Poštnina plačana v gotovini Izhaja v uonedeljek m petek ob 17. Stane ma^ečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- naT^ODin, >.* inozernstvo20Din Ra":un on poštnem čekovnern /.avndu $t. 10.666. __> _ ¦• Gena 1 DIb Redakcija in uprava: Celje, ^trossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno lo do 10. dopoldnc. - Predpisi gledc prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Stev. 59. Celje, petek 21. julija 1933. Leto XV. Jugoslovenska nacionalna stranka VeliČasten strankin kongres v Beo- gradu V četrtek 20. t. m. se je pričel v Beog'radu ob prisotnosti okrog 2.000 delegatov iz vseh krajev države kon- gi'es Jugoslovenske radikalne kmet- ske demokracije. Tako sijajno obis- kanega kongresa ni imela doslej še nobena stranka v Jugoslaviji. Vsi sklepi so bili sprejeti v popolni slogi in soglasju. Kongres je otvoril predsednik g- Nikola Uzunovic s kratkim pozdrav- nim govorom. Na njegov predlog jc bila z burnimi manifestacijami za kralja sprejta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Navdušeno pozdrav- ljen je zaslužni generalni tajnik stranko minister g. dr. Albert Kra- mer ugotovil, da je na kongresu zbranih 279 narodnih poslancev, 63 senatorjev, 503 banovinski svetniki, o9 članov predsedništev dosedanjih banovinskih odborov ter predstavni- ki vseh sreskih organizacij, 1001 po številu, skupno torej 1911 delegatov. Narodni poslanec g. Mihajlo Živan- čevič je nato prečital izčrpno poro- čilo o uspešnem delu začasnega glav- nega odbora strankc, nato pa so bila verificirana vsa pooblastila delega- tov. Sledila je določitev novega imena stranke. Z burnim odobravanjem in dolgotrajnimi ovacijamtf stranki je bil sprejet predlog predsednika gosp. Uzunovica, da se določi stranki novo ime Jugcslovenska nacionalna stran- ka. Popoldno jo poročal minister n. r. g. Juraj Demetrovic o glavnih pro- gramskih nafielih stranke gledc ju- goslovenske narodne misli, notranje ureditve države, mednarodne politi- ke, narodne prosvete, splošne gospo- darske politike, kmetijske, obrtne, industrijske in trgovins-ijke politike, prometne politike, socialne ter fi- nančne in kreditne politike. Program stranke jo bil sprejet soglasno. Glavni tajnik stranke minister g. dr. Kramer je poroCal o novem sta- tutu stranke, ki je bil sprejet skoro z vsemi glasovi. Statut predvideva m. dr. občinsko organizacijo kot for- malno predstavnico stranke, a v nje- nem okviru krajevno organizacijo kot praktično organizacijsko enoto, zlasti v večjih občinah z več vasmi, v mestih in trgih. Sreska organiza- cija bo v bodoLe še bolj glavno te- žiščo strankinega dela med narodom. ker po novem statutu ni več poseb- SARGOV KALO DO NT no formal ne banovinske organizaci- je. Pokazalo se je nainreč, da uved- ba banovinskih organizacij ni dala povsod pričakovanih rezultatov. Sta- tut daje predsedniku kot šefu celo- kupne strankine organizacije poseb- no pozicijo in mu zagotavlja popolno avtoriteto. Državni kongres, ki je najvišja strankina instanca, voli po- sebej predsednika stranke. Kot novo organizacijo uvaja statut omladin- sko organizacijo, ki naj daje našemu političnemu naraščaju možnost si- stematične državljanske vzgoje v du- hu strankinega programa ter dobre priprave za agitacijsko in organiza- torno delo v stranki. V okviru stran- ke je mogoče tudi osnovanje gospo- darsko-socialnih, prosvietno-interes- nih in strokovnih skupin. Sledila je volitev novega predsed- ništva ter ožjega in širšega glavnega odbora stranke. Volitev je