer bo Anglija odredila primerne repre-salije proti francoskemu uvozu. Francosko-angleški carinski konflikt dobiva vedno bolj značaj carinske vojne.
Nov lovsM zakon
Belgrad, 11. dec. AA. Nj. Veličanstvo kralj je podpisal in proglasil zakon o lovu.
Divjačina, ki spada pod zakon, se deli v tri vrste: 1. v divjačino, ki ie zaščitena z določbami o prepovedanem lovu, 2. v nezaščiteno divjačino in 3. v zverjad,.
Splošna določila zakona opredeljujejo lastna lovišča iu občinske love ter urejajo način oddajan.ja lova v zakup. Lastna lovišča so ona, ki so večja od 200 ha, ostala zemljišču pn se združijo j v občinska lovišča. Zakon določa, da se dado v zakup lovišča javnopravnih korporacij. V primeru ponovnega pismenega opomina splošne upravno oblasti prve stopnjo pa se lahko dajo v zakup lovišča zasebno-pravnih korporacij.
Za državna in občinska lovišča bo izdal mi liister za gozdove iu rudnike poseben pravilnik Splošna upravna oblast prve stopnje je dolžna se stavili kataster lovišč, da se lako dobi preglec vseh lovišč.
Drugo poglavje navaja določbe o prepovedanem lovu, ki se znatno razlikujejo od dosedanjih ter bolj vpoštevalo naše posebne lovske razmere.
Za visoko divjad je predpisano streljanje s kroglo. Ban lahko po zaslišanju pristojne lovske zveze skrajša varstveno dobo (prepovedan lov) ali pa jo podaljša.
Da se ne kršijo gospodarski interesi, predpisuje zakon nekatere odredbe, ki onemogočajo pretirano gojenje divjačine v škodo kmetijstva in gozdov.
Dokaj slrogj so predpisi o nadzorstvu nad prometom z divjačino. Prav tako so strogi predpisi o izdajanju lovskih kart. Posebne odredbe govore o pastirskih psih. V krajih, kjer so bile lake odredbe že v veljavi, ostanejo še nadalje, v novih krajih pa se uvedejo nove odredbe z banovinsku odredbo. Tudi podrobnejše odredbe o povračilu škode se izdajo z banovinsko odredbo.
Peto poglavje navaja določbe o ustanovitvi lovske zveze in lovskih društev. Z zakonom se ustanove banovinski lovski fondi, za katere so predvideni znatni dohodki, ki se smejo rabiti v namene lovstva, za lovsko literaturo, za znanstvena dela in za podporo zvez.
Kazni se dele v denarne in zaporne kazni. Izreče jih splošna upravna oblast prve stopnje. Razen kazni mora krivec plačati tudi odškodnino po ceniku, ki se izda z banovinsko uredbo. Zelo oslre kazni so določene za divji lov.
Prehod iz regularnega sistema v zakup se izvrši z banovinsko uredbo na podlagi čl. 0(1 ustavo in je tako prepuščeno avtonomni odločitvi prebivalstva, kdaj hoče preiti v sistem lovskega prava. Po prehodnih določilih se na lovskih kartah predvideva ludi »dovoljenje za lov na posamezne sreze in banovine . Denar, ki se v ta namen pobere, gre v lovski fond.
Število lovskih društev v posameznih krajih se uredi z banovinsko uredbo. Dosedanje lovsko" zveze ostanejo v veljavi, dokler se ne ustanovo hnnovineke zveze, ki morajo predložiti svoja pravila v odobritev najdelj v treh letih.
Med prehodnimi določili je važna odredba, da se s tem zakonom ne izpremene roki obstoječih pogodb, ki jih je odobrila splošna upravna oblast.
Lastna lovišča, ki merijo manj kot 200 ha, se priključijo občinskim loviščem.
Prav tako je važna odredba, ki določa, da slopi zakon v posameznih banovinah v Veljavo hkrati z banovinsko odredbo, ki se mora izdali najdelj G mesecev po razglasitvi zakona.
Oslavfa japonske vlade
London, 11. dec. A A. Reutcr poroča iz To-kija, da je japonska vlada odstopila. Poučeni krogi sodijo, da je kriza izbruhnila tako iznenada iz finančnih in gospodarskih razlogov in da za odstop niso bili merodajni zunanjepolitični nagibi.
Požar v pristanišču
Pariz, 11. dec. AA. Iz Havra poročajo, da je nastal v tamošnjem pristanišču požar, ki je uničil skladišče, v katerem je bilo 3000 vreč kave. Skoda znaša okoli devet milijonov frankov.
Sfaok v Dijonu
Dijon, 11. dec. ž. Glavna stavka je v polnem obsegu izvedena. Vse trgovine so zaprte in po vseh ulicah se gibljejo policijski oddelki. Veliko ; število sindikalnih vodileljev je bilo aretiranih. Listi danes niso izšli. Tudi v Saragosi so pričeli stavkati. Med stavkujočimi in policijo je prišlo do resnih spopadov ter je bilo med spopadi izstreljenih okrog 300 sirelov. Ena oseba ubita, mnoga pa je težko ranjenih. Izvišene so številne aretacije.
Volivna nervoza i rane
Pariz, 11. dec. tg. Že 24 ur je v francoski poslanski zbornici prav mrzlično razpoloženje za volitve. Vidi se, da jc nemogoče vsako praktično delo. Na levi in na desni grozijo z obstrukcijo. Vlada se brani s tem, da zahleva zaupnice. Žalitve poslancev sc vrstijo druga za drugo. Neprestano se glasuje o najrazličnejših rečeh in v tej zmešnjavi ne ve nazadnje nihče, kje so ostali v praktičnem delu. Po večurni poslovni debati se jc sklenilo s 301 proti 276 glasovom, da se debata o podpori 100 milijonov poljedelski Zadružni banki odgodi do jutri. Samo delovni minister Landry si je mogel nabrati poslušalce z govorom o brezposelni klizi. Navedel je, da je oficijelno š'evilo podpiranih brezposelnih prekoračilo 100.000, da pa je treba resnično število brezposelnih cenili na več kot čeirl milijona, pri čemer delavci v ladjedelnicah, mornarji in rudarji niso všteti, Glasom ankete v delovnem mini?; 'vu je bilo že koncem novembra v onih podjetjih, ki imajo po več kot 100 delav-
cev in nameščencev, 1,037.000 delavcev e kratkim delom, z manjšimi obrati vred pa je treba smatrati, da jc vseh dciavccv s kratkim delom več kot 2 in pol milijona. Za pomoč je predlagal minister, da sc udeležba države pri občinskih podpornih blagajnah zviša od 33 na 50% in do зе doba podpiranja podaljša od 4 na t? mesecev. Nadaljnjih želj pa vlada z ozirom na lesni položaj proračuna ne mo:c izpolniti.
Odklonjeno posojilo Češki
Pa.i* 11. dec. AA. Na svoji včerajšnji seji jc iii ančni parlamen'.arni odbor sklenil, dn ni pvi-slojcn za razpravljanje o posojilu v znesku 3C0 milijonov frankov, ki naj ga da francoska vla:'.a Češkoslovaški. Finančni parlamentarni odbor jc sklenil, da gre brez ozira na velike simpatije, ki jih uživa Češkoslovaška v Franciji, mimo lega vprašanja na reševanje drugih zadev, ki io na dnevnem redu.
V
^USMII vrača
Spat ho v medhrovju pod šotorom
Trst. It. dec. /.. .Tntri pride Gandhi v [le- i se bmlo zadrževali na palubi. Nekateri mit neik". S .-:vujim tn-lsom bo odpotoval na ladji bo Gandhi za sebe iu svoje M iii spremljeva
Pllznu v Bonibay. Pri ravnateljstvu tržaškega Lloydu so naročene karte za Gmidhija in njegovo spremstvo, vendar pa še ni znano, če bo Gtuidlil s svojim spremstvom odpotoval iz llenetk ali iz flrin lizijn. Značilno je, da Gandhi in njegovi štirje spi'; .-ij.-valei niso vzeti kabine na ladji, niti niso vzeli postelj v litijem razredu. Za časa potovanja
pel na palubi šolor, hrane pa nn ladji s bodo uživali, ker so si jo preskrbeli že prt kozjega mleka je Gandhi vzel dovoljno z 14-dnevno potovanje. Za slnžabtiišlvo so rane štiri postelje v kabini II. razreda V bo prispel čez kakih 14 dni.
lijo, da
lice 1'ciz-ploh ne je. Tudi I igo za rezervi-Bombaj
Tovarna elektrod na Dobravi ne bo ustavljena!
Jesenice, 10. decembra.
Od avtoritativne strani smo prejeli: Tovarna Kranjske industrijske družbe na Blejski Dobravi, v kateri se izdelujejo elektrode iu anode za električne peči. obratuje že dolgo v zelo skrčenem obsegu, ker so ono industrije, ki potrebujejo njene izdelke, radi obče gospodarske
krize omejile ali celo popolnoma ustavile obratovanje. Bati se jo bilo, da bo treba radi tega tudi obrat na Dobravi docela ustaviti.
Da pa to vsaj za zdaj prepreči, jo Kranjska industrijska družba sprejela ponudbo za izvršitev večjega naročila na elektrodo za izvoz v Rusijo, čeprav je cena za to naročilo izredno slaba.
Pogreb žrtev avtobusne katastrofe
Nova nesreča pri pogrebu
Ob splošni
Celje, 11. decembra 1931. udeležbi Celjanov, društev itd.,
OpiUOlll uuvivcw.	. j ____
se je vršil včeraj popoldne ob 3 pogreb v bolnišnici umrlega tajnika Kmetske posojilnice v Celju g. Kranjca Ivana na okoliško pokopališče v družinsko grobnico. Druge žrtve katastrofe so njihovi svojci prepeljali v domače kraje, kjer bodo pokopane in sicer: Anton Dobili k v Ceplie
Bri Vranskem, Zupane Marija v Grižali, Otilija i o b e l š k o v a v St. Pavlu pri Preboldu, Ivan I< r e f 1 v Braslovčah, P o s e d o Filip in žena v Grižali, Svet Anton v Globokem pri Brežicah, Strah ovni kova v Žalcu.
Pogreb rajne Frančiške Pristovškove iz Drešinjevasi in zakoncev Kranjca Ivana in Ane se je vršil včeraj dopoldne ob 9. v Žalcu. Pogreba se je udeležilo veliko število sorodnikov, znancev in prijateljev. Ko je sprevod krenil po cesti, je g. župniku, konzistorijalnemu svetniku Antonu V e t e r n i k u na gladki cesti spodrsnilo, da je padel tec si zlomil desno nogo v kolku. Ponesrečenca so prepeljali z avtom g. Krašovca v javno bolnišnico v Celje.
Včeraj popoldne so bile v znak žalosti in iskrenega sočustvovanja zaprte vse trgovine v času od tričetrt na 3 do tričetrt na 4.
Kdo je kri v nesreče
Nekaj odgovora »Politiki«.
V poročilu o avtobusni katastrofi pravi bel-grajska -Politika« z dne liO t. m. med drugim, da je šofer Bučar Franc, ki je vozil avtobus, znan po vsej Savinjski dolini kot »prilično površen službenih. Temu nasproti ugotavljamo, kakor smatramo za svojo dolžnost, da to ni res. ampak ponovno povdarjaino kakor že v prejšnjih poročilih, da je nesrečni šofer priznan pri vseh predstojnikih in potnikih, ki so se z njim vozili, kot izredno vesten, zanesljiv in previden voznik. On je vozil tudi na progi Celje—St. Peter pod Sv. Gorami čez znani klanec Srebrnik, ki je veliko težji kot pa znani klanec pri Trojanah, pa se mu ni nikoli ničesar zgradilo baš zaradi njegove treznosti in previdnosti. To je eno.
Iz vsega poročila »Politike« je sklepati, da je vso nesrečo zakrivil edino le šofer. Zato moramo še enkrat povedati. Poročali smo že, da je večina ljudi, zlasti oni, ki so bili na licu mesta, mnenja, da je glavna krivda na nesreči v tem, ker proga na tako prometnem kraju, kakor je omenjeno križišče, ni zavarovana z zapornicami. To že zaradi tega ne, ker b! morale imeti zapornice luči v tej gosti megli, kakršna je bila nesrečni dan. V nadaljnjo debato se s »Politiko« ne bomo spuščali. Ugotavljati pa hočemo samo. da je nuino potrebno, da se postavijo na križišču zapornice. Ako se to ne bo zgodilo, smo lahko prepričani, da nesreč še ne bo konec. To pa iz enosiavnega razloga, ker je prehod čez cesto takšen, da ga človek sploh ne vidi, dokler ni v neposredni bližini, kar pa utegne biti usodno za avtomobilista tujca, ki ceste ne pozna, ker je skoro gotovo prepozno. ako se hitro vozi.
Tako nam je pripovedoval neki avtomobilist,
da sploh ni videl proge, ko ie vozil prvič iz Ljubljane proti Celju in da je vlak tik pred njegovim nosom peljal čez cesto; tedaj šele je zapazil, v kakšni nevarnosti je bil, da bi bil skoro trčil z vlakom in lo se mu je zgodilo čez dan ob lepem vremenu. Kaj pa po noči ali pa v megli, to jc pa drugo vprašanje. Pravil je, da so sicer signali kakih 200 do 300 metrov od proge, ki opozarjajo avtomobilisle na železnico. Ti signali pa se v temi ali v megli sploh ne vidijo, čez dan pa tudi zelo težko, ker je takšna okolica, brzojavni drogovi, drevje itd., da se signali kar prezrejo
4 \
Po slabem vremenu
pomoč skoro hipna
Deževni dnevi, premočeni čevlji, vlažna obleka, znak nevarnosti. Prehlajenje, omotica, revmatlzem, išias. Bolečine po vsem telesu, prša zatrpano /adušljivosl.
Ublažite si ta neprijeten občutek. Namažite se s SLOAN-OVIM Linimentom. Greje kot soln-čni žarki, polajšuje zaduho, odpravi bolečine.
Dobiva se u oseh LEKARNAH in DROOERIJAH
SLOAN-ov LINIMENT
odpravi bolečine.
v Ivan Kranjc iz Celja, ki je tudi bil pri nesreči ubit in včeraj pokopan.
Bonska uprava objavila
Ljubljana, 11. decembra
Bans.ka uprava je takoj, ko je dne 9. t. m. dobila od sreskega načelstva celjskega telefonično obvestilo o veliki avtobusni nesreči pri Celju, odposlala na mesto banskega inšpektorja, da ugotovi vse okoliščine. Po sprejetem poročilu svojega odposlanca je banska uprava sklicala ožjo anketo, ki je večstransko razmolrivala kako naj bi se v bodoče preprečile take nesreče. Po zaključkih in predlogih ankete je banska uprava izdala ponovno najstrožje in obširne varnostne odredbe ter bo iniciativno v svojem delokrogu in z razpoložljivimi sredstvi storila vse, da se g povečanjem pažnjc osebja ter z zboljšamem označenja in zavarovanja cestnih in železniških križišč čim uspešneje osi-gura potniški promet.
Iz težkih dni pok. župnika Sv.Lebna
o tem tako avtentični vir, kakor je bil pokojni župnik LebenI
2. Porušeni spomenik na Krnu.
»Vse italijansko časopisje je, kakor veste, pisalo 1. 1922 o »barbarstvu« Slovencev, ki da so porušili spomenik nu Krnu. Ta čin naj bi bili zakrivili trije pastirji iz moje župnije, ki so pasli čredo pod Krnovim vrhom. Ogorčenja Italijanov si skoraj ne moremo predstavljati; časopisje jih jo bilo namreč nahujskalo z izmišljeno vestjo, da so Slovenci tudi ubili nekaj fašistov. Pričakovati jo bilo »kazenske ekspodicijec fašistov v naše kraje, ki bo imela za posledico požgane domove, pretepene, ranjene in ubite domačine. Preiskava seveda ni mogla dokazati krivde — nedolžnim pastirjem, a kdo bo v tem razburjenju čakal na izid preiskave? Kar udariti po Slovencih I
Neko noč so se pripeljali fašisti v Drežnico. Župnik jc še pravočasno zbežal. Zažgali so župni-šče in branili ljudem, da niso gnsili. Vsa duhovščina kobaridske okolice so je morala skriti. Pričakovati je bilo najhujših udarcev na naSe ljudi, pa se je goriški |)odprefekt Giordano sam zavzel za to, da se preprečijo izgredi. Morebiti niti sani ni bil prepričan o krivdi naših pastirjev. Bodi stvar taka ali taku: podprofekt je poklical k sebi župane iz okolice od Tolmina do Kobarida, daljo dvu časnikarja iz Milana in dva iz Vidma in jo naročil županom, naj ob zadostilni slavnosti, ki se bo vršila na Krnu. prosijo odpuščanja v imenu prebivalstva in obljubijo, da liodo spemenik obnovili. Časnikarji pn morajo demantirati vest, da bi bili Slovenci ubili kakega fašista. Župani so to obljubili in IG. julij je bil določen za spravuo prireditev.