bila izvr- sena soglasno. V novo predsedništvo so bili izvo- ljeni: predsednik dr. Nikola Uzuno- vic, podpredsedniki dr. Voja Marin- kovic", dr. Milan Srškic", dr. Kosta | Kumanudi, dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj, dr. Svetislav Popovič, Boža Maksirnovic", Juraj Demetrovid, Pa- vao Matica, Karlo Kovačevič, gene- ralni tajnik dr. Albert Kramer, bla- gajnik Ilija Mihajlovic". V ožji glavni odbor, ki ima 45 čla- nov, so bili izvoljenl poleg drugih: dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj, Adolf Ribnikar, senatorja Janko Rajer in dr. Miroslav Ploj. V širši glavni odbor so bili izvolje- ni poleg drugih: dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj. Adolf Ribnikar, Josip Benko, Milan Mravlje, Lovro Peto- var, dr. Stane Rape, dr. Miroslav Ploj, dr. Vladimir Ravnihar, Janko Rajer, Ivan Prekoršek, dr. Ernest Kalan, Albin Roman, Ivan TerCek, Ivan Pipan, Ivan Tavčar, dr. Fran Lipold, Ivan Matko, Fran Sire, Av- gust Dolinsek, Rudolf Juvan, dr. Vin- ko Rapotec, Ivan Umek in dr. Ivan Sajovic. Predsednik g. Uzunovic" je ob 21 s pozivom na nadaljno koristno delo za dobro kralja, domovine in naroda zaključil veličastni kongres Jugoslo- venske nacionalne stranke. Vprašanje predprodaje hmelja v Savinjski dolini BEOGRAD, 20. julija. Predprodaja hmelja je zlo, ki se skoro vsako leto javlja. Zavisi od splošne situacije na svetovnem trgu in ba§ zaradi tega je letos to vpraša- nje aktualnejše, nego je bilo v zad- njem desetletju. Na eni strani ima- mo našega kmeta producenta, gospo- darsko iznemoglega, ki se zaradi na- plaCila, ki je v zvezi s predprodajo, odloči za njo. Razen tega ni v stanu, da si napravi vsaj kolikor toliko jas- no sliko o svetovni hmeljski situaci- ji. Manjka mu izčrpih poročil iz raz- nih hmeljskih okolišev, statistikc o stari zalogi in konzumu so nepopol- ne, in tudi o raznih dogodkih, ki znatno vplivajo na konzum in na ce- ne, n,i dovolj obveščen. Iz tega raz- loga lahko mirno trdimo, da je le mal del bolje situiranih hmeljarjev približno inforniiran, večina pa je popolnoma neobveščena. Na drugi strani imarno gmotno močnega in- ternacionalnega kupca, ki pazi na vsak dogodek na svetovnem tržišču, ki je pomemben za bodočo ceno; nje- mu so na razpolago statjstike med- narodnih tržišč in strokovnih udm- ženj. Vse to nam kaže, da sta vlogi kup- ca in prodajalca močno neenaki, in posledica tega je, da je 90% vseh predprodajnih zakljuckov v škodo prodajalca. Primeri, v katerih je pro- dajalec »zadel«, so jako redki in sko- ro gotovo se veclno končajo s tern, da ima pri predaji blaga reklamacije zaradi kakovosti, da kupec v skraj- nem slučaju prevzame blago točno na kilogram, kar se v običajni kup- Ciji skoro nikdar ne zgodi. Forsirani popusti v cenah tudi niso redki. Omenili smo že, da je letos to vpra- šanje zelo aktualno. Zakaj? Predpro- dajo so zaključenc po 20, 25 in zadnje case po 30 Din za kg. Pariteta svetov- nih cen bi bila med tern okrog 60 Din za kg. Zaradi tega lahko mirne dušc naglasimo, da so predprodajal- ci, ki so pi-odali svoje blago zaradi nekoliko sto dinarjev nakupnine, ki so jo nujno rabili, oškodovani doslej za več nego 100%! Dobro je, daje zakonodajalec predr videl to neenako igro in bogatenje na škodo malih ljudi, in mislimo, da je prav.i Gas, da opozorimo na zakon, ki je bil objavljen dne 2. julija 1931. v »Službenem listn kraljevine Jugosla- vije«, št. 147. Sam zakon daje prodajalcu pravi- co, da kupnoprodajnega dogovora ne izpolni. Obvezuje ga samo, da