K meni sta prišla dva višja milična častnika in sta mi naročila, da bom ta dan mnševal na Krnu. ker so bili obilolženi pastirji vsi iz moje žujmije. Jaz sem najprej odgovoril, da ni dokazano, dn bi bili obtoženci res zakrivili to dejanje. Častnik mi je na to rezko odgovoril: >0 tem se ne govoril' Nato sem prijiomnil, dn nimam dovoljenja maševati na prostem; za to nioru dati škof posebno dovoljenje. To dovoljenje so Italijani kmalu izposlovali; izvedel sem, dn ga nadškof Sedej prvotno ui hotel dati. pa je posredoval tržaški škof Fogar.
Iu prišla je sobote 16. julija, ko *eni morili
Tovarna Lajovic ustavila obrat
Ljubljana, 11. dccembra.
Med tem, ko se dogaja na Jesenicah velika kolektivna drama množic slovenskih delavcev in celega delavskega mesta, se jc v Ljubljani žc izvršila v vsej tišini enaka, dasi manjša po svojem obsegu. Gre za isti slučaj, da je na cesti zopet kovinarsko delavstvo. Že dne 3. decembra je ljubljanska tovarna pločevinastih izdelkov M. Lajovic v Kamniški ulici 20 ustavila svoj obrat in je bilo odpuščenih 30 delavk. Te delavke so bile sicer zelo slabo plačane in tudi sicer sc je naš list žc bavil evoječasno z raznimi zadevami v tej tovarni, vendar pa pomenja odpust za te revne delavke skrajen udarec in so sedaj še ob tisto, kar jim je jamčilo vsaj golo življenje, ob zadnjo skorjo kruha.
O tem smo se informirali pri vodstvu tovar-ne in tam so nam pojasnili:
'Delavkam smo odpovedali žc pred mesec dni, ker nam je zmanjkalo naročil. Dne 3. t. m. pa smo morali žalibog izvršiti svoj sklep. Naše blago žal uživa premalenkostno zaščito v carinah, le 50 zlatih dinarjev na 100 kg lub, tako je inozemstvo vse preveč uvažalo enake izdelke v državo, da nam je bila nemogoča prodaja naših izdelkov. Naša tovarna sedaj nc obratuje in imamo zaposlene samo dve, tri delavke, da opravijo zaostalo delo. Takoj, ko pridejo naročila, bomo zopet sprejeli od-
puščene delavke.«
Tako tovarna. Vprašamo se le, kako more konkurirati inozemska industrija tej tovarni, ko uživa delavstvo v Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji mnogo večjo socialno zaščito in je čisto drugače plačano, medtem ko so naše delavke — pa to nc velja Ic za to tovarno — naravnost beraško plačane. Tudi zaščita 50 zlatih dinarjev na 100 kg je zelo izdatna in bi mogla tovarna prav lahko konkurirati. Zakaj nc, je vprašanje, na katerega bi se dalo ob priliki odgovoriti. Ugotavljamo, da je ta tovarna uživala v naši državi izjemen položaj, čeprav ie pri njej v odločilni meri udeležen tuj, to je češkoslovaški kapital. Tudi dobički so bili v debelih letih prav izdatni, seveda so morali letos pasti. Raje kar povejmo. Ko so se tujemu kapitalu pri nas dobički zmanjšali, oziroma so prenehali, ie takoj pričel demontirati svoje tovarne pri nas. Nam bi bilo to vseeno, če ne bi bili pri tem prizadeti naši ljudje, ki so sedaj pri nas brez dela.
Značilno je, da se v zadnjem času kopičijo odpusti ravno v kovinski industriji. Kaj hoče ta in. dustrija doseči: ali nov naskok na delavske plače, ali na socialno zaščito, ki jc pri nas že itak minimalna, ali pa hoče doseči zvišanje carin na kovinske izdelke, tako da bi pri nas dosegla monopolni položaj? Samo pomanjkanje naročil temu ne more biti edini vzrok!
Ob smrti libušenjskega župnika Ivana I.ebna nam je sporočil prijatelj našega lista nekaj doživljajev iz jiokojnikovega življenja, ki so važni za zgodovino Slovencev pod Italijo. Od tistega časa, ko je župnik Leben pripovedoval te stvari našemu informatorju, je minulo že nekaj let, zato morebiti kaka malenkost ne bo povsem točna; prosimo torej cenjene hrnvce, ki jim je morebiti ta stvar tudi znana, naj nam sporočijo, če sodijo, da se je kak dogodek odigral nekoliko drugače. Za vsako posameznost torej ne moremo jamčiti, pač pa jo slika dogodkov, ki jih I>omo sedaj opisovali, v celoti povsem točna in zanesljiva.
1. Dccimiranje moškega prebivalstva v vaseh Lailri in Smasti.
Župnik Leben je pripovedoval:
»Ko je izbruhnila vojna med Avstrijo in Italijo, Avstrijci Kobarida sploh niso branili, ampak so -o zakopali nad Kobaridom in soško dolino na Krnu in Mrzlem vrhu. Tako so prišli Italijani takoj prve dni po vojni napovedi tudi v mojo župnijo na Libušnje, ki leži pičlo uro od Kobarida nekoliko nad Sočo na Krnovem fiobočju. Gregorčičevo rojstno vas Vršno, ki leži pičle pol ure nad Libuš-njim, so Italijani takoj evakuirali (izpraznili) in odvedli prebivalstvo v Ligurijo. dočim so smeli domačini na Libušnjem ostati doma še skoraj 14 dni po vojni napovedi. Tudi jaz sem bil interniran 1 v župnišču od 27. maja do 8. junija 1915, ko so me z mojimi farani vred odvedli v Italijo. Občevati nisem smel z nikomer; če sem šel v cerkev, me je spremljala straža. Vendar pa sem izvedel za vse važnejše dogodke v vasi v — spovednici. Menda ni bilo nič napačnega v tem, da sem si v stiski na ta način pomagal in ostal v zvezi s svojimi ljudmi.
Iz svojega župnišča sem večkrat opazoval boj na Krnu. italijanska artilerija je stala deloma tik pod cerkvijo v Libušnjem, da je bila na strmini pod cerkvijo dobro skrita Avstrijcem nn Krnu. Italijani so imeli hude izgube. To sem spoznal ]>o številnih težko ranjenih, ki so jih |irinašali s Krna. Nekoč sem za zastrtim oknom štel težko ranjene, kolikor so jih prinesli v eni uri s Krna: bilo jih ie 7R.
Neki dan jia sem zapazil pri teh žalostnih sprevodih s Krna nekaj posebnega: vsakega ranjenca .je spremljalo še dvoje, četvero nI i celo šestero vojakov v polni bojni opremi. Vojaki so sc pod krinko, da pomagajo pri transjKirtu ranjencev, hoteli umakniti iz bojne črte... A so slabo naleteli. Nn Libušnjem jih je namreč sprejela vojna žandarmerija, skrila po hišah, jih razorožila, naložila orožje na mulo ter jih eskortiraln proti Kobaridu. Gledal sem za njimi, kaj se bo zgodilo. V smeri iz Kobarida je prišel transportu nasproti višji častnik, ki jc ukazal, da morajo ubežniki nazaj na Krn v ogenj, in sicor pod strogim nadzorstvom. Dvomim, če se je kdo izmed njili zdrav
I vrnil s Krna.
Niso pn orožniki poiovili vseli ubežnikov. Tisti I ubežniki, ki so prihajali s Krna za poprej omenje-| nimi, so morali opaziti, kaj se je zgodilo z nji-! hovimi tovariši na Libušnjem, pa niso boleli ili j naprej v past. seveda nazaj na Krn pa tudi ue, ampak so krenili proti najvišji župuiji na Krnu,
/XI l., ол cbnuni; „rili IIO ikrivnih
Preprečen morilski naklep
Novi Sad, 10. dec.
V	selu Veprinac so tc dni odkrili in preprečili naslednji morilski naklep: Kmet Štefan Szellag je hotel umoriti svoja svaka veprinskegu posestnika Franca Szabo in njegovo ženo, ki sta brez otrok, da bi podedoval njujino premoženje. V ta namen je najel za nagrado 15.000 Din dva pomagata. mlinarja Martina Franca in dninarja Franca
Szabo iz Ade.
Dne 4. decembra zvečer so se sešli v Ve-provcu, kjer jima jc Szellag pokazal hišo svojega svaka. Nato so šli v gostilno, kjer se je Szellag kmalu opil in odšel spat. Najeta morilca Franc in dninar Szabo pa sta odšla na dom posestnika Szaba ter mu povedala kaj Szella namerava. Ta je takoj / obema odšel na policijo, kjer sta oba vse potrdila, nakar je biki sklenjeno, Szcllaga vjeti v past. Kakor se je Szellag z najetima pomaga-čeina dogovoril, naj bi dninar Franc Szabo iz Ade prišel prosit posestnika Szabo, naj ga popelje v Crvenko. Med potjo naj bi bil posestnik Szabo umorjen. Szellag in Franc pa naj bi tned tem vdrla v svakovo hišo ter zadavila ženo, ki bo ostala sama doma. Na policiji so napravili načrt v tem smislu in drugo jutro sta bila Franc in dninar Szabo izpuščena, da se zopet pridružita Szellapu.
V	smislu obojestranskega dogovora je dninar
Szabo zvečer prišel k posestniku Szabo in ga najel, naj ga popelje z vozom v Crvenko. Na vozu so bili za vsak slučaj skriti orožniki. Kmalu nato sta prišla v Szabovo hišo Franc in Szellag ter našla 1 ženo samo doma. Franc ji je vrgel ruto čez glavo, da bi se na vratu ne poznalo, da je bila zadušena. Svak Szellag pa ji je med tem vrgel zanko iz vrvi okrog vratu. Na ta trenutek so čalrali v sobi skriti orožniki in se vrgli na Szellaga ter ga zvezali.
Čedni svak je priznal svojo krivdo, češ da je včasih bil bogat, da pa je prišel ob vse in da si je na ta način hotel pomagati. Ko je vse zapravil. je hotel postati ropar in morilec lastnega svaka.
Nevaren požar na Pragerskem
Pragersko. 11. decembra.
V noči na pretekli četrtek je nastal na Pragerskem opnsen požar, ki je upepelil garažo in voznrno trgovca Hieglerja. Ogenj je noslal okrog 11 ponoči, ko je žo vse spalo ter je bil opažen šele takrat, ko se je nahajalo že celo poslopje v plamenih ter na gašenje ni bilo mogoče več misliti. V garaži in kolarnlci so zgoreli številni vozovi in avto. Vzrok jmžarn še ni pojnsnjen. sumijo pa zločinsko roko. kateri pripisujejo vse številne požare, ki razburjajo v poslednjem času okolico Pragerskega.
»IIIIJAIII nu niuui.i	___ ___,
proti Drežnici. Od tu so skušali priti "po skrivnih potili v dolino z nevarnega Krnovoga jHibočja, in sicer v vasi Ladro in Smast. ki ležita v ravnini med Kobaridom ln Libušnjini.
Drugo jutro zaslišim v teh dveh vaseh streljanje. Presenetilo me je: pa ne, dn bi bili tam Avstrijci? Ne, bilo je nekaj drugega: italijanski orožniki so skušali jioloviti ubežnike, ki so si bili ponoči z orožjem izsilili vstop v kmečko hiše. ti so pa sedaj v svojem obupnem položaju streljali
na orožnike.
To je bilo seveda slabo znamenje za začetek vojne: takoj v prvih dneh uhajajo vojaki iz ognjene črte ter streljajo na lastne orožnike. Kakšen vtis bo napravilo to na ostalo armado?
Tedaj pa je prišlo italijansko vodstvo na izvirno misel, kako preprečiti slab vpliv neljubega dogodka na ostale vojake: razširiti je treba misel, da niso streljali na orožnike Italijani, ampak domačini, Slovenci... Pa so poiovili vse moško iz omenjenih dveh vasi, ki so bili ostali doma; bili so to seveda samo dečki in starčki. Postavili so jih v vrsto in ustrelili vsakega desetega. Ta usoda je zadela 7 ali 8 domačinov iz Ladre in Smasti. ker je bilo njenih moških blizu 80. Kaj so prestali pri zasliševanju tudi tisti, ki jim je usoda pri decimiranju prizaneslo, o tem ni vredno govoriti: kajti ti so vsaj življenje rešili. In tako neljubi dogodek ne samo ni omajal bojnega razpoloženja v italijanski armadi, ampak jo jo celo pod-kuril v sovraštvu proti sovražni državi... Kdor zna, pa zna! — Očitali so kmetom, zakaj so vzeli vojake pod streho. Toda vojaki so si ponoči izsilili vstop v hiše z orožjem in kmotje tega niso mogli preprečiti; doma so bili ostali samo starčki
in otroci, in se ti brez orožju.
Ko je častnik določal vsakega desetega, ki bo ustreljen, se je zgodilo še tole. Štetje je določilo za smrt tudi dečka — morebiti mu je bilo kakih 12 let — pn je častnik napravil izjemo in pustil dečku življenje ter dal namesto fantka ustreliti njegovega soseda. (I)ruga verzija pn pripoveduje, da se je dečkov ded sam ponudil, da bo umrl namesto vnuka. Od več strani sem čul prvo verzijo.)
Pokopali so ustreljene kar na mestu usmrtitve v ravnini ob Soči. Šele |xi vojni so jih menda pet prenesli na pokopališče v Kobaridu, dva pa, ce se prav spominjam, na Libušnje.«
Slične tragedije so se bržčas dogajale |mi premnogih krajih, koder je divjala vojna. Pretresljiva /godba žrtev iz Ladre in Smasti nam kaže. kako zgodaj se je začel križev pot naših rojakov ob Soči
in kako bridek ie bil.
Isto prebivalstvo, ki je trpelo v prvih dneh vojne z Italijo, je bilo hudo prizadeto tudi sedem lel pozneje, ko je 1.1922 |iorušila strela sjKiinenlk, postavljen italijanskim vojakom na Krnu. Čujmo
,,, j" 1.1 (V -ииш,- 1,1. IUIIJII. l\l, -.1*111 llllir.ll
oditi nn pol. dn bom drugo dopoldne pravočasno nn vrhu. Pred župniščem me je žo čakal italijan ski vojak z dvema mulama. Spričo svoje starosti sem namreč zahteval, dn mi morajo dati za pot na Krn dve živinčeti na razpolago: ■ no boni sam jahal, druga bo pa nosila potrebščine za sv. mašo. Don, ko bi bil moral maševati nn Krnu. je bil Imlš praznik Device Marije Karmekke. Marija, sedaj pa ti vodil« sem vzdlhnii. ko sem odšel od doma v spremstvu italijanskega vojaka proti poslednjim pastirjem pod Krnom. Tam sem prenočeval. Ponoči jc pa divjal nn Krnu vihar, da nikoli tega: grom. tresk, naliv, noto mraz iu — soeg. Zjutraj je bil ves Krn bel. toplomer je pa kazni (! stopinj pod ničlo... Bog ve, ali jo ubogi Italijan, ki je bil z menoj, doživel kdaj v življenju tak snežni mete/.. V gorah gotovo še ne. Bil je tako prestrašen, da si ni upal iti na vrli. Ja/. pa sam tudi nisem ne mogel in ne hotel iti — pa sem mašoval kar pri pastirjih in se vrnil domov.
Na vrhu pa so čakali zastopniki armade, fa-i šisti iz Milana in Turina, du o bližnjih niti ne I govorim, župani iz okolice in zastopniki ljudstva J od Tolmina do Knbarida — maše pn ni bilo! Čul j sem, da je celo višji častnik uvidel, da v takem vremenu nisem mogel priti na vrh, in da se jo i izrazil, da sem prav storil, da sem ostal spodaj. , Nato se je vršil banket v Kobaridu, tamošnji ka-j plan jo inornl blagoslovili italijansko zastavo, meni so pa v župnišče prinesli v podpis listino, da sem maševal na Krnu pri spravni slavnosti. da sn I župani prosili odpuščanja in da so ga dobili. Ves ' čas je lilo kot i/, škafa, tako da je bila vsa spravna slnvnost prav klavrna. Ko so po ob treh popoldne i odšli fašisti iz Kobarida, je jiosijalo solnce.
Ni minilo dosti časti časa po tem dogodku, pa je udarila strela vnovič v obnovljeni spomenik j na Krnu, in sicer ob času. ko je tam bila na vež-j bali stotniju italijanskih gorskih čot. Iu pet let I pozneje je tam strela ubila italijanskega profe-' sorja. ki je bil prišel na Krn s skavti.
Tisti trije pastirji so bili sicer obsojeni v Gorici in Trstu, kazni pa uiso nikdar nastopili, ker so Italijani gotovo sami prepričani, dn so pastirji nedolžni.
Tako se je živelo po vojni v Gregorčičevem »planinskem raju« ...