vsoto, ki jo je prejel kot naplačilo ali kot kupno ceno, vrne z 10-odstotnimi obrestmi. Potrebno pa je, da prejeti znesek vrne pred žetvijo, t. j. predno se začne obiranje, kar bi lahko ozna- čilii s 15. avgustom 1933. Po zakonu mora prodajalec to pismeno javiti ali pa ustmeno izjaviti na zapisnik pri pristojnem sodišču (okrajnem so- dišču), kjer pa sodišoa ni, na sreskem načelstvu ali v ekspozituii. Narodna banka je lani po posredo- vanju narodnega poslanca g. Ivana Prekorška daJa v svrhe obiranja in sušenja hmelja kratkoročni kredit v višini 300.000 Din. Kakor jo naše ča- sopisje že poroCalo, je letos v iste svrhe dovolila Privilegirana agrar- na banka 500.000 Din posojila, s ka- terim zneskom bo nedvomno omogo- tno tudi, da se marsikaka skrajno neugodna predprodaja hmelja v ko- rist producenta razveljavi. Dunajska vremenska napoved za sobo*o 22. julija: Severozapadne alpske dežele: Nadaljno naraščanje oblaCnosti, povečano ogrožanje lepe- ga vremena po zapadnem vremenu, nagnjenje k nevihtam. Ostale alpske dežele: Najbrž še toplo in jasno, na- raščajoče nagnjenje k nevihtam. K. M.: Krokodil z diplomo (Dalje.) Opica je prekrižala dolge roke na prsih in je prezirljivo gledala na krokodila pod seboj. »Vsi spodobni prebivalci pušCave se sedaj patenti- rajo,« je rekla, »drugačo niso fair. Ampak treba je imeti nekaj, Cesar drugi nimajo.« Tebe bom že imel, si je mislil kro- kodil, ampak opiCje besede so mu ^]e po glavi; kajti hotel je biti fair, liki* ^ kr°kodilji možgani niso ve- moWTn-6Lm V0Čji gobcc tem manJ§i šile >TCi~~ S° mU misli skorO °Pe" « 1O S° Pa da Patentirati7« je »Pri puSCavBkem komiteju za pa- tente. To je biro.« Krokodil se je zamislii. »Kod se pa gre tja?« je poizvedoval, »seveda, če m daleC, in pa da me počakate tu. Jaz se moram zanesti.« »Seveda«, je rekla opica in si j6 zadovoljno mela roke, »birö je ka- kor vsi biroji, v puščavi. Zelim Vam popolnega uspeha!« Krokodil je splezal na kopno in je počasi odmotovilil v pušCavo. Čez nekaj časa jc prišei do lesene barake, pa si je mislil: Aha. Koliko jih jo že mislilo »aha«, pa vendar ni bilo niC. Tokrat pa je bilo, kajti na deski je bilo napisano: Puščavski komite za patente, d. z o. z. Baš jc zapuščal nosorog prijazno kimaje pisarno; in krokodil se je vstopil pred komitč. V komitčju so bili kamela, mara- buj in panter. Kamela je vodila ak- te in je sploh bila stenotipistka. Ker se je zavedala svoje podrejenosti, se ji je nos obešal in spodnja ustnica ji je lezla navzdol. Okoli vratu pa je imela splošni puščavski častni znak; bil je to majhen klopotec v deželnjh barvah na verižici. Mara- buj je imel golo glavo in je bil prav- ni svetovalec, panter pa si je kot za- stopnik oblasti čistil šape. Ko je- krokodil videl, da je komitž užiton, je zašklepetal s čeljustmi. »Nikar ne škk recite tu,« je zavpil panter, »jaz sem norvozen!« Krokodil se jo jezil, ampak hoteJ je imeti patent; zato je skromno in tih položil gornjo čeljust na spodnjo. »Kaj želite?« je vprašala kamela in je nekoliko privzdignila spodnjo ustn i co. »Patentirati se hočem dati.« »Na kaj pa?« »Vse eno. Na tek, na primer.« »Smešno,« se je na pol oglasil pan- ter. »Tek imamo vsi.« »Potem pa na veliki gobec,« je re- kel krokodil nekoliko pHtajeno in je odprl svojo strašno žrelo, da bi se priporoßil. »Vaš spoštovani gobec je zelo ve- lik, kakor vidimo tu in loco,« je izjavil marahuj kot pravni svetova- lec, »ali tega nimate Vi sami. Večina ljudi ima še večjega.« Krokodil je potoöil dvoje svojih znanih solz in je zamišljeno bulil v komitö, ki bi bil tako dober za po- žreti. Nato pa se je razjezil in je za- Cel otepati s svojim luskastim re- pom. »Ampak jaz so hočem dati pa- tentirati!« je naduSljivo rohnel v svoji jezi. »Mir, — da Vas ven no vržemo!« je zatulil panter in je lopnil s taco po mizi. »Da, mir!« je zameketala kamela in je svojo spodnjo ustnico še poniž- nejšo spustila, pri tem pa uslužno zaškilila po pantru. »Ko bi Vam smel kaj svetovati,« je zagagal vljudno in pomirjajoče marabuj, »bi jaz patentiral Vase zo- bovje. Kolikor sem mogel opaziti, ko ste bili odprli svoj cenjeni gobec, ima Vaše zobovje znatne dimenzije in je vsekakor edino te vrsto. Dalo bi se registrirati kot stroj za sekljanje me- sa.« »No, torej,« je izjavil panter, nor pram kameli, in se je obrisal po gob- cu, »prečitajte register.« Kamela je Citala enakomerno z mrtvim, zatikajočim se glasom, ker je mislila, da so poduradnici ne spo- dobi, da bi kako besedo samostojno bolj poudarila. »Patent štev. 1. Kači naoearki za oöali. Oddelek za optiko. Patent štev. 2. Kenguruju za torbo. Oddelek za galanterijo. Patent štev. 3. Nosorogu za rog. Oddelek za bižu- terijo.« ¦ - ^ (Konec prih.) Stran 2. »Nova Doba« 21. VII. 1933. Stev. 59. •v Josip Sirca Jf ŽALEG, 21. julija. Danes ponoči ob 1. je za vedno za- tisnil svoje oči g. Josip Širca, vele- posestnik v Žalcu, znana, ugledna osobnost Savinjske doline. Pokojnik se je rodil 8. aprila 1854. v Žalcu. Njegov oče Ernest Sirca je bil trgovec in posestnik, brat g. Josi- pa Širce pa je general v p. g. Fride- rik Širca — znani slovenski operni skladatelj Risto Savin. Josip Širca se je prvotno posvetil trgovini. Pozneje pa je ta poklic opu- stil ter se posvetil svojemu posestvu in Savinjski posojilnici v Žalcu, kjer je mnogo let vodil blagajniške posle ter postal pozneje ravnateJj in pod- predsednik načelstva tega odličnega denarnega zavoda. Že 1. 1892. je bil izvoljen v obein- ski odbor v Žalcu. Po smrti župana Janeza Hausenbichlerja je 1. 1894. prevzel županske posle ter je naee- loval celih 22 let Žalcu kot župan. Svoj čas je bil tudi podnačelnik te- danjega okrajnega zastopa v Celju. V dobi njegovega županovanja je bi- la zgrajena nova župna cerkev, novo poslopje narodne sole, 1. 1902. je bilo zgrajeno poslopje Hmeljarne, ki se je potem še dvakrat povečalo. Pokoj- ni Sirca je bil ustanovitelj in pod- predsednik Hmeljarne, zadruge z o. z. v Žalcu, ki je tolikega gospoclar- skega pomena za vso Savinjsko do- lino. Širca je bil tudi ustanovitelj Elektrarne, zadruge z o. z. v Žalcu. Elektrarna je bila ustanovljena leta 1912. in ima Žalec že od tega leta električno razsvetljavo. Največ truda in ljubezni pa je po- kojnik, ki je ohranil žalskemu tugii tudi v dobi najbesnejših narodnih bojev vedno čisto nacionalno lice, po- svetil razvoju slovenskega gasilstva. V ta namen je spisal »Vežbenik« za slovensko poveljevanje. Mnogo let jc bil tudi načelnik prostovoljnega ga- silnega društva v Žalcu. Bil je častni član Prostovoljnega gasfilnegft dru- Štva v Žalcu, gasilske župe žalske in Jugoslovanske gasilske zvexe v Ljub- ljani in soustanovitelj bivše Zveze slovenskih gasilnih društev. Uspeh njegovega dela je bila tudi Oznamo- valnica za hmelj v Žalcu. Pokojni Josip Širca se je v prejšnji dobi brigal za vse gospodars'ke in kulturne interese svoje rodne obči- ne žalske, ki ga je v občinski seji 28. decembra 1913. imenovala za častne- ga občana trga Zalca. Pogreb velezaslužnega narodnjaka bo v nedeljo 23. t. m. ob 17. iz