Naj dostavimo še to, do je župnik Leben zelo mnogo občeval s pesnikom Gregorčičem. Saj jo bfl Gregorčič iz njegove župnije doma. Zanimivo je tole: na Gregorčičevem domu je vladalo vedno veliko pomanjkanje denarja; gospodarskega talenta pesnikovi sorodniki niso imeli in Gregorčiča niso mučile le lastne gmotno skrbi, ampak tudi gmotne skrbi sorodnikov. To je grenilo jiesniku bivanje na Vršnem: ni hotel več zahajati domov, ampak prihajal je samo do Libušnjega in .je izročal župniku Lebau denar za svojce.
op «•»
irric
»Potepuhi« so dosegli na odru v »Našem domuc pojx»ln in naravnost sijajen uspeh. Trikrat je bila opereta odpeta, pn je bil naval občinstva tretjič večji kot prvič. G. organist M. Planinšel; jo dokazni, kaj zmore z društvenim pevskim zbo rom. Zbor kakor tudi solisti so bili sigurni \ svojem nastopu. Pa tudi igralci so se dobro izkazali. Na splošno željo bo v nedeljo četrta ponovitev. Vstopnice naročite žo v predprodaji Pričetek ob osmih zvečer. Za drugo nedeljo jo pa pripravljena krasna drama »Za čast in kri«, na kar že sedaj opozarjamo. Tudi društveni Kino bo začel drugi teden poslovati.
Ljubljana
Cena hiavni živini in mesu
Ljubljana, 11. decembra.
Sedanje stanje cenam klavni živini je v Ljubljani naslednje: Voli I. vrste 4.50 do 5.50 Din kilogram žive teže, cena volom II. vrste 1 do 4.50 Din, volom 111. vrste 3 do 4 Din. Te-licam I. vrste 5 Din, telicnm II. vrste 4 Din, te-licam 111. vrste 3 Din, kravam l. vrste 4 Din, II. vrste 3 in III. vrste 2 do 2.50 Din; teletom I. vrste 5.50 Din, 11. vrste 1.50 Din; prašičem, ba-našklm 7 do 8.50 Din, domačim 0 do 8 Din, pršuta rjem 5 do 0 Din. Cena prSutarjem je šla nekoliko navzgor. Tudi cena domačini debelim pre-šičem so začele siliti kvišku.
Govejemu mesu I. vrste, prednji del 10 Din, zadnji del 12 Din, II. vrste, prednji del 8 Din, zadnji del 10 l)in, III. vrste prednji del 6 Din, zadnji del 8 Din. Svinjini, sveži 10 do IG Diu, pre-kajeni 12 do 20 Din, svinjski masti, banaški 14 do 15 Din. domači 13 do 14 Din, konjsko meso 4 Din; ovčjo meso 6 do 10 Din.
Cena slanini se je lorej ta teden znižala od prejšnjih 16 na 14 do 15 Din, cena domačim pre-šičem od 14 do 15 nn 13 do 14 Din. Zelo je padla cena živim banaškim prešičem in sicer od prejšnjih 9 Din na 7.5 do 8.5 Din. Seveda je tudi cena slanini morala pnsti.
Kaj bo danes
Drama: »Dve nevestk. Red A.
Opera: sMascota . Na korist združenja gledaliških igralcev. Izven.
Ljudski kino Vič-Glince: Ob 8 zvečer: t,Bela kneginja«.
Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5, in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta.
Zimske suknje, obleke in vsa druga oblačila za gospode in de eo nudi v največji izbiri J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12
© Družba sv. Vincencija Pavelskega v Ljubljani. Ljubljanske Vincencijeve konference praznujejo družbeni praznik (Brezmadežnega Spočetja Device Marije) prihodnjo nedeljo, t. j. 13. t. in. Zjutraj ob 7. uri bo v križanski cerkvi sv. maša, med sv. mašo bo sv. obhajilo. Popoldne bodo ob 4. v križanski cerkvi litanije, po litanijah pa občno zborovanje v Križankah v sobi stolne Vincencijeve konference. Nujno se vabijo vsi delavci člani konferenc iz Ljubljane in okolice, da se sv. maše in zborovanja polnoštevilno udeleže. Iskreno se vabijo tudi dobrotniki in prijatelji družbe. Popoldansko zborovanje je namenjeno moškim.
Q Cankarjeva proslava. V nedeljo 13. dec. ob 20 se vrši v Delavski zbornici spominska svečanost ob 13 letnici Cankarjeve smrti. Na sporedu so poleg deklamacij in recitacij, pevske in glasbene točke ter drama »Hlapcih I. akt. Sopranski solo poje odč. Stefi Korencan. Igra gozdba .Zarja«, pod vodstvom kapelnika g. Dolinarja. Dokažite, da znate ceniti dela naših velikih mož, zato se udeležite proslave polnoštevilno. Nabavite si vstopnice v predprodaji pred dvorano v soboto od 9 do 12 ier od 15 dalje.
• , Družba sv. Vincencija Pavebkegu ima v nedeljo 13. decembra četrti letošnji praznik v Križankah. Zjutraj ob 7 bo v križanski cerkvi sv. maša z govorom in skupnim obhajilom, popoldne ob 4 pn v isti cerkvi večernice in nato zborovanje delegatov v družbeni dvorani križevniškega samostana.
0 Kdo vc zanj? Že od 8. decembra pogrešajo svojci g. Jakoba Sedeja, slugo na šoli na Grabnu. Po vsem mestu dobro znani Sedej je bil nazndnje na praznik zvečer v neki gostilni v bližini svojega stanovanja, nato pa je izginil ier ne ve nihče nič o njem. Možno je, da je v temi in megli kam zašel in padel v Ljubljanico ter utonil, vendar je čudno, da ga Ljubljanica Se ni splavila na suho. Možno je tudi, da se mu je omračil um in je neznanoknm odšel. V zadnjih dneh gn je zelo potrlo, ker sta bila njegov zet in hči prestavljena iz ljubljanske okolice na Štajersko in /. nikomer ni govoril o čein drugem. Zato se njegovi svojci boje, da si ne bi v žalosti in zmedenosti napravil kaj žalega. Sicer pa domači na njem niso opazili nobene spremembe vse do zadnjega. Sedej je srednje visoke postave, oblečen je bil v rjavo obleko in črno zimsko suknjo. bele nognvice, v črtasto srajco in zadrgnjen s samoveznieo. s širokimi modrimi črtami. Nosii je srednjedolge brke. Sedej je bil po vsej Ljubljani 7.nan kot vesten človek in v službi zelo natančen. Vsako jesen so mnegi hodili na Graben občudoval njegovo brajdo. ki se je šibila pod težo zrelega grozdja. Kdor bi vedel o njem. kje se nahaja, naj sporoči proti nagradi njegovi rodbini ali policiji.
0 Šentpetersko prosvetno društvo priredi v ponedeljek zvečer ob 8 zanimivo predavanje o potovanju g. predavatelja Vinka Zorn. kar bo po-
jasnjeval s skioptičnimi slikami. Vstopnino ni, zato vljudno vabljeni člani in prijatelji društva.
0 Sv. maša zudušnicn zn blngopokojno gospodično Marijo Fortunn so bo durovulu v ponedeljek, dne 14. decembru ob osmih zjutraj v Križankah, v sredo dne 16. decembra ob sedmih pa v cerkvi Marijinega Oznanenjn.
0 Ljubljanski trgovci za »Pomožno akcijo«. Predsedstvo Gremija trgovcev je žo pred dnevi obvestilo mest. soc. pol. urad, du se pripravlja skupna akcija trgovcev zn sodelovanje pri ^Pomožni akciji.. Na gremijalni seji, ki bo prihodnji leden, se bo določil način le akcijo s strani t rgovcev.
0 Pekovski jiomočniški zbor sklicuje za nedeljo, dne 13. t. m. članski sestanek z važnim dnevnim redom. Sestanek se vrši v salonu hotela Loyd, Sv. Petra c. ob 10 dopoldne. Udeležba za vse strogo obvezna. — Načelnik.
0 Delo na praznik 8. decembra. Prejeli smo: Z ozirom na Vašo notico »Na Marijin praznik morajo delati« v »Slovencu« Vas prosim, da blagovolite ugotoviti sledeče: Asfaltna dela ne izvršuje mestna občina ljubljanska v lastni režiji, marveč jih je oddala najugodnejšemu ponudniku (Ant. Res iz Zagreba), ki mora prevzeto napravo novih in popravilo starih trotoarjev izvršiti do zime. Mestna uprava ni odredila, da se dela na tn praznik, marveč je to firma, odnosno njen jireddeiavec sam ukrenil. — Župan in mestni načelnik: Dr. Din-ko Puc.
0 Cestna železnica v št. Vid vozi mnogo prepočasi. Normalno rabi od pošte do končne postaje pri Kremžarjevi hiši v St. Vidu pol ure, časih tudi več. Ob otvoritvi so je zatrjevalo, da bodo vpzovl rabili le 14 minut do Št. Vida. Kaj je vzrok temu nedostatku, ki je povod vedno muožečim se pritožbam, ali prepičlo število vozov ali predolgo čakanje na križiščih, to dognati in odpraviti je stvar maloželezniške družbe. Tudi vožnja sama na sebi ni tnko prvovrstna, če je voz prenapolnjen silno trese in odsknkuje, bodisi vsled peska, ki se nabira v kolesnicah ali vsled prešibkih in ne dosli elastičnih vzmeti. Dovolj dn to silno neugodno vpliva na potujoče občinstvo, ki mora sredi voza stati in prenašati venomer večje in manjše sunke.
O Kidanje snega. Mestno načelstvo v Ljubljani opozarja hišne posestnike, lastnike parcel itd. na dolžnost, ki jim jo nalaga § 82 ceslno-policij-skegu reda ljubljanskega. Čim zapade sneg, morajo imenovani poskrbeti, da so hodniki ob hišah iu parcelah temeljito osnaženi snega; snaženje in posipanje je izvršiti v širini hodnika nli pešpota, odstraniti sproti zledenele gruče in kepe snega ter vsako jutro znova posipati z žaganjem ali pe-jielom gladke in polzko hodnike. Kadar zapade sneg ponoči ali se napravi poledica, opraviti je snaženje in posipanje vsaj do 7. ure zjutraj. Pri neprestanem sneženju je osnažiti hodnik ali pešpot večkrat na dan in tako posljiati, dn ni nevarnosti za pešca. Z dvorišč se ne sme sneg nli led skladati na cesto, temveč ga je izvoziti v Ljubljanico ali na odkazana skladišča. Sneg, ki sam zdrči ali se pomeče s slrehe, morajo hišni posestniki nemudoma nn svoje stroške zvozili s cesto. Redno je treba čistiti tudi kotnnje in odločne jarke ob hodnikih, da ob južnem vremenu ne nastane poplava hodnika. Kdor zanemari ta določila, bo kaznovan, vrb tega sme mestno načelstvo izvršiti dotično opuščeno ali nemarno opravljeno delo nn stroške zamudnega lastnika hiše.
0 Grozilni sok brez alkohola toči kavarna »Union«.
© Posledice poledice. Včeraj je vnovič zapadla tenka plast snega, pod snegom pa so tla zmrznila. Nastala je po ljubljanskih ulicah in okolici velika poledica. Najresnejša nezgoda se je pripetila na križišču Masarykove in Martinove ceste. Tam je spodrčalo Volkovemu avtomobilu, naloženemu z vrečami žita. Avtomobil se je prekucnil in je malo manjkalo, da ui razbil izložbe peka Cim-perinana. Ugoden slučaj pa jc hotel, da se niti šoferju niti njegovemu spremljevalcu ni pripetilo nič hudega. Avtomobil so nato dolgo časa delavci dvigali, da so ga spravili v red. — Tudi ljubljanska bolnišnica je sprejela nekaj žrtev jioledice. 61 letni dninarici Mariji Brecelj iz St. Vida nad Ljubljano je včeraj spodrsnilo na spolzki cesti, tako da si je zlomila desno nogo. — Včeraj se je peljal s kolesom 49 letni strojnik Jože Modic iz Planine v Ljubljano. Pri Vrhniki mu je spodrsnilo kolo, tako da je padel na tla in se močno potolkel na bradi. — Včeraj je snažila v Oledališki ulici 53 letna postrežnica Marija Mohorič iz Streliške ulice 2. Med delom ji je spodrsnilo, da se je poškodovala na levi strani telesa in si na'omila rebra.
© Dva opečenca. Bolnišnica je včeraj sprejela dva ponesrečenca zaradi opeklin. Prvi je dveletni Vinko Hujan, sin hišarja iz llraš pri Smledniku. Otrok je našel nekje knrbidno svetilko, se igral z njo in si natresel karbida v oči. — V tovarni Horvat v Mostah se je pripetila resna nesreča. Varilec Viktor Kogoj iz Most, Prešernova ul.
Dnevna kronika
• Koledar
Subola, 12. novembra: Aleksaudor, mučenec.
Novi grobovi
-J- V Grajski vasi je umrla v visoki starosti 82 let gospa Neža Rak udovljenu Šlandcr, mati gornjegrajekega g. župnika Šlnndru. Pogreb bo danes dopoldne'ob 10 na farno pokopališče na Gorailskem. Svetila ji večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje'
-J- V Ptuju je umrl notar g. Kazimir Brat-lcović, rodom iz Gornje Radgone. Pogreb blngo-pokojnika bo danes na mestno pokopališče. Naj mu bo blag spomin, žalujočim pa iskreno sožalje.
■f" V Ljubljani je umrla ga. Ivanka Dcbevec, vdova po mestnem rac. revidentu. Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje!
Osebne vesti
—	Promocija. Danes promovira na graški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Drago Pintnr od Sv. Duha pri Skofji Loki. Mlademu doktorju, bivšemu predsedniku S. K. A. D. Danice iskreno častitamo.
Diplomirali so za inženjerje nn elektrotehniškem oddelku tehnične fakultete v Ljubljani gg. Barbarič Ljubomir i/. Splita, Fras Stonislnv iz Ljubljane, Gregorčič Alojz iz Št. Rupertn, Klein-schrodt Ivo Iz Ljubljane in Kšela Joško izBolehne-čecev. Čestitamo!
= Napredovanje. O. Franc Rus in g. Franc Habič, člana narodnega gledališča v Ljubljani, sta s kraljevim ukazom pomaknjena iz VIII. v VII. položajno skupino.
—	Za člana bauovinskega sveta dravske banovine je z odlokom ministrskega predsednika imenovan za mesto Ljubljana g. Ivan Tavčar, uradnik delavske zbornice in komisar OU7D
VABIMO VAS, obiecite se pri nas
Po svojem okusu si izberite t	oblačilnih potrebščin
ZA MAl DENAR.
Trenchcoate, suknje, obleke perilo i. dr.
A. Presker
Liubliana, Sv. Petra cetfa J4
Smrtni padec iz avtomobila
Slov. Bistrica, 11. dcc.
Na cesti med Slovensko Bistrico in Laporjem se je dogodila težka nesreča, ki je zahtevala življenje 70 letnega prevžitkarja Franca Oniča iz Pretreža. Postal je žrtev usodnega padca iz avtomobila na ostrem ovinku v Končnem. Onič je šel peš po cesti iz Slovenske Bistrice, ko ga je dohitel s svojim avtomobilom neki znani trgovec ter ga povabil na vozilo. Starček se je povabilu rade volje odzval in voz je zdrčal dalje po cesti proti Končnem, kjer je Onič iz nepoznanega vzroka od-letel iz vozila ter treščil z vso silo z glavo ob kamenita tla. Pri udarcu si je zdrobil lohanjo ter obležal na niestu mrtev. Nenadna in tragično smrt simpatičnega starega moža je vzbudila splošno sočutje.
Osftife ves ti
—	Razpis župnije. Razpisana ie župnija Stari trg pri SlovenigradcU do 14. innuarja 1932.
—	Izmišljena vest. Po Ljubljani in deželi se zadnje dni širi vest, da sta dva orožnika napadla neko dekle in jo oropala. Ta vest kroži v različnih verzijah. Nekateri prijrovcdujejo, da se je to zgodilo pri Moravčah, drugi pravijo, da pri I u-kovici. tretji so zločin prestavili v bližino Meng-a, četrti pa celo v ljubljansko okolico. Fni trdijo, da sta orožnika oropala in celo umorila mlado dekle, drugi pa. da je bila napadenka že stara žena. Tudi glede oropanega denarja si poročila nnsnro-tujejo. Ta pravi, da je bilo oronanih 50.000 Din, oni je že poskočil na 100000 Din, tretji je pa
23, je varil železo. Med delom mu je puhnil vroč plin v obraz in ga opekel po glavi in desni roki.
© V vodo je padla. Predsinočnjim se je pripetila v Rožni dolini nezgoda, ki pa se je kljub kritičnemu položaju zaključila brez nevarnih posledic. Ob potoku Glinščici je prala 67 letna Terezija Melile. Naenkrat pa ji je postalo slabo in re-vica je padla v vodo. Ni si mogla pomagati na noben način, dokler ni prišel mimo sosed posestnik Ivan Babnik, ki jo je vso premraženo spravil na breg.
SMUČARJI!
ŠPORTNIKI!
Predno se odločite za nakup smučk, palic, vezi itd. za-htovujte brezplačni zimsko-sportni cenik od tvrdke
ivan Sitvnih - Kroni
_CENE BREZivONKUBENČNEf
videl celo 150.000 Din, katere sta orožnika skrila pod čepico. Ze na prvi pogled je jasno, da je ta vest popolnoma izmišljena. To so nam potrdili tudi na najmerodajnejšem mestu v Ljubljani, kjer so zvedeli, da je proti razširjevalcu te iz trte izvite vesli uvedeno kazensko postopanje.