hiše žalosti v Žalcu na domače pokopa- lišče. Nepozabnemu pokojniku bodi ohranjen nadvse časten spomin, pre- ostalim naše iskreno sožalje! Sokolska zbirka za bedne družine v rudarskih revirjih Župna uprava je prejela do vštevši 20. julija na prispevkih za podporo bednih v rudarskih revirjih 40.263 Din. Od tega zneska je v soboto 15. julija nakazala prizadetim društvom ßO.000 Din. Društva bodo nabavila živila in druge potrebščine. V goto- vini se podpore ne bodo izplačevale. Zupa je v zadnji številki »Nove Dobe« objavila imenik darovalcev v mestu. Celju, v današnji številki ob- javljamo imenik darovalcev izven Celja in one v Celju, ki so prispevali po zadnji objavi. Zbirko v Celju je smatrati kot zbirko Sokolskega dru- Stva Celje, četudi se je nabiralo v imenu župe. Objavljali bomo imena slehernega darovalca, da omogoCimo občo kontrolo. Brate in sestre in vse, ki jim čut Človekoljubnosti ni zamrl, prosimo, da nakažejo Sokolski župi Celje pri- spevek, kakršnega zmorejo po svojih gmotnih prilikah. Pogrešamo mnogo takih, ki bi prav lahko prispevali, a niso v olaišanje bednih ničesar sto- rili. Na ozemlju naše župe so silno prizadeti kraji Hrastnik, Trbovlje, Zagorje (v slednjem kraju so name- ravali rudnik sploh opustiti), Seno- vo in dr. Pomanjkanje trpe tudi ru- darji v Velenju in Zabukovci. sam ni bil v Trbovljah, Zagorju, Ilrastniku, si ne more ustvariti slike strahotnega stanja bednih rudarskih družin. Zato, bratje in sestre, dajte, če le morete! Župa bo skrbela, da ho denar pravično razdeljen, sokolska drustva v prizadetih krajih pa jam- čijo, da dobe podporo v živilih naj- potrebnejši. Savez SKJ 5.000 Din, Celje (po zbir- ki, objavljeni v zadnji številki »No- ve Dobe«) 4.252 Din, Sokolska župa Celje 3.000 Din, Sokolsko druStvo Unec-Rakck 1.537 Din, Sokolsko dru- štvo Domžale 1.510 Din, JSM Ljub- ljana 1.500 Din, Sokolsko društvo Je- senice 1.100 Din, Sokolsko društvc Radovljiea 1.065 Din, uradništvo Po- kojninskoga zavoda v Ljubljani 1.038 Din, Sokolsko društvo Cerknica 1.030 Din, Sokolska župa (uprava) Mostar 1.000 Diin, Sokolsko društvo Slovenj- gradec 842 Din, Sokolsko društvo Ži- rovnica 600 Din, Debevc Božo, Ljub- ljana, nabral 521 Din. Po 500 Din: Celjska posojilnica Celje, Sokolska društva Brežice, Celje, Ljubljana III, Maribor matica, Trebnje, Sokolska župa Ljubljana, uprava (preostanek za venec na gi'ob br. dr. Karbe), tor- kov kegljaški klub v Narodnem do- mm v Mariboru; Sokolsko društvo Žalec 471 Din, Sokol in občina Koz- je 340 Din, Sokol Vuzenica 324.50 Din. Po 300 Din: Dvornik Miško z Viktor- jem Kordanom iz Zagreba, Sokolska društva Blejska Dobrava, Ptuj, Žer- jav pri Prevaljah, Sokolska župa Ma- ribor in Novi Sad. Češki uslužbeiui tvrdke Zelenka, Maribor 280 Din, Bren Stanko, Studenci pri Mariboru 250 Din, Sokolsko društvo Skofja Loka 234 Din, Sokolsko društvo Raj- henburg 230 Din. Po 200 Din: Guštin Julij (Grajski kino), Maribor, Kolo- dvorska restavracija Jcsenice, dr. Li- pold Franjo, Maribor, Narodna od- brana v Murski Soboti, Pintar & Le- nard, Maribor, Pomladek Rdečega križa Mai'ibor (Kolonija Kaštel-Luk- šič), Rdeči križ Murska Sobota, So- kolski društvi Murska Sobota in Stražišče, Sokolska župa Osijek (uprava); Sokolska četa Laverca 185 Din, Sokolsko društvo Žiri 158 Din, Sokolska četa Libeliče 151.25 Din. Po 150 Din: Grosek A. Ivan Trebnje, Keršovan Vekoslav, upravnik poliei- je, Ljubljana. Sokolsko društvo Gor- nji grad 129.50 Din, starešinstvo žu- pe Osijek 120 Din, Menhart Lojse, Topolšica, nabral 