—	Sliko ob katastrofi razbitogu celjskega avtobusa, ki smo jo priobčili včeraj, je posnel Foto Perisič v Celju.
Nova lekarna. Kraljeva bar.ska uprava dravske banovine razpisuje natečaj za podelitev lekar-. niške koncesije v svrho otvoritve in obratovanja I nove javne lekarne v Mostah pri Ljubljani. Prosilci naj vlože pravilno opremljene prošnje do 1. januarja 1932 pri kraljevi banski upravi v Ljubljani.
—	Velika Polana, Prekmurje. Na nmogobroj-na vprašanja domačinov in izseljencev javljam podpisani, da nisem prejel od Mohorjeve družbe niti ene knjige brezplačno, in jih torej ne morem poslali. Kakor izvem, tudi Turnišče in Hotiza ne. Dobro bi bilo, da bi Mohorjeva družba v časopisih objavila, na kateri naslov in za koga je poslala svoj letošnji brez|ilačni književni dar. —
Rantaša Anton, ekspozit.
—	Vremensko poročilo iz Kranjske gore.
10. decembra: barometer 761K mm, temperatura -j- 7" C, vreme jasno, 25 cm osrenjenega snega.
—	Pri razdrailjivosli živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, pobitosti, tes-nobnostnein čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburi j ivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje
j a-Franz-Josef« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. »F ranz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Požar na Igu. Dne 10. t. m. zvečer je začelo goreli gospodarsko poslopje g. Antona Švigla. Pogorelo je vse do tal. Na poslo|>ju jo imel seno in slamo. Sedaj mora vso živino prodati. Ogenj je liodtakniln zlobna roka. Zavarovan je za iiialeu-kostno vsoto. K sreči ni bilo nikakega vetra, drugače bi bila nesreča še večja, ker so vsa bližnja poslopja krita s slamo. Nesrečnež je potreben hitre in obilne podpore posebno v senu. — Gasilno društvo je imelo veliko smolo. Preden so stopili v akcijo, je ogenj že minil. Vse cevi so puščale, da je bilo vode jiovsod dosti, samo pri požaru ne. Ta požar naj bo resen inomento, ila se v prihodnje ne bo več kaj takega pripetilo. Društvo naj pa stopi nn noge s pogumom in mu bodo vsi farnni vedno stali nn strani in gn podpirali. Samo resnega deln in dobre volje želimo.
—	Osrednji odbor SPD. sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Stara Aljaževa koča (neoskrbovana). V Karavankah: Valvazorjeva koča pod Stolom (stalno odprta in oskrbovana). V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini in Dom ua Krvavcu.
—	Prvi vtis je najvažnejši. Lepi beli in z osvežujočo zobno pasto Chlorodont negovani zobjo dajo vsakemu obrazu poseben čar. Poskus vas bo prepričal. Tuba 8 Din.
—	Mladina je pač mladina! Ona zahteva razvedrilo! Dajte ji pa pametno zabavo v roke, to je foto-aparat »Jubilarko« za 450 Din iz Drogerijo Gregorič, Liubliana, Prešernovn ulica 5.
—	Dve božični pesmi: »Le spi« in >0 ve lesene jaslice« za mešani zbor in orgle zložil St. Premrl. Drugn neizpremenjena izdaja. Cena 8 dinarje, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljub-
j ljani. Prav za prav je lo že tretji natis, ker sta I ta dva napeva izšla prvotno kot priloga C. Gl., ki i sta bila pa kmalu razprodana. Pozneje jih je iz-I dala pred par leti Jugoslovanska knjigirna, ki »ta ] prav tako menda že v dveh letih popolnoma pošla. Ljubka napeva zložena v pravem božičnem slogu sla se našemu ljudstvu tako priljubila, da je zanimanje in popraševanje nastalo vedno večje, zato sta izšla zopet v novem natisu. Posebno pesem »Le spi je tako božičnega značaja, da bi jo o božičnih praznikih prav težko pogrešali.
—	Obledelo obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna .los. Iteich.
Med nebom in zemljo
To je naslov knjige, ki jo Je napisal naš znani publicist Fr. Terseglav in ki jo je pravkar izdala Mohorjeva družba med svojimi izrednimi publikacijami. Pisatelj se je bil z založnico zmenil, da izda za proslavo 350 letnice smrti sv. Terezije Aviiske, ki jo bomo obhajali prihodnje leto, odlomek iz njene znamenilo avtobiografije, toda iz uvoda, ki ga je tem odlomkom namenil, je nastala cela knjiga, autobiografijo samo nam pa obljublja v epilogu za pozneje.
Knkor bi z zanimanjem sprejeli lastni življenjepis znamenite španske svetnice i/, kraljevskega rodu, tako pa pisatelju nismo prav nič manj hvaležni tudi za tn, nekoliko obširni »uvod«, saj je menda to v naši literaturi prva razprava o najzanimivejši dobi človeške zgodovine, to je XVI. stoletju, stoletju svolovnozgodovinskih verskih, političnih in aoctjalnih prevratov, stoletju največjih mislecev in umetnikov, stoletju najgloblje teme in najsolnčnejSe svetlobe. Res, čudno je, du doba, ko sta stala humanizem in renesansa v svojem največjem razcvetu in porajala plodove, iz katerih črpa človeštvo še danes najžlahtnejše sokove svojega duhovnega življenja, doslej pri nas še ni našla svojega monogrnfa, dočim imajo dru"i narodi o tem že cele literature.
Pisatelj je razdelil svojo knjigo v fl poglavij, ki obsegajo nekak uvod, oris španskega imperiju v 16. stoletju, reformacijo v Nemčiji, ustanovitev in pomen Družbe Jezusove, katoliški preporod po tridentlnskem cerkvenem kongresu in najvažnejše osebnosti tena Dreooroda. vladarski absolutizem
tn njegove zle posledice, proces odpada Anglije od katoliške cerkve, duševne profilo nekaterih najznamenitejših osebnosti XVI. slololja od Gior-dnna Bruna preko Bacona do Shakespearejn in Michelangela ter končno kratko« sliko velike svetnice. Priznali moramo, da nam tudi ta bogata ln raznovrstna poglavja še no nudijo docela izčrpne slike tc znamenite dobe, zlasti pogrešamo n. pr. podrobnejšega pogleda na domovino humanizma in renesance, na Italijo v lisli dobi in pn na socijalne in gospodarske razmere posameznih ljudskih plasti j>o Evropi, zato nam pa nn drugi strani pisatelj te vrzeli bogato nadomesti z izredno plastičnimi orisi jireninogili drugih čini-leljev in oblikovalcev listi« dobe. ki jih sicer tudi v debelih folijantah o humanizmu in renesanci pogrešamo.
Nekaj prav posebnega so pn v loj knjigi nekatero kurakteri/.acije. Filozofsko temeljito izobražen pisatelj nam neštetokrat post ivi s par stavki pred oči tako jasen in jilnstičcn dušovni lik prp-mnogih osebnosli iu dogodkov, da bo odkrit ludi izobražencu celo \rslo popolnoma novih vidikov in novih notranjih zvez. Naravnost užitek jo u. pr. brali poglavje o odpadu Anglijo od katoliške cerkve, kjer nas z okoliščinami iu posledicami tega odpada povede pisatelj prav do pravega razumevanja današnje politične orijentacije Anglo-sasov. Slično je poglavje o sv. Ignaciju Lojolskem in njegovi Družbi Jezusovi, odstavki o Luthru, Michelangelu Baconu, T. Moru ild. Odkril je ludi izobražencu celo vrsto znamenitih osebnosti, iz katerih idej črpamo So danes, čeprav smo na mislece same že davno pozabili, kakor n. pr. nn očeta teorije o modernem demokratizmu španskega jezuita Fr. Suaresn.
Zo te kratke obrobne pripombo bodo menda vsakemu pokazale važnost tega Terseglavovean
dela, ki ga bodeta s pridom in užitkom brala izobraženec in preprost človek, saj je pisano tako poljudno in zanimivo, da mu bo jirav lahko sledil tudi docela neizobražen bralec. Posebno bi pa priporočali knjigo našemu dijašlvu in pa p61-izobražoncem, med katerimi navadno poganjajo zaradi pomanjkanja globljih pogledov, najbohot-nejše korenine različni izpačeni nazori in pogledi, ki vodijo potem v jiopolnomn napačne zaključke. Pisatelju in založniku moramo biti zn delo odkrito hvaležni.	—ee.
KONCERT LILIJ ANE DOBRI HRlSTOV
V ponedeljek nas je obiskala bolgarska pianistka Lilijami Dobri Ilristov, hči znanega bolgarskega skladatelja. Dala je v Filharmoniji klavirski koncert ■/. Beethovnom, Debussyjem In Chopinom.
Beethovnova sonata op. 110 v as duru jo ena lirično nnjnežnejših izlivov mojstru iz času njegovega viška, iz bližine zadnjih kvartetov. Zlasti volja lo za prvi stavek, slovi tudi fuga tretjega in elerični Atlngio, v katerega je vkomponirnnn. Sub-jektivizem »zadnjega« Beethovnu si_ jo v tem delu našel izredno iskrenega izraza, čuli smo dalje šest ali sedem poetičnih Debussyjevih sličic iz zbirke Les Preludes, med temi znane Katedrala, Veler z zapada, Stopnje v snegu, itd. Chopinovn sonata v h molu je tehnično in interpretacijski zelo trd oreh, ki so gn ne lotevajo zelo pogosto.
Gospodična Lilijnnn llristova, Je kakor smo čuli v reklamah, študirala v Franciji. Ima precej tehnike in tekoče obvlada ležkoče, lina neko originalno, fantastično shvnfnnje glasbe, ki spominja na impresionistično vzgojo in vero iu zelo prišlo ja Debussviu. Beethoven ui bil slab. ou se mi zdi, da
je bil le premalo nn globoko izčrpan in razumljen, podobno je bilo s Chopinom. Pri Debussyju je interpretacija razmeroma lahka, ker ga je sam zunanji efekt. Ne strinjam se s pedaliziranjeni, kjer ni na niestu, ker stilno stvar skvari in za-mečka linijo. — Končno je pianistka dodala šo nek ples.
Poslušalstva ni bilo dosti.	V.
ALKOHOLIZEM V JUGOSLAVIJI
Glasnik Saveza trezvene mladeži, št. 3, 1. XII. Glasilo srbskih abstinentov je zanimivo in strokovno urejeno ter kaže, da je treznostim gibanje med srbsko mladino močno. Iz uvodnega članka razberemo, da se je pri nas v Jugoslaviji popilo lansko lelo: 66 milj. litrov žganja v vrednosti 1,320.000.000 Din, vina 210 milj. litrov v vrednosti 1.200.1)00.000 Din in piva 820 milj. litrov v skupni vrednosti 1.240,000.000 Din. Prebivalstvo Jugoslavije popije loraj letno 616 milj. litrov alkoholnih pijač in izda za to ogromno vsoto 3 tni-ljarde 760 milj. Din. — Primerjajmo k temu n. j)r. proračun prosvetnega ministrstva, ki Izda letno za vzdrževanje vseh osnovnih, srednjih in strokovnih šol, dalje za biblioteke, zavode, muzeje iu gledališča 895,077.376 Din — toraj več kot štirikrat manj. Ali proračun za socialno skrbstvo in narodno zdravje, ki ima za vse humane ustanove in bolnišnice nn razpolago vsoto 307 milj. Din. — Oboje, za narodno življenje lako važni ministrstvi nimata niti polovico loga denarja nn razpolago, kar ga prebivalstvo izda snmo za alkoholom! Kakšne socialno In lutl-: I urne naprave bi bilo s tem denarjem v državi mogoče ustvariti, koliko bi se dvignil kulturni in ! gospodarski nivo našega naroda, ko bi no bilo 1 iogu nesrečnega pijančevanja I
M arfhor
П Pomagajmo mladim pevcem. Jutri v nedeljo poje v Mariboru v Unionski dvorani otroški zbor iz Trbovelj. Začetek koncerta je ob 11 dopoldne. Nastopilo bo 110 mladih, glasovno zelo nadarjenih pevcev, pod vodstvom učitelja Šuligoja. Pričakujemo, da se bode občinstvo v polni meri odzvalo povabilu mladih pevcev, ki prihajajo iz rudarskih revirjev, v katerih vlada sedaj velika beda. Njihovi očetje so, če že ne reduciram, pa pri zaslužku zelo prikrajšani ter le s težavo preživljajo svoje družine, Z nastopi mladega zbora ee je letos že nekaj najrevnejših otrok obleklo in
I
Narodna banka po ultimu
Pravkar objavljeni izkaz Narodno bnnke za eceuiber kaze stanje še vedno pod vplivom
obulo. Jih je pa še mnogo, ki so prav tako po- | ta način izpostavi pari. Pri tem pa se je trebni. Posetniki koncerta bodo izvršili veliko so- strla in Rat je padel v krop ter zadobil c
cialno delo s svojim doprinosom za vstopnino. Pridite, uživali bodete prvovrstno petje ter na lep način pomagali bedni decil
□	Vaeučillški pro!. dr. Kelemina prodava.
V petek predava v tukajšnji Ljudski univerzi vse-učiliškl profesor.dr. Kelemina iz Ljubljane, znnni odlični germanist, ob stoletnici smrti W. Goetheja o Goethejevem vplivu na jugoslovansko književnost v dobi preporoda.
□	Mariborsko katohotsko društvo je imelo v četrtek svoj mesečni sestanek. Pod predsedstvom stolnega dekana dr. M. Vrnberja je predaval bogoslovni profesor dr. Josip Sonirek o čutnem ponn-zorovanju v katehez! s pomočjo risanja. Ker je psihološko Izkazano, da sprejema otrok več predstav po očesu kakor po posluhu, je risanje pri verstvenem poučevanju naših malih ze'o vfelikega pomenu. Risanje s preprostimi črtami brez perspektive je možno tudi lcatehetom, ki se te spretnosti uiso posebej učili. Novodobno slovstvo, posebno nemško, nudi katehetom mnogo zgledov, dn se bodo polagoma lahko vsi posluževali tega izbornegn novodobnega didaktičnega sredstva.
□	Mladini zadoščenje. Drevi priredi tukajšnja Katoliška omladinu znano trodejnnsko spevoigro ^Radikalna kura«. Dajmo z obilnim odzivom idealni mladini zadoščenje za njen trud in njena prizadevanja.
□	U položaju stanovanjskih najemnikov in konziimoutov se bo razpravljalo nn velikem shodu, ki ga priredijo združene mariborske strokovne organizacije v ponedeljek, dne 14. t. m., zvečer. Pričetek ob 20.
□	Poročila sta sc v Mariboru v stolnici por. Branko Šuster, uslužben v inženirski šoli in gdč. Marija Vreznig. Kot priči sla nastopila stric neveste, vpok. knpetnn Konrad Vreznik in višji sodni oficijal Miloš Visočnik. Mlademu paru iskreno ča-stitamo.
□	Pei iz Belgije v Maribor, K temu, o čemer smo že pisali, prinašamo naknadno še sledeče: Delavec, katerega je beda in brezposelnost privedla peš iz Belgije, je iskal na mariborski borzi dela, vozovnico za polovično vožnjo v svoj rojstni kraj. Predpisi za borze dela pa določajo, da dobe vozovnice le oni delavci, ki iščejo delo, ne pa oni, ki se vračajo brezposelni domov. Tako morajo reveži, ki so se priberačili celo dolgo pot iz Belgije in Francije v domovino, šc naprej v snegu in mrazu na cesto, da se pribpračijo do doma. Ves obupan je omenjeni delavec prosil po mestu dinarje ekupaj, da bi si nabral vsoto za železniško karto, ker je preveč oslabel od dolgega potovanja in stradanja, da bi sc odpravil peš na dolgo pot do Ogulina, kjer je doma. Bilo bi vsekakor
umestno, da bi ee tozadevni predpis spremenil tako, da bi tudi vračajoči se brezposelni bili deležni olajšav pri potovanju na železnici.
П Racijo na berače je napravila včeraj mariborska policija ter jih 10 aretirala. Nekatere mlajše berače je osumila kot delomržnike ter jih predala sodišču.
□	Usodno Icčenje revmatizma. 22 letni posestniški sin Ivnn Rat iz Vrtič pri Zgornji Kun-goti si je hotel izlečiti revmatizem na tn način, da si je pripravil sod z vrelo vodo in postavil preko soda z desko. Stopil je na desko, da se nn
deska
je padel v krop ter zadobil občutne opekline po telesu. Prepeljali so ga v mariborsko splošno bolnišnico.
□	Nočno lekarniško službo imata prihodnji teden lekarni Albnneže v Frankopanovi ulici ter Kdnigova na Aleksandrovi cesti.
□	Program koncerta Slovaške filharmonije. Kakor smo že poročali, se vrši koncert Slovaške filharmonije iz Bratislave v Mariboru 19. decembra. Koncert dirigira kapelnik Slovaškega narodnega gledališča Zdenko Folprecht. Na programu koncerta je »Usoda in ideale, simfonična pesem za veliki orkester od dr. Jan Levoslava Bella, »Scherzo capricioso« za veliki orkester od dr. Emana Maršiku, »Vltava«, simf. pesem za veliki orkester od Smetane in Dvoržakova simfonija e-inoll, za veliki orkester »Z novega sveta«. Orkester šteje (io članov. Po koncertu se vrši v zimski dvorani hotela »Orel« prijateljski sestanek.
□	Ribjega blaga je bilo na včerajšnjem trgu prav obilo. Sardel je bilo 40 kg po 10 Din, oč"de 16 kg po 22 Din, sipa 20 kg po 22 Din, šiple 20 kg po 22 Din, kabljo 45 kg po 22 Din. — Herberstei-nova graščina je poslala 80 kg karpov, komad po 4—7 Din.
□ Uboj iz malomarnosti. Včeraj se je vršila ponovnn razprava proti Francu Ulbl iz Maribora, kateregn obtožuje državno pravclništvo uboja iz malomarnosti. Kakor smo že poročali, je zakrivil obloženi Ulbl smrt Karla Lobla, katerega je v mo- , mentani razburjenosti sunil s kolesom v Irebuh ter i ormoškega, gornjeradgonskega in štrigovskega mu zadal s tem udarcem smrtne notranje po- 1 okraja, da razstavijo svoja vina, kajti na tn način škodbe. Razprava je bila dne 27. nov. v svrho za-
8. december kaže stanje še vedno pod vplivom ultima novembra. Zlata podloga banke se je povečala za 0.35 milj. Din in dosegln 1757.9 milj. Istočasno so narasle tudi valuto za 0.8 milj. Din na 3.3 milj. Din, devizni zaklad pa jo padel za 28.5 na 870.2 milj. Skupno se je podloga banko zmanjšala za 22.4 milj. Din na 2137.5 milj.
Devize izven podloge so se povečale za 2.2 na 91.3 milj. Din.
Posojila bnnke so narasla. Tako se je povečal eskont za 13.0 milj. na 1888.7 milj., dočim je na drugi strani lombard padel za 4.1 na 281.5 milj.
Druge aktivne postavke so ostale v glavnem neizpremenjene. Med pnsivi se je povečal rezervni fond za 0.3 milj. na 100.4 milj. Nadalje se je povečal obtok bankovcev za 33.95 milj. na 5278.15 milj. Din. Nasprotno pn so se obveznosti po vidu zmanjšale za 09.1 nn 482.5 milj. Din. Izpremembo so bile tu nnslednjo: terjatve države so se povečale 10.05 na 84.35 milj., žiroračuni za 0.4 na 344.0 milj., dočim so razni računi (držnvun gospodarska podjetja) padli za 79.0 na 58.5 milj. Din. Obveznosti z rokom so narasle zu 21.8 milj. na 740.2 milj. Din.
Vinska razstava v L'ulomeeu
Vinnrskn podružnicn v Ljutomeru bo prire-tfiln dne 12. januarja (v torek) 1932 vinski sejem in razstnvo v dvorani g. Julija Strasserja, gostilničarja v Ljutomeru.
Nn poskušnjo bodo vina iz vsegn ljutomerskega okraja in sicer iz vseh njegovih vinarskOi okolišev: gornjeradgonskega, ljutomerskega in štrigovskega. Pa tudi sosedni ormoški okoliš bo zastopan. Ljutomer je po svojem starem slovesu kot center vinorodnega okraja in kot vozlišče železnic zn tako prireditev zelo pripraven. Zaradi tega vlnda za vinski sejem in razstavo že veliko zanimanje med vinogradniki ter tu- in inozemskimi kupci.
Vabijo so vsi vinogradniki iz ljutomerško-
slišnnjn novih prič, včeraj popoldne pa je bila zaključena. Ulbl je bil obsojen na 5 mesecev zapora in povračilo pogrebnih stroškov.
□	Boben ... Dne 13. januarja 1932 se vrši na okraj, sodišču v Mariboru v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kamnica, vi. št. 62. — Cenilna vrednost znaša 30.300 Din, najmanjši ponudek 20 200 Din.
□	Likvidacija. Prva spodnještajerska stavbna družba z o. z. v Mariboru se je razdružila ter prešla v likvidacijo. Likvidator je trgovec Joe. Bau-meister v Mariboru.
П Licitaciln za dela v ptujski hiralnici. Radi neu-speha prve licitacije za elektroinstalacijska dela v hiralnici v Ptuju razpisuje tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru drugo javno pismeno licitacijo v skrajšanem roku. Vršila se bo dne 21, decembra letos ob 11 v sobi št. 51/11. tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu Maribor, levi breg. Pojasnila in ofertalni pripomočki se dobe med uradnimi urami v sobi št. 44. — Uradno odmerjeni proračunski znesek znaša 24.359 Din.

"0> Umrla je v javni bolnišnici v slarceti 31 let kuharica Grabenšek Antonija z Ljubečne. — Dne 9. decembra je v starosti 81 let umrl občinski revež Rutnik Jurij iz Velike Pirešice. — V petek zjutraj je umrl v starosti 74 lel Tanšek Jurij, kovač in prevžitkar iz Slivnice pri Celju. — Rajnim blag spomiu, preostalim naše sožalje!
s3 Požnr v celjski okolici. Dne 9. decembra ob 9.15 je dobilo celjsko gasilno društvo od gaberskih tovarišev obvestilo, da gori v Šmnrjeti. Celjski gasilci so takoj odhiteli k požaru, kjer so skupno z gaberskimi tovariši začeli gasiti. Gorelo je gospodarsko poslopje pri posestniku Zagoienu. Gasilci so zajemali vodo iz, Hudinje, ki pa je tako daleč od pogorišča, da so morali porabiti vmes še eno briz-galuo, ki je dajala vodo naprej. Zgorela je streha in spravljeni letni pridelki. Škoda je velika, pa nezadostno zavarovana. Sumi sc, da je bil ogenj podtaknjen od beračev. Okoli 11 zvečer so se gasilci vrnili domov.
Ptui
Ptujske občinske zadeve
Ptuj, 11. decembra 1931.
Dne 10. t. m. se je vršila 11. redna občinska seja. Podžupan Pirih se je v imenu občinskega sveta uvodoma zahvalil bivšemu županu g. Mihaelu Brenčiču za njegove zasluge v prid občini in občanom. Posebno se je po njegovi iniciativi omilila stanovanjska beda s tem, da so se adaptirala razna občinska poslopja v stanovanja. — Razdelile so se podpore vsem ptujskim društvom po Din 100, 500, 400 tn 300 Din. Dijaška kuhinja dobi Din 6.000. — Cestne smeti za leto 1932 se oddajo veleposestniku Borniku. Komanda mesta se oprosti trošarine na vino. Josipu Grtippmannu se prizna krajevna potreba za podelitev koncesije za električne instalacije. Za pregled uvoženega mesa se določijo takse in sicer do 100 kg Din 5, nad 100 kg pa Din 10. — Šolskim sestram se odpiše najemnina v »Mladiki« do konca lega leta. V komisijo za odmero pridobnine se izvolijo: trgovec Lenart, čevljar Arnejčič in ing. Celotti, za namestnike pa gg. Senčar, Ogorevc in Šegula. Vsem najemnikom, ki stanujejo v občinskih hišah, pa ne plačujejo najemnine, se odpove stanovanje s t. jan. prihodnjega leta. Odobrijo se sklepi ubožnega sveta in sicer se nekaterim mestnim revežem zvišajo podpore. Občinski svetnik Rozman predlaga, đa se onim mesarjem, ki imajo stojnice na trgu,
Eodaljša rok za odstranitev stojnic, dokler ne do-ijo lokalov. Zadeva se vrne upravnemu odseku v razpravo. Končno se izvolita v aprovizacijski odbor občinska svetnika Lenarčič iu Rozman kot zastopnika konzuinentov. S tem je bil dnevni red javne seje izčrpan, nakar se je vršila tajna seja. V tajni seji se imenuje za magistratnega slugo Alojzija Kralja, mesto blagajničarke se podeli gdč. Bruinen, organistu larne cerkve Frasu se prizna nagrada 2000 Din. Magistralnim nameščencem se prizna polovica 13. plače, delavstvu pa enotedenska mezda. Bivšemu mestnemu knjigovodji Karlu UI-richu, ki je po preobratu odšel v Avstrijo in ki sedaj' zahteva sodnim potom nokojnino, se prizna dogovorno odpravnina v znesku 87.500 Din, ki je izplačljiva v 4 polletnih obrokih.
Koncert Glasbene Matice. Drevi ob 8 se vrši v dvorani Glasbene matice koncert godalnega kvarteta In pevskega zbora. Prvič nastopita ženski in mešani zbor, ki sta že dosegla lepo ubranost. Nihče nnj ne manjka!
K nbojti v Muretincih. Našo tozadevno notico, objavljeno 10. deccmbra, spopolnjujemo še s sle-
dečimi podatki: Pri napadu na Tomažiča je bilo udeleženih osem eseb, štiri od teh, in sicer Anion Petrovič, Ivan Tomažič, Franc Petrovič in Martin Solina, so že pod ključem okrajnega sodišča, kjer jih zaslišuje preiskovalni sodnik. Osumljenci valijo krivdo drug ua drugega. Ostali štirje nupadulci so pobegnili in jih zasleduje orožništvo. Komisija, obstoječa iz zdravnikov dr. Vrečka in dr. Mrgolela ter preiskovalnega sodnika dr. Muhe, ki je obduci-rala truplo pokojnega Tomažiča, je ugotovila strahovite udarce na glavi; lobanja je na šrelih mestih popolnoma razbita in tudi po ostalih delih telesa so znaki težkih udarcev. Osumljenci so sami mladi 20—22 let stari fantje in vsi sinovi posestnikov.
jih bodo vinski kupci mogli poskusiti in se prepri čati o izvrstni kakovosti letošnjega ljutomerčana.
Vsi producenti v omenjenih okoliših, kateri žele svoja vina razstaviti, naj to prijavijo najkasneje do I. januarja 1932 v pisarni mestne občine Ljutomer. Istotam se sprejemn vino za razstavo, ki se mora poslati do 8. januarja 11132 in sicer od vsake sorte 3 steklenice po 7/m L Kdor* nima primernih steklenic, jih dobi pri mestni občini Ljutomer, kjer se dobe tudi vsa natančnejša pojasnila.
Grozdje je povsod lepo dozorelo, trgatev je bila pozna in tako smo dosegli res izredno fina in stanovitna vina, kakršnih ne pomnimo že dolgo vrslo let. Na izbiro bodo izvrstna vina mešanih nasadov, kakor tudi vse vrste najfinejših špecija-litet iz vsega okraja.
Opozarjamo vse interesente, vinsko trgovce ter gostilničarje, da si ogledaio vinsko razstavo ter se sami prepričajo o izvrstni kakovosti tukn s-njega pridelka in enako tudi o zelo ugodnih cenah.
Vtnsba ra:slavti za ohra' Ce"e
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Dr a ml J ah priredi v nedeljo dne 31. januarju 1932 v stari šoli zn svoj okoliš in za vso sosednje vinorodne kraje vinsko razstavo in vinski sejem. Z ozirom na to velevažno prireditev se vubijo vsi oni vinogradniki iz sosednjih občin, ki imajo dobra sortirana 'Л razstavo sposobna vinu in želijo vino razstaviti, dn se priglasijo najpozneje do 80. dec. t. 1. nn podružnicn SVD v Dram-Ijah pri Celju s točno navedbo koliko vzorcev bodo razstavili. Vsak razstavljalec mora razstaviti posamezne sorte vinu po 5 steklenic, katere dobi pri podružnici SVD v Dramljah. Opozarjajo se tudi vse one tvrdke, ki želijo razstaviti razno sn-djnrsko in vinarsko orodje, da se priglase Istotako lo 30. dec. 1931 na gori imenovano podružnico.
Kakor izvemo, ni bilo za ta bestijalni napad niti	!	Razstavljale! vin imajo prost dostop. Tvrdke pn
najmanjšega povoda in je isti le izraz skrajne po-	J	plačajo podružnici za kritje stroškov malenkostno
divjanosti nezrele mladine.	| odškodnino. Ker je to naša prva vinska razstava
Kram
Pevski koncert »Prosvetnega društva«. Zadnji občni zbor »Prosvetnega društva«, na katerem so podali razni odseki poročilo o svojem delu, je l>o temeljiti debati, kako in kaj je z naš;mi pevci in pevkami, rodil ugodne posledice. V kolikor obi zbora, moški in ženski — katerima se je pridružil še cerkveni zbor — že prej nista imeln naštudiranega koncertnega programa, se je to doseglo po občnem zboru z dobro voljo in trudom prav hitro in uspešno. V Kranju že dalj časa nismo slišnli pevskega koncerta, ki bi ga izvedel domači zbor, znto ie tembolj pozdraviti nastop pevcev Prosvetnega društva. Koncert bo zanimiv tudi v tem pogledu, ker bo preizkušnja onih pevcev liarnščajnikov, ki še niso nastopili. In teh ni ravno malo. Pevski koncert se bo vršil v nedeljo 13. decembra ob 4 popoldne v dvorani Ljudskega doma z zelo pestrim sporedom.
Kočevje
Važno prosvetno delo. V nedeljo, 13. decembra, priredi v dvorani hotela »Trst« kočevsko akademsko društvo predavanje s filmom: Tuberkuloza. S lem predavanjem se zaključi prva serija ; poučnoznanstvenih predavnnj, ki so jih uvedli | naši akademiki za kočevsko javnost. Pričakujemo, I da bodo naši akademiki poskrbeli kmalu drugo I serijo predavanj, ki nnj bi se pričela kmalu po Novem letu.
Kdo bo letos priredil božičniro? Božični prazniki se bližajo, naše delavstvo zlasli pa delavski otroci Irpe pomanjkanje, lakoto in hud mraz. Se bodo zganila vsa naša društva, da odpomorejo tej strašni bedi, v kateri živi pri nas uud dve sto delavskih otrok?
LjubH. šahovski turnir
V osmem kolu je premagal Gabrovšek Julij Rupnika Zdenka, ki je zgubil figuro. Škerlak je prišel proti Severju v prednost, toda je končno dosegel le remis. šorli je prišel proti Asejevu do hudega napada in je partijo dobil, potem ko je odbil obupne napade svojega nasprotniku. Partija Rupnik Ivo : Zupan je bila odigrana' že prejšnji dan in je dobil Rupnik, ker je Zupan že na koncu partijo spregledal še zadnjo šanso za remis. Isti dan je bila odigrana partija Vidmar : šorli, ki je ostala remis. Gerželj je proti Preinfalku dobil kmeta, nakar je hotel na vsak način zmagati, s čimer je pn zavrgel sigurne pol točke in zgubil kolo. Partiji Krulc.: Vidmar in Likošek : Gabrovšek L. sta bili prekinjeni. Židan in Cibic pa sta svojo pnrtijo preložiln. Stnnje po VIII. kolu: Vidmar (1 MO). Preinfalk 0y„ Gabrovšek L. 6(1). Gabrovšek J. in Krulc 511), Šorli 5. — Prihodnje kolo ho drevi.
Lovske
Skupno je znašal obtok s takoj plačljivimi obveznostmi 5755.0 milj., kar pomeni v primeri s prejšnjim izkazom zmanjšanje z,a 35.2 inilj. Zaradi istočasnega večjega zmanjšanja deviznega zaklada so jo skupili odstotek kritja zmanjšal od 37.29 nu 37.13%. Nasprotno pa se je zaradi povečanja zlato podloge povečal odstotek kritja v /.tatu od 30.33 nu 30.54%.
Gluvne postavko izkazov Narodne banke so bile naslednje (v milj.$:
28. 0.	22. 11.	30. 11	8. 12.
zlato 1540.4	1757.2	1757.6	1.757.9
devize	747.2	304.3	399.8	370.2
devize izv. podloge	182.2	8S.3	89.1	01.8
menična posojila	1252.4	1831.9	1875.7	1888.7
lombardnn posojila	200.2	294.7	285.5	281.4
obtok bankovcev	4503.8	5077.5	5239.2	5278.1
državne terjatve	104.8	227.9	74 2	84.8
žiroračuni	707.8	324.0	344.2	344.0
drž. gospod, podjetja 198.2	96.5	133.1	53.5
Podloga	2291.5	2128.7	2159.9	2137.4
obveznosti po vidu	1010 8	648.5	551.0	482.4
obveznosti z rokom	210.8	717.8	718.3	740.1
za celjski okoliš se vabite vsi interesentje (razstavljala in vinski trgovci), da se te velevažno razstave polnoštevilno udeležite.
Kožni sejem v L;t«bl oni
»Divja koža«, prodajna organizaciji zadruge v Ljubljani, priredi dne 25. januarja 1932 običajni sejem Sv. Neže za k0žu''0vin0 vseh vrst v prostorih velesejma v Ljubljani.
»Divja koža« kot lovsko-prodajna organizacija pokaže za lovstvo naše države vsako lelo važen uspeh in deluje edinole v dobrobit lovstva. Znto bo tudi to pot storila vse, da bo mogoče za pravično ceno vnovčiti letošnji lovski pridelek.