115 Din, Sokolsko društvo Bloke 112.75 Din, Sokol Vransko 110 Din, Sokol Brezovka KdorlOl Din. Po 100 Din so darovali: Ceh Adolf, Maribor, Gangl Engelbert, Ljubljana, Ivkovie Slavko, Stai'a Pa- zova, dr. Jenko Ivan, pnimarij, Ljub- ljana, Jeran Franc, prof. Ljubljana, Kavčič Josip, Ljubljana, Klub jugo- slov. primorskih akademikov Ljub- ljana, Krofta Hanuš, Ljubljana, Mi- sita Aleks, Maribor, Nemenz Viljem, ravn. pivovarne Union, Ljubljana, Rihter Vladimir, žel. uradnik, Sokol- ska društva Bohinjska B,istrica, Ko- njice, Moravče, Petrovče, Polzela, Slovenska Bistrica, Stara cerkev pri Kočevju, Sv. Vid nad Ljubljano in Vič pri Ljubljani, Sučevie Franko, Maribor, dr. Škulj Staue, Mokronog, dr. Snuderl Maks, Maribor, špedici- ja Turk, Ljubljana, Špicar Jakob, Radovljica, učiteljsko omizje pri »No- vem svetu« v Ljubljani, Vozel Jan- ko, šol. upr. Trebnje, Žigon, krojačni- ca, Ljubljana; Josip Skalar, Jak Til- ka in Jak Ana iz Ljubljane skupno 71 Din. Po 70 Din: sokolski društvi Moste pri Ljubljani in Studenci pri Mariboru. Po 50 Din: Antončič An- ton, Maribor, Bavdek Polda, Blinc ! Zora, obe učiteljici v Vinici, Godec | Štefan, čevljarstvo, Maribor, Hart- man Amalija, Ljubljana, Horvat Ru- dolf, Ljubljana, Kurent Filip, Mari- bor, neimenovan iz Rogaške Slatine, Pečar Jakob, Novi Sad, Sokolski četi Vrhovine in Sv. Urban pri Ptuju, So- kolska društva Beltinci v Prekmur- ju, Gomilsko, Grosuplje, Poljčanc, Sremski Karlovci, Tezno in Vojnik, Svoboda Aleks in Aleksa, Beograd, Stacul A. nameščenei, Ljubljana, dr. Škapin Karol, Maribor, Vrečko Ja- kob, Ljubljana, inž. Zidanšek Josip, Ljubljana, Zupan Vlado, Ljubljana. Po 40 Din: Stante Danilo, Ljubljana in Zajc Andrej, Vižmarje. 30 Din: Dobršek Karol, Ljubljana. 25 Din: Štajer Fran, Kragujevac. Po 20 Din: Ašenbrener SI., Vrbovec, Burian F., Daruvar, Bužga Rudi, Ljubljana, Hri- bernik Karla, učiteljica, Makole, Po rekai1 Angela, učitcljica, Maribor, So- kolski četi Sv. Jernej pri Ločah in Motnik, sokolski drustvi Cerkljo ob Krki in Muta, TkaCev Feclor, I.jub- ljana in dr. Vilimek, Bizeljsko. Po 10 Din: Belin Franc, Moravče, Deti- ček Baldo, Celje, Klavora Hinko, Ljubljana, Kunst-Mohr, Medvode, so- kolski öeti Kula-Novinsko in Krivi- dol. Tvrclka Frank je darovala 20 kg kavine primesi, Sokolsko društvo Vič nekaj obleke. Uprava Sokolskc župe Celje. DOMAČE VESTI d Nj. Vel. kralj v PUtvicah. V sre- do 19. t. m. ob 18.30 je prispel v Plit- vice Nj. Vel. kralj v spremstvu dvor- nega maršala Dimitrijeviča. Vladar- ja je izredno navdušeno sprejela sil- na množica Ličanov, ki je nepresta- no manifestirala za kralj a, njego\ dom in di'zavo. Po iskrenem pozdrav- nem govom plitviškega župana Mišc Kosanoviča se je kralj prisrčno po- zdravil z zastopniki občine in se nato podal v hotel »Plitvice«, kjer so bili pripravljeni apartmani zanj. Kralj prireja izlete v lepo plitviško okoli- co. Narod ga povsod, kjer se pojavi, navdušeno pozdravlja. d Štiri milijarde dinarjev za javna dela v Jugoslaviji? Odbor Zveze na- rodov je sestavil program javnih del v agrarnih državah. Odbor je pro- učil zadevne predloge vlad po treh kriterijih: 1. Borba proti brezposel- nosti; 2. produktivnost predlaganih javnih del; 3. mednarodna važnost predloženih načrtov. Iz soznama jav- nih del v Jugoslaviji je komisija sprejela naslednja rentabilna dela: 137,510.000 Svicarskih frankov za zgradbo cest in 180 milijonov fran- kov za izboljšanje železniiškega omrežja, skupaj 317,500.000 svicar- skih frankov, to je okrog 