Seveda pn je uspeh »Divje ko/.et močno odvisen od lovcev samih. Cim več blaga bo nn rnz,-polago in čim boljša bo povprečna kakovost kož, tem lepši bo uspeh dražbe. Zato se oklenite Divje kože« vsi in pošljite vso pridobljene kože le njej. V današniih težkih časih ne opravi v takih zadevali posameznik ničesar, samo v slogi in medsebojni podpori je moč in zagotovilo čim boljšega gmotnega uspeha. Kože se sprejemajo že sedaj in do vključno 21. januarju 1932. Kdor potrebuje katerihkoli pojasnil, nnj se obrne na naslov: »Divja koža«, Ljubljana, velesejem. Na ta naslov
naj se pošiljajo ludi kože, čimpreje, tembolje. *
Prodaja pšenice. Ministrstvo je odredilo, dn se izvrši strogn kontrola nad mlini in ugotovi, nli so se prijavili in registrirali po določilih zakona, ker je sicer mlin takoj zapreti, zoper lastniku pn uvesti knzensko postopanje. Kontrolo je izvesti ludi nad prodajalci in predelovalci moke, ali vodijo knjige in kako uporabljajo moko. Kontrolo naj vrše ne samo finančni organi, temveč tudi orožništvo in policija. Posebej pa še naroča občinskim organom, da ne dopuščajo uvoza kmečke moke v mesta nli trge, temveč vsak dovoz javijo takoj finančnim organom. Zoper vsakega, ki nepooblaščeno kupuje pšenico na trgu, je podati prijavo pristojnemu oblastvu. Pšenice so na Irgu ne sme kupovati niti za hišno upornbo.
Dobički pivovarske industrije. Izmed pivovarn je prva objavitn svojo bilanco za pret. poslovno leto Zagrebška pivovarna in tvornica slada. Iz nje je razvidno, dn je znašal čisti dobiček 1930-1931 3.10 mili j. Din v primeri s 3.15 milij. Din v posl. letu 1929-1930.
Borza
Ljubljana, 11. decembra.
Denar
V današnjem deviznem prometu je ostal nespremenjen le tečaj Curiha. Drugi tečaji so z izjemo Londona Parizu in Prage, ki so se učvrstili, bili nižji kot včernj. Promet je bil srednji in je vse zakliučene devize dala Narodna banka.
Ljubljana. Amsterdam 2274.74—2281.58 Bruselj 783.80—786.22, Curih 1097,85—1101.15, London 182.00—189.56, Newyork 5011.30 5628.30, Pariz 221.54 -222.20, Praga 106.87-107.37, Trst 287.26—293.26.
Zagreb. Amsterdam 2274.74—2281.58, Bruselj
783.86—786.22,	London 182.00 189.50, Milan 287.20 —2513.20, Newyork kabel 5633.30 5050.30, ček 5011.30 5028.30, Pariz 221.54-222.20, Praga 166.87 —107.37, Curih 1097.85-1101.15.
Skupni promet brez kompenzacij 7.8 milij.
Belgrad. Amsterdam 2274.74—2281.58 Berlin 1346.50—1378.50, Bruselj 783.86 786.22, Curih 1097.&5-1101.15, London 182.06—189.56. Ne\vyork 5011.30—5028.30, Pariz 221.24 — 222.20, Praga
100.87—107.37,	Trst 287.20 293.26.
Curih. Belgrad 9.06, Pariz 30.18, London 17. Ne\vyork 513.12, Bruselj 71.475. Milan 26.40, Madrid 42.75, Amsterdam 207.10, Berlin 121.50, Stock-holm 93.50, Oslo 92.50. Koptnhngen 93.50. Sorija 8.72. Pragu 15.20, Varšava 57.50. Atene 0.70, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.00, Melsingtors 9.
Dinar notira na Dunaju: valuta 12.00.
Vrednostni papirji
Tudi danes jo bila tendenca za državne papirje slaba in so tečaji zopet padli. Promet kakor običajno ni znaten. Na zagrebški borzi je bil promet ta-le: vojna škoda 800 kom., 8% Blerovo posojilo 2000 dol.. 7"o Blerovo posojilo «UKX) dol. in begluške obveznice 50.000. Na beigrajski borzi jo pa bilo prometa v vojni škodi 226 komadov, begi u škili obveznicah 92.000 in 7% Blerovem posojilu 7000 dol.
Ljubljuiiu. 8'l Bler. pos 04 bi., 7% Bler. poa. 52 bi.. Stavbna 10 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% invest. pos. 02 bi., agrarji »0—32, vojna škoda ar 255 258 (253, 258), knsa 255 25« (251, 254), 12 255—257 (253), 8% Bler. pos. 66—58 ( 58). 7% Bler. pos. ar. 50— 51, kasa 50—51 (51, 50.50), 7% pos. Drž. hip. b. 54 den., 0"', begi. obv. 41—42.50 14125).
Belgrad. Narodna banka zaklj. 4975. 7% inv. pos. 04 bi., agrarji 30 33. vojna škoda 253 255 (255, 254), 0% begi. obv. zaklj. 42.50, 42.25. 41.50, 41, 71'n Bler. pos. /nk I j. 50, 7% pos Drž. hip. b. 59 bi.
Dunnj. Podon.-sav.-jadrnn. 102.50, Wiener Bunkverein 12.50, Escoinpteges. 110, Aussiger Chemische 127, Mundus 98 85, Alpine 14.50, Trboveljska 32, Prager Eiseu 238.
/it n i trs
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 38 vagonov.
Sotnhor. Koruza bnč. nova 62 65, dec. in jan. 04—05, murec, april, maj HO 82.50. bač. sušena 75—77, fižol bnč. vzorec 190- 195. Vse osliilo neizpremenjeno. Tendenca ncizpremenjena. Promet: 117 vagonov.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet živahen. Pšenica dec. 12.99, zaklj. 12.ГО—13. marec 13.00—14. zaklj. 18.99—14 maj 14.50 14.55, rž marec 15.88—10.15, zaklj. 16.15—16.18, koruza maj 16.40—16.70. zaklj. 16.70 10.75.
Winnliipeg. (Znčelni tečaji.) Pšenica dec. 57.375. maj 01.375, julij 61.875.
Chirngo. (Začetni tečaji.) Pšenica marec 53, maj 54.75, julij 53.125. koruza maree 37.875, maj 39.875, julij 41.50, dec. 35.875. oves maj 25, julij 24.125, dec. 23.125, rž maj 42.375, julij 12.
Živina
IKaribnrski svinjski gojeni 10. decembra. Pripeljanih je bilo 78 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 70 80 Din, 7—9 tednov SK) 100, 3—4 mesece 150— 200, 5—7 mesecev 300 400, 8 10 mesecev 450—500, 1 leto stari 000— 740 Din. 1 kg žive teže 5—6 Din. 1 kg mrtve teže 7—9 Din. Prodanih je bilo 22 komadov.
Od sorodmka zahoden
Murska Sobota, 10. decembra.
V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 33 letnega Fartek Štefanu iz Trdkove, ki je postal žrtev prepira l nekim istoimenskim »oiodniKoni.
Imenovani se je vračal iz Gornje Lendave .s sejmu. V njegovi družbi je bil tudi sorodnik iu nekaj drugih možakarjev. Vse kaže, da so si možakarji privoščili v G. Lendavi nekoliko preveč vinu. Zuvžiti alkohol jih je začel močno ogrevali. Postali so precej glasni in kmalu je prišlo med njimi do prepira. Močno sta se znčela prepirati zlasti oba Farteku. Ko jima je zmanikulo besed, so prišle nu vrsto pesti. Drugemu Farteku tudi te niso zadosovale. Iz žepa je potegnil nož in je 7. njim ninhnll proti sorodniku. Nesreča je hotela, du ga je zadel. Nož se jc znsadil imenovanemu v prsi pri levi rami in inu je zadal hudo rano.
Povzročitelj žalostnega dogodka je alkohol, ki pač vedno zuhteva žrtve I
Slovenjgradec
Bivšo tlblnovo gostilno in trgovino v Starem Irgu je prevzel te dni nov gospodnr g. Pavel Kurner, posestnik in krojaški mojster iz Sturcgn trga. Skrbnemu in strogo krščanskemu gostilničarju želimo na novem mestu mnogo sreče in bož-jegn blagoslova.
Osebna vest. Mestni župnik in duh. svetovalec g. Al. Cižek je odložil mesto bunskegn svetnika zn slovenjgraški okrnj. Nn njegovo mesto je imenovan g. dr. AL Brnlkovič, odvetnik in župan.
Fotoamaterii! Povečave
od Vaših negativov Vam strokovno lepo in poceni napravi
lotoodd. Jugoslovanske knjigarne
MK
vovn 20.
ABBAU оен
PREiSE
w Чтш
VEfTSAMMLUNGl IVERBOTENf
PRtISDSI
KARTELLPREISE
M A RK E N WA R |N »thnvns -ивлт/в/гло —-1
5 „ ,10* 3 -
bil/iger* I-
M Hi j oni, hi jih ne pričakujemo...
Stara je že navada, da se v igrokazih ponavljajo ostrici iz Amerike« in ljudje, ki so nepričakovano, največkrat v skrajni sili, prišli do velikega bogastva in ugleda. Ni ga gledalca ali poslušalca takih bajk in resničnih dogodkov, ki se ne bi nehote vsaj za trenutek podal v prelepo bogastvo sanj: ah, kako lepo bi bilo, če bi tudi jaz... Življenje pa je dejansko mnogo bolj romantično, kakor si sami mislimo in prav često se zgodi, da se taki v oblake grajeni oblaki spremene v prave, resnične. Naj zato navedemo par resničnih zgodb:
Ni dolgo tega. odkar so časopisi objavili vest, da je umrla poslednja iz rodu Ven-del. Bila je to stara gospa, ki je slovela vsled j svojih čudaških navad. Živela je v New Yor-ku; svojčas precej razkošno in živahno, zadnja leta pn skromno in tiho življenje samo-
TTajrežjo francosko literarno nagradit (nagrada iz zaklada Ooncourt) je letos dobil mladi pisatelj .lean Fayard za roman ->Mal d'amour« (Zlo ljubezni).
tarke. Ko so po njeni smrti odprli oporoko, so ugotovili, da je zapustila 75 milijonov dolarjev, ni pa izrečno imenovala nobenega dediča. Takoj se je prijavilo mnogo oseb ki so dokazovale, da so s to bogato sorodnico vsaj malo v sorodu. Sodišče je zaradi tega uvedlo ameriško točno poizvedovanje, katerega presenetljiv uspeh je bil ta, da so ugotovili njene sorodnike ne saino v Ameriki, marveč še več v evropskih državah, med njimi tudi v Jugoslaviji. Od vseh pa se zdi. da ima največ upanja, da dobi to ogromno zapuščino neka, sedaj že 74 let stara go- J spa Rosa Dew Slansburg, ki je s pokojnico : \ sorodu sicer šele v petem kolenu, vendar • sc vedno najbližja. Svojčas si je sicer dala izplačati 1000 dolarjev od stare gospe pod pogojem, da odstopi od vseli pravic, vendar sedaj njeni advokati s precejšnjim uspehom pobijajo veljavnost te odpovedi. Razvila se je strahovita borba, sodišča imajo mnogo posla, advokati zaslužka in bo še precej časa trajalo, dokler bo konec te bitke za milijone.
Malo je ljudi, ki bi vedeli, da je snov za znani, tudi v slovenščino prevedeni romati Hodgson Burnettove Mali lord<, vzeta iz življenja in da se je ta roman tudi \ resnici odigral Roman predstavlja borbo raznih dedičev za bogato zapuščino in za naslov lorda nekega grofa Seafield. V romanu igra glavno vlogo -ntali lord«, v resnici je to bila mlada deklica ali kakor bi dejali Angleži mlada ladv. Na svoje plemstvo zelo ponosna bogata rodbina Seafield je imela v star m očetu mlade deklice, edine dedinje, zelo slabega zastopnika. Radi njegovega življenja so se ga odrekli. Ni mu preostalo drugega, kakor da je postal navaden mornar. Po raznih doživljajih in plovidbah po širokem morju se je izkrcal v Novi Zelandiji. Postal je farmer tn se oženil ter imel več otrok. Nikdar pa ni izdal tajnosti svojega pokolenja. Ko je poslednji lord Earl Seafield umrl. so oblasti pričele iskati potomce njegovega strica — mornarja in končno tudi našle njegovo potomce na Novi Zelandiji. Pravnukinja Nina je s svojim očetom ki je postni lord Soa-field, prišla v Anglijo na rodbinski grad Grant. Ko je njen oče padel v vojni, je mala Nina. ki je rastla na sicer precej bogati kmetiji, podedovala ogromna bogastva in je danes ena od vodilnih oseb londonske višje družbe.
Temna uganka, ki je bila šele nedavno rešena, je bila tudi razprava za zapuščino Sira Roger Tichbornesa. Mladi, poslednji moški potomec, je lepega dne brez sledu izginil. Nikdar niso mogli ugotoviti njegove
smrti. Vedelo se je samo to, da je po nesrečni ljubezni do neke svoje sestrične. zapustil svojo domovino in domačijo. Nekega dne pa se je nenadoma pojavil mladi moški, ki se je izdajal za lorda, ki je svojčas tako tajinstveno izginil. Tako podoben je bil nesrečnežu in tako sijajno je igral to vlogo, da mu je verjela celo lordova mati in ga imela za pravega in izgubljenega sinit. Tekom zapuščinske razprave pa se je izkazalo, da je navaden slepar, da se piše Artur Orton in da je sin nekega mesarja iz okolice. Obsodili so ga na 14 let ječe. Nedavno pa so na podlagi resničnih, do takrat neznanih listin ugotovili, da je le bil ■/. rodbino Tich-borne v krvnem sorodstvu. Bil ie otrok prepovedanega razmerja med mesarjevo ženo in stricem Sira Roger ja.
Težke boje z oblastmi je moral izvoje-vati tudi Sir Edvard Hamilton Seymour. šestnajsti vojvoda somersetski preden si je priboril svoj plemiški naslov. Njegovo sorodstvo s petnajstim vojvodo je datiralo še iz časov Henrika VIII in tristoletna razlika temnega in zamotanega rodoslovja je bila mod praprastricetn in za plemiški naslov navdušenim pra pra vnukom. Sicer so dognali, da je v 10. veku živel neki polkovnik Hamilton Sevmur. a ravno ta ugotovitev je bila glavna ovira, ker so zakonski zvezi tegn polkovnika z vdovo nekega uradnika iz vzhodne Indiie oporekali pravno veljavnost. Kontno se je njegovim advokatom posrečilo iz-podbiti tudi to oviro in je mladi mož dobil naslov lorda in s tent zvezane pravice in dohodke.
Zanimivi so tudi slučaji, ko srečni dediči bajeslovnih bogastev ne marajo sprejeti in raje žive skromno in zadovoljno življenje v svojem starem poklicu, v delu in znoju za vsakdanji kruh. Iz najnovejšega časa je slučaj hotelskega portirja iz Waterloo nekega Dicka Wolschev. Pred meseci je po svojem stricu Siru Ćharlesu Wolscheyu podedoval plemiški naslov in veliko premoženje. Nastopil je dedščino, pa je kmalu napel vse sile. da je zopet dobil svoje prejšnji1 nameščenje. Bil je izredno zadovoljen, ko se mu je lo posrečilo in se je inogel odtegniti naporom obveznosti visokih gospodov.
7a mnoge je sreča, re so jih sreča iz-ogrif
Borbo med sloni. Kar su Spancem bikoborbe lo so prebivalstvu vzhodne Indije borbe med sloni. Vsako lelo prirede take borbe v Bombayu. Na areno, ograjeno z močnim zidovjem, naženejo dva orjaška slona in jih tako dolgo naganjajo, da se pričneta boriti.
Praznoverja bednih
lntransigeantovc sotrudnik je govotil v j neki kavarni na Montmartru z nadarjenim sovjetskim pisateljem Valentinom Katajeviin, avtorjem priljubljene povesti 'Poneverba in komedije Kvadratura kroga«, ki so jo dajali | tudi v Belgradu in je doživela velik uspeli. Katajev, 30 leten mladenič v svetlosivi obleki, mehkem ovratniku in pa nerodno zavozlani ovratnici, se je na poti v New York, kjer bodo igrali njegove komedije, vstavil dva meseca v Parizu. Piše zdaj knjigo »Prosim besedo<, ki je namenjena pristranskim kritikom sovjetskih razmer.
Pripovedoval je o velikih spremembah v ruskem gledališču. Splošna ubranost, izvirno razpoloženje', kakor so ga gojili Hudužniki, je izgubilo nekdanjo merodajnost. Osebnost igralca je zopet stopila v ospredje; režiserji ne mrcvarijo tako avtorjevega izvirnik i, kakor so storili poprej, da iti ga približali se-
Soverno morje je leto? zamrznilo v ■ i. :at< rili ladij nn odprtem morju, vkleščenih med ledene
„Sccro ego smo"
Ko je pred dnevi umrl bivši italijanski ministrski predsednik Salandra. so prvič dejansko ugotovili, da je Salandra oče tega izreka. : Sveti italijanski egoizem je izgovoril Salandra 18 oktobra 101 t ko ' " lij-i ...»
pristaniščih laku nenadoma, da je ostalo mnogo mase. Posadki morajo dovažati hrano z zrakoplovi.