4 milijarde dinarjev. Ves program jevnih del je Zveza narodov predložila svetovni gospodarski konferenci v Londonu. d Občinske volitve v dunavski ba- novini bodo 17. septembra. Volitve bodo v kratkem razpisanc. d Razpust Zveze bojevnikov v Ljubljani. Banska uprava dravske banovine je z odlokom z dne 15. t. ni. razpustila Zvezo bojevnikov v Ljub- ljani, ker se je kot nepolitično dru- štvo udejstvovala tudi politično in s tem prekoračila svoj statutarni delo- krog. Iz istih razlogov je general v p. Rudolf Maister odložil predsed- stvo Zveze bojevnikov. d Umrla je v četrtek 20. t. m. v Št. Pavlu pri Preboldu ugledna posest- nica ga. Neža Marinčeva v 60. letu starosti. Pokojnici bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskre- no sožalje! d Dodatek k telefonskemu imeni- ku. Dravska direkeija pošte in tele- gi-afa razglaša: Prometno ministrst- stvo jo izdalo uradni dodatek k te- lefonskemu imeniku dravske direk- cije pošte in telegrafa iz leta 1931. Dodatek vsebuje vse izpremembe, ki so nastale od izdaje imenika pa do aprila t. 1. Prodajna cena je 4 Din. Dobi se pri vseh večjih poštah. Na- roCa so lahko tudi pri direkeiji. d Ni vse zlato, kar se sveti, tudi ni vse sladna kava, kar tako izgleda! Pri nakupu Kathreiner Kneippove sladne kave pazite na sliko župnika in podpis: Seb. Kneipp. „Slag er Celje, Dečkov trg 4 a. Vsled prevelike zaloge razprodaje gra- mofonskih plošč od 1. majadalje, dokler traja zaloga, od Din 15V naprej. Henko ; Henko Henkel-jeva soda za pranje in Či§- ' čenje Je za namakanje perila neobhodno , potrebna. Henko raztopl umazanino ter < Vamprihrani vso ostalo predpranje.Pazite i vedno^iQ naziv.ln omot z znakom leva^ < Celje in okolica c Komemoracija za prof. Vekosla- va Spinčiča bo, kakor je že bilo ob- javljeno, v nedeljo 23. t. m., točno ob 11. dopoldne v mali dvorani Narod- nega doma z naslednjim spore dom: 1. Petje: Vekoslavu Spinčicu, zložil M. Brajša-Rašan, mnogoletni občin- ski tajnik v Pazinu, in odliCen na- rodni delavec, ki ga je Spinčič zelo cenil. 2. Govor o prof. Vekoslavu SpinčiNova Doba« 21. VII. 1933. Štev. 59. Fridcrik Širca naznanja v svojem, v imenu svoje sestre Marije Geinsperger roj. Širca, vdove po graščaku in v imenu vseli ostalih sorodnikov tužno vest, da je njegov brat, stric in svak, gospod Josip Sirca vclcposestnik, imejitelj reda sv. Save IV. razreda, častni ob can trga Žalec, častni član Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana, častni Član Prostov, gasll. društva v Žalcu, član načelstva in ravnatelj Savinjske posojilnice, ravnatelj Hmeljarne, ravnatel) Elektrarne v Žalcu i. t. d. v petek, dne 21. julija 1933 ob 1. zjutraj po dolgi bolezni v 80. letu svoje starosti mirno v Gospodu zatisnil na veke svoje trudne oči. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 23. julija 1933 ob 5. popoldnc iz hiše žalosti na pokopališče sv. Kancijana v Žalcu. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 24. julija 1933 ob 8. zjutraj v žalski župni cerkvi. V ŽALCU, dne 21. julija 1933. Osmrtnlce sc izdajo samo za trg Zalec. Jugoslovanska gasilska zveza, gasilska župa Žalska in Prostovoljno gasilno društvo v Zalcu naznanjajo tužno vest, da je danes zjutraj ob 1. umrl blagi tovariš, gospod Josip Sirca častni Clan Jugoslovanske gasilske zveze, gasilske župe Žalske in Prostov, gasllnega druätva v Zalcu, blvši prvomestnik Zveze spodnještajersklh požarnih bramb 1. t. d. Pogreb blagopokojnega bo v nedeljo 23. t. m. ob 17. iz hiše žalosti na pokopališče v