Beda
španskih duhovnikov
Kakor poroča EI Debate«, je socialistični španski pravosodni minister z enostavno naredim zmanjšal plače duhovnikov in popolnoma odpravil podpore župnijam. Že sedaj je španska duhovščina živela v precejšnji bedi. odslej pa bodo nastopili še hujši časi. Župniki bodo imeli dnevno komaj o peset dohodkov (približno 20 Din), kaplani pn še manj. škofi so proti tej naredbi vložili pro lesi in je upati, da bodo uspeli, kajti posto-panje ministra je samovoljno in je ludi na-
danjosli . — Seveda zasleduje uaše gledališče zgolj politične svrhe — je sklenil. — Radi tega ni zanimanja za francoske igre. Kljub tetnu bo igral Kačalov letos >Tartufac Ta Moliereova klasična komedija je prvo francosko delo. ki ga bomo videli na Ruskem po revoluciji.
Razlika med emigracijo na eni in ruskim ljudstvom na drugi strani je posebno zavidna, če primerjamo one legende, ki jih vstvarja široka množica. Koliko prahu je dvignila med emigranti Poljakinja Čajkovska. ki se je izdajala za čudežno rešeno carjevo hčerko Anastazijo. Posamezniki sveto verujejo, da je ušel smrti tudi sam car, ki baje živi sedaj v pričakovanju boljših časov ali v samostanu aa Athosu ali pa pri svojem šolskem tovarišu, siamskem cesarju ...
Na Ruskem se zanima ljudstvo za druge osebnosti. Kmetje pripovedujejo med drugim, da je Lenin še vedno živ. Pravijo, da ni umrl, temveč samo pobegnil iz Moskve, kjer mu jo Stalin stregel po življenju. Potuje zdaj peš po Husiji in gleda, kako trpi ljudstvo, da bi v pravem času dal znamenje za upor. Na glavi ima ovčjo kučmo, nosi dolgo brado, ki mu sega do kolen. Postal je siv od žalosti. Ljudjo ga vendar takoj spoznajo, in zato ga vsi sovjetski zasledovalci zaman poskušajo ujeti. — Osebno sem poslušal te povesti na Tambov-sketn. Samo malo si ga zamudil!« — so mi pravili kmetje. Sinoči je bil tu, ob svitu pa takoj odšel. Pravi, da ima še veliko potov. Seveda. Rusija je široka .. .< — Nisem mogel, da ne bi vprašal: Odkod pa veste, da je to Lenin? Ali se je vam odkril, vam kaj priznal ?c Kmetje so se nasmehnili: ->Saj veš, da tega ne sme storiti. Na nesrečo je lahko naleteti. Pa smo ga takoj spoznali. Pripovedovali smo mu o naših križih, pa je vedno molčal in mežikal... samo z enim očesom je tako bistro mežikal. Vse si je zapomnil... Takoj smo ga spoznali!«
Liubosumnost
med medvedi
protiustavna.
V cirkusu v Genovi, ki ima tudi več belih medvedov, se je te dni zgodila tragedija kot posledica ljubosumnosti med medvedi. Trije medvedi niso mogli prenašati tega, da je medvedka poklanjala vso svojo nežnost samo četrtemu med njimi. Ob priliki nežnega igračkanja so napadli medvedko in medveda ler ju raztrgali na očigled stražarjev, ki niso nikakor mogli ukrotiti pobesnele ljubosumne medvede.
Za rodbino z otroci
Rimski župan je te dni objavil sklep, da
bodo siromašne družine, ki imajo veliko otrok, dobile brezplačno stanovanje v občinskih hišah za dobo 20 let. Seveda morajo te družine biti brez prigovora »v moralnem in političnem pogledu<.
Nemška vlada je izdala nove izredne, zasilne od redbe. Po nemških listih posnemamo tabelo, ki nazorno predstavlja, kaj prineso nemSkcniu narodu te nove naredbe. Prepovedana so vsa politična zborovanja, vpeljani novi duVki. obenem pa tudi razne olajšave in znižanje cen raznim živlien-
skim potrebščina tu.
povedala zvestobo svojima zaveztiu: niti iz trozveze Nemčiji in Avstriji ter ni hotela dopili v borbo v svetovni vojni na njttjini strani. Zaradi tega svetega egoizma je Italija pozneje ko je bila zmaga anlante že ; jasna, stopila na njeno stran. Salandra je imel največ zaslug za to. da jo Italija napo- 1 .edala vojno najprej Avstriji, pozneje še Nemčiji. Kot politik je bil liberalnega mišljenja in je zato izginil i/, površja, ko se je pojavil fašizem, ki pa se tnti je v zadnjih letih zelo približal Bil je zelo bistroumen dober kritik in publicist ler je vse do zadnjega objavljal članke in razprave o mednarodnih problemih.
Na ljubljanski šoli. »Gospodična učiteljica, moja sestra imn ošpice.« >Knj ošpice? T*Voi nojdi domov in nc pridi, dokler sestra ne ozdravi «
Ko je mali ргеоп odšel, se ogl >si njegov sosed: »Veeie, gospodična učiteljica, njegova sestra leži bolua doma na Gorenjskem.«
1'omotaa akcija za brezposelne in reveže v Ameriki. Šolski otroJički, oblečeni v bele volnene ob-lekce pobirajo za reveže mllodare. Na sliki: pred-•ednika Hooverja in soprogo ustavijo otroci in ju prosijo za prispevek-
Hašk: Ilirija
Sneg, ki je letos že drugič pobelil zeleno polje, gotovo ne bo ovira prijateljski tekmi med Haškom in Ilirijo. Tekma ima ravno v glavnem namen dokazati, da se lahko igra, ako sneg leži na travniku. Prijatelji lepe nogometne igre bodo s posetom jutrišnje tekme opravili dve stvari. Podprli bodo težnjo kluba, da postavi spomladi močno enajstorico za borbo v tekmovanju za državno prvenstvo. Obenem bodo pa še videli nogomet, Kakršnega lahko pokaže samo Hašk.
V prijateljski tekmi med Haškom in Ilirijo bomo videli igrati umetnike. Napadalne vrste so najmočnejše orodje pri obeh moštvih Užitek bo gledati tehničarje Leincrta na eni in Svetica na drugi strani. Ker ne bo.šlo za točke, pač pa za lepo igro, bodo lahko pokazali vse svoje znanje. Predvedli bodo tako igro, kakor je že dolgo tiis-ino videli. Ker se tekma vrši ob vsakem vremenu, je sedaj na naših »kibicih«, da z dobrim obiskom podpro težnjo kluba, ki stremi predvsem, da bo prihodnje leto slovenski nogomet boljše zastopan kot je bil letos. Tekma prične ob 14.15. Tako Hašk kakor Ilirija nastopita v najmočnejši postavi.
Smuški tečaji
SPD. naznanja, da priredi v tekoči zimski šezoni sledeče smučarske tečaje:
t. Na Veliki Planini (1558 m) od 15. do 22. decembra 1931 — vaditelj g. R. Badjura.
2.	Na Krvavcu (1700 m) od 6. do 17. januarja 1932., tečaj za stnuške učitelje vodi g. ing. Koudel-ka. Pri vseh kočah stane prenočnina za člane v sobah po Din 20.—, na skupnem ležišču s perilom pa po 14.—, za nečlane po Din 30.—, odnosno 20.— Din; celodnevna prehrana Din 40.—, člani imajo 25% popusta.
3.	Na Blokah (Nova vas pri Rakeku) (722 m) od 25. decembra 1931 do 1. januarja 1932 — gosp. R. Badjura.
4.	Pri zdravilišču Rimski vrelec pri Guštanju (516 m) od 1. do 11. januarja 1932 — g. Rudoli Badjura.
5.	Pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru (523 m) v času od 25. decembra 1931 do 3. januarja 1932 — učitelj g. Kveder Janez, prenočnina Din 15.— za člane, za nečlane Din 25.—. Celodnevna jire-hrana Din 45.— ; člani Slov. planin, društva imajo 20 odstotkov pojiusta.
6.	Pri Žlatorogu ob Boh. jezeru v času od 3. do 10. januarja 1932, učitelj g. Ivan Tavčar. Prenočišče za Člane Din 10.—, za nečlane Din 15;
hrana Din 45.— ; člani SPD imajo 20 odstotkov popusta.
7.	Pri Triglavskih jezerih (1683 m) v času od 1. do 13. marca 1932. Inštruktor in drugi pogoji se določijo pozneje.
8.	Pri Staničevi koči pod Triglavom (2332 in) v času od 13. do 20. marca 1932 in od 1. do 10. aprila 1932, ter v drugi |iolovici aprila še en tečaj (g. R. Badjura).
Tečaji se vrše ob ugodnih snežnih prilikah. Eventuelne spremembe v programu se objavijo pravočasno.
Mariborska podružnica SPD ima sledeče tečaje;
1.	Tečaj za začetnike pri Mariborski koči (1080 m) od 25. decembra do 31. decembra 1931, učitelj g.. Tavčar Ivan iz Ljubljane.
2.	Tečaj za tekmovalce pri koči na Klopnem vrhu (1280 m) od 25. decembra do 31 deccinbra 1931; učitelj, nastavnik JZSS.
3.	Tečaj za izvežbane smučarje (slalom in terenske vožnje) pri Ribniški koči (1520 m) od 25. do 31. decembra 1931, učitelj g. Drofenik H.
4.	Tečaj za začetnike pri Pisniku (1104) nad Ribnico od 25. do 31. decembra 1931, učitelj g. ing. Rundgaldicr E.
5.	Tečaj za začetnike v Ribnici na Pohorju (715 m) od 25. do 31 decembra 1931, učitelj g. Kodela I.
Radio
Programi liarlio-IJtihflnna»
Sobota, 12. decembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 17 Salonski ! kvintet. — 18 Viktor Pirnat: Zumberaški uskoki. — : 18.30 B. Hrovat: Amaterjem v preudarek. — 19 ! Gospa Orthaber: Angleščina. — 19.30 Prof. Na-morš: Spoznavanje blaga. — 20 Med Jugoslovani v Romuniji, predava gosp. V. Bučar. — 20.30 Romunski večer: Uvodno besedo govori g. nadsv. Fr. Go-vekar. Klavir solo, g. Lipovšek Marjan, violina solo, g. Pfeifer Leo. — 21.45 Salonski kvintet. Vmes poročila in časovna napoved.
Nedelja. 13. decembra: 8.00 Ing. Zidanšek: Živinoreja 8.30 Kmetijski nasveti 0.80 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Dr. A. Levičnik: Kaj je ljubezen? 10.30 Prof. E. Boje: Naše posebno stališče in konkretne naloge narodno obrambnega dela 11.00 Salonski kvintet 12.00 Cae, poročila, plošče 15.00 Dr. Fr. Veber, univ. prof., poroča o rezultatih 2. poskusa eksp. Ion. študije. 15.15 Gdčna Lebarjeva: Dekliška ura (Moj dom) 15.45 Operetna glasba, po-
jeta gospa Levičnik in g. Jelačin s spremljevnnjem salonskega kvinteta 10.30 Izgubljeni siit!, opereta, pevski /.bor »Zvezda i/. Most 20.00 Prenos i/, uni-oneke dvorane: Gregorčičeva proslava 21-45 Pevski duetni večer: gdčna Majdič in g. Marčec, solista ljubljanske opere 22.00 Cae, dnevne vesti 22.15 Salonski kvintet.
Drugi programi»
Nedelja, 13. decembra:
Belgrad: 11.30 Narodne melodije 12.30 Radio orkester 20.00 Flavta 20.80 Pester program 21.00 Koncert radio orkestra — Zagreb: 20.30 Komorni koncert godalnega orkestra 22.00 Radio orkester — Budapeet: 12.20 Koncert opernega orkestra 14.00 Radio orkester 19.15 Prenos iz študija 21.35 Večerni koncert 22.10 Ciganska glasba — Dunaj: 10 Moderna orgelska glasba 11.05 Tekma jazz-orke-strov 13.05 Pesmi 19.25 Pesmi in arije 22.00 Plesna glasba — Milan: 12.80 Pestra glasba 20.35 Operni prenos — Laiigenberg 11.30 Kantata J. S. Bacha 13.00 Operni koncert 19.30 Pravljična igra 20.30 »Holandčova ženka«, opereta, nočni koncert — Stultgart 20.30 V letu okrog sveta 21.30 Poljudna ogrska glasba 22.40 Plesna glasba — London; 19.15 Vokalni koncert 22.05 Nedeljski orkestralni koncert - Berlin: 19.30 Pravljična igra 20.30 Orkestralni koncert, nočni koncert Praga: 19.00 Brno 21.05 Bratislava — Toulouse: 19.00 Operne pesmi 19.45 Koncert vojaške godbe 20.30 Moderna sinifo-nijska glasba 21.30 Večerni koncert 23.45 Koncert simfoničnega orkestra — Katovire: 20.15 Poljudni koncert 22.00 Vokalni koncert — Trst: 12.30 Plošče 21.00 Varietejski večer.
Naše dijaštvo
Ali že imaš letošnji »Dijaški koledar«? Ce ne
nabavi si ga takoj t Se je čas. Dobi se v vseh trafikah in knjigarnah. Okusna vezava, mala žepna oblika, pestra vsebina, ogledalo stremljenja našega študenta. Samo 15 Din. Hiti, da ne poide!
•■Rast« jo radi gmotnih težkoč prenehala izhajati Doslej je izšla v treh letnikih. V njej najdeš zajeteg dobršen kos mladinskega hotenja in gledanja. Uprava razpolaga še z nekaj celotnimi letniki, ki jih da na željo tudi vezati. Cena lepo vezanima prvemu in drugemu letniku (skupaj) in tretjemu 50 Din. Naroča so pri Upravi (Miklošičeva 5) ali tudi v Jugoslovanski knjigarni in Novi založbi.
Mosfe pr? Liubfcani
V salczijanskcin mladinskem domu so jutri ustanovi fantovska Marijina kongregacija iu fantovski Marijin vrtec. Ob 8 zjutraj bo v kapelici sv. maša ^ skupnim .sv. obhajilom kandidatov, M> ;i.u 3 popoldne pa prvi slovesni sprejem, katerega i/.vrši preevitli g. škof dr. (iregorij Rozman. Ob I bo v dvorani svečana prire M'v. na kateri bo iiml slavnostni govor g. dr. Miha Krek.
Iz rfrošJivnepn ffrPen r
Skofja Lkoa. Kat. prosvetno društvo priredi danes in jutri, obakrat ob 8 zvečer Sh< ri.fovo dramo »Konec pot i . Dramo je dovršeno prevedel g. Oton Zupančič. Drama nam v treh dejanjih in šestih slikah nazorno kn/.e strahote svetovne vojne in vpliva na vsakega gledavca tako, da odide v spoznanju, da je največje zlo človeštva vojna in da je delo za spoznavanje njenih grozot najlepše kulturno delo.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Sobota, 12. decembra: DVE NEVESTI. Red A. Nedelja, 13. decembra ob 15: TRIJE VAŠKI SVETNIKI. Izven. Znižane cene. — Ob 20: ZA-PRAVLJ1VEC. Izven. Znižane cene.
OPERA
Začetek ob 20. Sobota, 12. decembra: MASCOГA. Na korist udrn-
ženja gledaliških igralcev. Izven. Nedelja, 13. decembra ob 15: ŽIDINJA. Izven. Znižane cene. — Ob 20: DEŽELA SMEHLJAJA. Izven. Znižane cene. Danes se vprizori v ojieri po daljšem pro. sledku ojiereta- »Maecotac, ki je imela v prošli sezoni v režiji g. B. Krefta velik us|>eh. Režiser je letošnjo vpriaoritev izpopolnil z. novimi domisleki. V tenorski vlogi nastopi g. Ivelja, naslovno vlogo jioje ga. 1'oličeva, Flametto ga. šjianova. Gg. Pov-he, PeČek. Janko pa tvorijo zabavni moški trio. Poleg gg. Simončiča in Sekute sodeluje še ves baletni zbor z novo naštudiranimi točkami. Opereto dirigira g. kapelnik šlritof.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 12. decembra ob 20: PT1CAR. Ab. B. Nedelja, 13. decembra ob 15: Z EMU A SMEHLJA^ JA.. — Ob 20; ŽENIT EV. Premijera.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica ГЈО oln nli vuka betedii SO par. Na|man|SI og'aa ► Л Din. Oglasi nat> devet vrstic sc računnjo vlit.. Zs ndcavor >n<m>.K Na vpraianla t>res znamke ne odgovarlnmot
Strojnik
vešč vseh parnih in motornih naprav in izučen kliučavničar z najboljšimi spričevali in večletno prakso. siguren v vsakem popravilu, trezen in pošten, išče mesta za kjerkoli. Nastopi lahko tako). Pismene ponudb^ na upr. »Slovenca« pod .Strojnik' _it. 14.491.
Uradnica
ilie službo. Zna francosko, nemško, srbohrvaško In strojepisje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.498.
stanovanja
50.000 Din
posojila iščem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Garancija« št. 14.494.
Stanovanje
družinsko, 2 sobi s pritiklinami se išče za krai-ko dobo in takojšnjo vselitev. Naslov pove upr. Sloven.« pod št. 14.465.
НЕЕД
Apneni prah
, Iščem
večjo hipoteko - posojilo, vknjižba na prvo mesto. Sprejmem tudi vloge od ljubljanskih bank. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. -Dobre obresti« št. 14.483.
Konloristinja
z ' znanjem slovenskega, nemškega in srbohrvat-skega jezika, knjigovodstva, strojepisja, slovenske in nemške stenografije ter korespondence -išče službo. V. T., Maribor, Meljska cesta 1.
»ТИИФ1
Majer in majerca
oženjena, brez otrok in zanesljiva, lahko dobita »lužbo pri Kendovi grajski upravi na Bledu.
Sobarico
za vsa hišna dela razen kuhe sprejmem. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjih služb in zahtevo plače na podruž. »Slov.« v Novem mestu pod zn. »Trgovska hiša«.
I
Čameinikovn Šoferska šola L|ubl|ana, Dunajska c. 36
(Jugo-avtol Prva oblast koncesionirana Prospekt št. 16 zastoni. Pišite poni!
Preklici
Spodaj podpisani prekli-čem in obžalujem, ker sem žalil z nekimi nedc stojnimi besedami mesar ja g. Rajmunda Tišerja in njegovo ženo, pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah in se zahvalim, da je odstopil od tožbe. — P Zemljič v Stajngrovi.
Objava
Razpisujemo nabavo: 2000 kg bencina lahkega .720 do 725, 200 kg tovotne masti, 180 kg cylinder olja, 180 kg olja za vozičke, zimsko. Pogoji in podatki za pogodbo na dan 31. decembra t. 1. se dobijo pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca pod št. 5200.
Sostanovalec
k enemu gospodu se išče. Stanovanje na Miklošičevi cesti. Naslov v upr. Sloven.« pod št. 14.502.
Soba
velika, opremljena, z direktnim vhodom iz stopnišča, oddam s 1. ianuar-1932 v Ljubljani, Kralja Petra trg it. 3.
za gojenje pošilja v vagonih rinfuza Mirko Wein-berger, apnenica, Zagorje
ob Savi.
Plašče
rt zdravnike, laborante, j brivce itd., jopiče za natakarje. peke mesarje. I kuharje in sorodne obrti I izdeluje po meri najboljše ' C. J. Hamann. Ljubljana Mestni trg 8
Sostanovalca
gospoda in gospodično -sprejmem. Florijanska 21.
Odda se
ena ati dve lepi, prazni sobi v bližini cerkve sv. Jožeta. Na željo ludi souporaba kuhinje. Poizve se pri hišniku, Zrinjskega cesta 7.
Mesečne sobe
po 260 — 360 Din, s postrežbo in razsvetljavo -oddaja hotel »Tivoli.«
Opremljena soba
se odda enemu ali dvema solidnima gospodoma. — Černetova 9, Sp. Šiška.
ШШШ
Gostilna
v Ljubljani se takoj odda. Dopise na upravo venca« pod št.
Namizna jabolka
raznovrstna, v zalogi. — Ekonom, Kolodvorska 7.
Vino
žlahtnih trt, črno in belo, staro in novo, kupite liter po 4.50 in 5 Din, 60 litrov in več. Dobava takojšnja. Naročila, vzorci: Ljubljana, Zaloška cesta 21.
Pisalni stroj
znamke Underwood, najnovejši model, v prav dobrem, brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.429.
Kupujte le najboljše domače eevije znamke
Kontoristinja
zmožna knjigovodstva, korespondence, stenografije, strojepisja in vseh ostalih pisarniških poslov, z znanjem nemščine, dobi takoj mesto pri Šterk Ju-rej, Vinica, trg. z mešanim blagom. - Hnana in stanovanje v hiši. V ponudbi navesti dosedanja »lužbovanja in točne plačilne zahtevke.
Samostojna moč
za gospodinistvo v trgovsko hišo se išče. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo »Slov,« pod zn. »Gospodinjstvo« št. 14.512.
Hiša s trgovino
gostilno, poleg travniki, njive in vinograd, gozd, dojenčka vzamem v oskr- ! ne daleč od postaje, okoli bo ali na rejo. Ponudbe ' 12 oralov, poceni napro-ча upravo .Slovenca' pod daj. Naslov v upravi »Slo-»Rejenček«.	' venca« pod štev. 14.539.
»Sto-14.438.
Lokal
v sredini mesta se odda s 1. јапчагјет 1932. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.496.
Zgubil sc je
uhan z večjim in manjšim b-i'antnm od Dalmatinove ulice 2 do Dunajske c. 6, ali pred hišo Sredina 14. Pošten najditelj naj ga odda proli nagradi Dalmatinova ul. 2/1.
Krasen salon
za klub ali društvo se poceni odda v hotelu Tivoli.
Majhen mlin
na vodi, v okolici Celja ali Maribora, želim vzeti v najem, ali pa pristopiti kot družabnik z malo kavcijo. Ponudbe na npr. »Slovenca« pod »Mlin« št. 14.528.
l\Oqavice
rokavice, volna in bomiiaž najceneje in v veliki izbiri pri 'KARL PKELOG LJUBLJANA. Židovska ulica in Stari Irg
Sveže insuhe gobe
kupujem stalno vsako množino Zahlevaite do-lasnila
Namizna
jabolka
prvovrstna razpo»iham po nainižti ceni — P«rtei Setma Radeč« — Zidani most
Kurja o fesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN 16 masi
Srčna želja Vaše rodbine je
da dobi zu božične praznike ali novo leto dober
radio aparat
Nudimo zn to priliko najmodernejše radio aparate, svetovno znanih tovarn. 3 cevni radio aparat na baterije z. zvoč nikom, akumulatorjem, nnodno bateri jo itd. zu božično ceno 3500 Din. Velika izbera radio aparatov vdelanih v zvočniku od 1600 Din dalje.
Oglasite se v naši špecijalni radio trgovini
Jagošport, Ljubljana, Dalmatinova 13
Tovarna TržiC
Prodajalna:
Ljubljana
Sv Petra cesta 20

I.
Skioptikon
s karbidno razsvetljavo kupi Zupni urad Dobrnče.
Detektor
poceni kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 14.449.
Srečke, delnice,
obligacije
kupuje Uprava »Merkur«. Liubliana — Selenburgova ulica 6. II. nadstr.
Zaloga pohištva
po nizki ceni pri Planin-šek Ivan, St. Vid št. 33.
Morili« 10 КГ1Ш1
oddaia naiceneie veletrgovine *ita »d moke
A. VOLK. LJUBLJANA
Re»lreva cesia 24
Aioi/ Grebene
nakup in prodajn vreč
Ljubljana
Dunajska cesta št. 36
Berite
Slovenca•
w oglašujte v njem!
m ra sw w ire m sa i
Razglas
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje za leto 1932 mestne tovorne vožnje, v kolikor istih ne bo mogla opraviti priprega mestne pristave.
Ponudbe, kolekovane s kolekom za Din 100, naj se vlagajo pri oddelku VI. meslnega načelstva (mestnem gradbenem uradu) Šolski drevored 211., najkasneje do 28. decembra 1931 do 11 dopoldne, kjer se vrši odpiranje ponudb.
Natančnejše zadevne podatke se dobi med uradRimi urami v zgoraj imenovani pisarni.
Ze sklenjene pogodbe dosedanjih interesentov se lahko istotam podaljšajo za prihodnje leto najkasneje do 28. decembra 1931.
Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 11. decembra 1931.
Zupan: Dr. Dinko Puc, L r.
Dobite v lekarnah dro-!jeri|nh ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča
M. ПК1М1ДН
lehnriuir -- M*>Atf
Varujte se potvorb
ланиппеи ■■■швншааашаам
Zahvala
Nemogoče nam je zahvalili se vsakemu za izraženo nam sočuvstvovanje ob bolezni in ob smrti naše nepozabne tctice, gospodične
Marijje Fortuna
vsled česar izrekamo tem polom vsem svojo najlepšo zahvalo.
Posebno hvalo smo dolžni vsem darovalcem lepega cvelja, ki ga je blagopokojna tako ljubila, in vsem onim, ki so v tako častnem številu spremili našo ljubo telko na zadnji poti. Vsem in vsakemu ponovna zahvala. Ljubljana, dne 11. dccembra 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
11Ш

Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nadvse dobra, blaga mati, gospa
Neža Rak
vdov. Slander, roj. Randl
dne 10. decembra ob 8 zjutraj, po 11 letnem mučnem Bogu vdanem trpljenju v starosti 82 let, previdena s svetotajslvi, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predobre, v delu izmučene pokojnicc, se bo vršil v soboto 12. decembra ob 10 dopoldne na farno pokopališče na Gomilskem
Mnogo je rajnka pretrpela v svojem življenju in veliko je dobrega storila; molimo zanjo in ohranimo ji blag spomin.
Grajska vas, Gornji grad, dne 10. dccembra 1931.
MAKS, IVAN in ATON SLANDER, sinovi.
Božični popust!
Naročite z navadno dopisnico pri tvrdki
P. J, Klefiš, Jagodina, Moravska banovina
božični paket, ki zasigurano vsebuje netto 4 kg najfinejših delikatesnih proizvodov (madjarska salama, milanska salama, ovita šunka, mortadela in jetrna pašteta) v efektivni vrednosti Din 151.—, a sedaj za reklamno ceno	. .
Din I >6.5(1
s povzetjem in plačano poštnino franko mesto stanovanja. Naročila za katoliški božič se sprejemajo najdalje do 17. decembra, a za pravoslavni božič najdalje do 30. decembra.
Za nas
aaj ee kupujejo naii domati proizvodi:
pratek sa pccivo, < unilin ■ sladkor.' nuucoilo in puding praiki znamke >ADR1A«
OZEBLINE
novo nastale vsake vrste na roki, prstu, nogi, nosu, ušesu, ki so zatekle in srbijo, takoj izginejo, ako jih nainažete s poznano 'BARTULICEVO LJEKOVITO MASTJO« Cena zavitku samo Din 10.— Proizvaja in v promet jo daje stara, leta 1390 ustanovljena Kaptol-ska lekarna Sv. Marije, Zagreb, Jelačičev trg 20. Dobi se v vsaki lekarni.
	mm		
			
i
Ф
IsS
53*1«*
a _ ^ -O
■=;_a o®
s» r- X &
-
.. "sTN jO a S«*^ ijg
■Ss-f-
3i?
sa = tt ~
3 ^
= 3 5
X r? T

-as i -ts:
• tn r s i o
Dr. Joža LovrenčIC:
Mm izumrlesa napoja
54
» „tt
t _

S - I ==
se;
C
5'
O C „ M
IsSžZs
C ""	tt
" -z 2i ?
c« t *	•■
- - i, S	"
.2 i ~	. x
c m > 9	e "
« S ■
S i
4 c л c 55 .n
ч; I	«
— C. ' T
аМг*
<- , — — —- n
» m > » *
c sJ >
I
S'
Roman Iz drugega stoletja pr Kr.
Vzvalovila se Je vojska in hrumelo in šumelo je okoli tribune na obširnem prostoru pred poveljniškim šotorom: legionarji so navdušeno vzklikali novemu uo-veljniku in ga gromovito pozivali, naj ne odlaša in jili odvede nad barbare. Šest liktorjev s tasci — snopi palic, sredi katerih je bila sekira, znak neomejene oblasti — je odstopilo od pretorja in se postavilo ob Lucija Kvinkcija Flaminina, ko jo snel Marcellus svoj rdeči poveljniški plašč — paludamentum in ogrnil z njim kvestorja ter mu tako predal poveljstvo nad akvi-lejsko vojsko, med katero je znova zahrumelo, kakor bi potegnil vihar, ki se ne da zaustaviti. >Ave Quincti, ave dux!<: >Nad barbare! Nad barbaro! >Naprej! Naprej k >Ne čakajmo, udarimo!
Maščujmo sramoto, izperimo jo /. rimskega orožja!'
Mir, mir, novi poveljnik bo govoril! Res, Lucius Quinctius Flamininus je stopil, obrnjen v rdeči paludamentum, nn oder in vajen podobnili prilik, ko jc bilo treba ohraniti navdušenji' vojaštva in ga še podžgati, da ne popusti, je govoril:
^Mark Klavdij, tovariši tribuni, centurioni in vojaki, hvala vam za zaupanje, ki ste mi ga izkazali Nisem ga ie zaslužil, a up«m, da vam v najkrajšem času pokažem z dejanjem, kaj zna in zmore bivši kon-
Pohištvo
»riprosto in nninioilernei.še Vam uurli tvrdka po izredno nizki ceni
KiRfGAR iU SIIVOVA
St.VId nail Ltuliliann — nasproti Kolodvora
+
Umrla je gospa
Ivanka Debevec
vdova po mestnem rač. revidentu
dne 10. decembra 1931. Pogreb bo v soboto, dne 12. deccmbra 1931 oh 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 11. decembra 1931. Rodbine: DEBEVEC, SPEIL, DOLAK. VODLAK.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
/ul, ki ga je senat tako nezaslišano ponižal na ljubo barbarom, heteč jint pokazati velikodušno pravičnost rimskega naroda, ki je ne zaslužijo. Moje poveljništvo je omejeno in bo trajalo le dotlej, dokler ne pride konzul Aulus Manlius. Nič ne de. Menim, tudi ta kratek rek bo zadostoval, tla se maščujem zate. Mark Klavdij, da se maščujem za toliko kohorl ki so napojile barbarska tla s plemenito krvjo rimsko, in slednjič, da se maščujem tudi zaradi sebe nad barbarskim n dom. Gali ali Istri — ne poznam razlike med njimi. Bil sem Makedoniji, bil v Galiji — divji so li in oni, obzira in rimske velikodušnosti ne zaslužijo. Iztrebiti jih je treba, očistili zemljo te zalege in očiščeno spraviti v oblast rimskega naroda. Mart, zaščitnik Rome, naj nam pomaga, da to srečno izvedemo!
Ave Quincti, ave dux!
In barbaros, in barbaros!
Moveamus! Progrediamur!
Množica je vzklikala in kakor besnela in skoraj ni (pazila, kdaj je zapustil pretor Marcu s Claudius Marcellus taborišče in \ spremstvu konjeniškega oddelka odjezdil proti Mediolanu v transpadansko Ga-lijo, da poroča konzulu Avlu Manliju o dogodkih pri Akvlleji.
Zavzel se je sivi kralj Prono in ni verjel svojim stari močem, ko so ga poklicali, naj pride in pogleda, kdo se bliža. Gledal je in gledal. Slišal je topot dveh konj, videl ju je. kako dirjata v reber na Medejsko gradišče, spoznal je belca, ki mu ni videl enakega v zemlji Karnov in Istrov in je moral priznati, da je Knin ljubljenec, a da bi nosil njo, ki živi daleč tam ob morju v belem tergestskem dvorcu in srečna posluje malega Dardana, ne, pri Belenu, tega ni mogel
verjeti in je zmajeval z glavo, ko so mu trdili veltnožje, ki so bolje videli, da je Ena, katero spremlja Empeto. Pa sta pripeketala konja v sredo gradišča in Ena je razjahala pred očetom in planila k njemu in ga objela. Še je bil kralj Prono zavzet in zdelo se mu je, da sanja.
Oče. moj oče! je ponavljala Ena in se ga oklepala in moral je verjeti v resničnost, da ga objema rodna hči.
Strog jo hotel biti kralj in s trdo, svarilno besedo bi rad zavrnil Eno, ki si je upala na lako pot v nevarnih časih, a ni mogel. Hčerina ljubezen ga je premagala in ganila in kakor včasih doma na Silikansk-m gradišču, ko sta samevala v rodnem dvorcu, jo je pobožal in mehko ponavljal:
Oj li otrok, otrok moj! .. .<:
In prijel jo je za roko in jo vedel v dvorec, da mu pove, kaj jo je tako nepričakovano in nenadoma spravilo na dolgo, nevarno pot in jo gnalo iz Terge ta ter jo privedlo k njemu na Medejsko gradišče.
Prišla sta v dvorec in Ena je govorila.
Poslušal je kralj Eno, poslušal oče hčer in vi:H je, kako ga otrok ljubi in se boji zanj, videl je in slišal, kako se ji toži po Epulu, da hira brez njega osamljena v belem dvorcu kakor cvet v senci, da se obrača za njim kakor rumena Belenova roža za soln-cent in je neittolažena ko sokoliča, ki ji je puščica vzela na poletu izpod sinjega neba' sokola...
Ena je končala in obmolknila.
Pa je spregovoril oče kralj. Gladil si je sivo brado in kakor da tehta sleherno besedo, je zlogoma vrstil drugo k drugi mehko in obzirno, da ne bi zabolela hčere, ki je je zgolj ljubezen, v kateri se ni strašila dolge poli skozi strahotni les sredi gluhe noči, samo da prispe k njemu.
Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubimci; Karel Ce«.
I/.ilaialeli: Ivan Kakovet
Urednik: Franc Kremža*.