Žalcu. Velezaslužnemu tovarišu ohranimo trajen spomini LJUBLJANA — CELJE, dne 21. iulija 1933. VOZIČKI n DECJE OPDEME KRAMAR$MISLEJ CEUE Vremenska napoved: Povsod oblačno in deževno, a v »Skalni kleti« vsak dan lepo. Prijetno razvedrilo, ohlajenje v senčnatem vrtu brez prahu. Okrepčilo z dobro kapljico in vsak dan svežim pivom. Vsak petek morske ribe, dnevno čevapčiči in prašiček na ražnju. Radio — balin — zabava. Komfortno stanovanje v centru mesta, obstoječe iz šestih sob in kabineta z vsemi pritiklinami, balkon, lastna centralna kurjava, topla in mrzla voda, dva posebna vhoda, posebno pripravno za zdrav- nika ali odvetnika, se odda. Eventualno se oddajo samo štiri sobe s pritiklinami. Vpraša 2 se v Razlagovi ulici 8a v Celju. 1 Stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin se odda pri Konradu Gorenjaku, Celje, Gosposka ul. 28. Odda se stanovanie 2 sobi, in kuhinja takoj v novi vili v Celju, Jenkova ulica 9. Poceni se proda razno lepo, snažno dobro ohranjeno pohištuo ogledala, posoda iz porcelana in preproge. Ogleda se lahko od 2.-4. popoldne v Celju, Cankarjeva cesta 7, podstreSje. Ali ste že poravnali naročnino Paplr vsake vrste in pisamiSke potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni «Franc Leskovšek Celle, Glavnl irg 16 Prispela so nova damska kolesa z reklamno ceno od Din 950* naprej. Prodajam tudi na obroke in vzamem hra- nilne knjižice. Bremec, Celje, Miklošičeva ulica 2. Stanovanje 1 event. 2 sobno išče mirna stranka s 1. sep- tembrom, Naslov v upravi lista. Vinfto HukoBEC, ob!, honces.mestni tesarshi moisten na Lavi Hm sol in izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za {JIB UBIJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. CGkovni raCun štev. 14.737 Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite pri tvrdki KaroS Loibnei*, Ceije Pri „Zvonou" — Kralja Pefra o. 17. U č e n e c s potrebno šolsko izobrazbo se sprej- me v veletrgovini. Naslov v upravi »Nove Dobe«. Biblioteka velika izbira novih slovenskih in nem- ških knjig, ves dan odprta. Papirnica in knjigarna Neckermann, Celje Siomškov trg 4, nasproti župne cerkve. Krasne parcele ob Ljubljanski cesti, varne pred po- plavo, prodam m2 po Din 32.—. Naslov v upravi lista. Prostovoljna sodna prodaja lepega vinogi*adniškega posestva s pritiklino v najbližji okolici Celja se vrši dne 26. julija 1933. ob 9. dopoldne v notarski pisarni Burgerja Franceta v Celju kot sodnega komisarja. V notarski pisarni vsa potrebna pojasnila glede lege, mere, donosa in najvišjega ponudka. Franjo Dolžan C e I j e Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke jpadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba tocna'jn solid» LEO INKRET INSTALÄCIJSKO PODJETJE CELJE, DECKOV TRG 2 Prevzema vsainstalacijskadela.vodovode, hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, šole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRflVSKE BANOVINE { [ | J [ t prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoöi račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banOVina z vsem svojim premoženjem in v s o zz davčno močjo izz: Najvarneje in najugodneje se naiaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celiska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v flmeriki, denerju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in občin- skega denarja posveža posebno pažnjo Hraniinica daje poso- iila na zemljišča po najnižji obrestni meri Use prošnje rešuje brezplačno Za hranilne vloge jamči poleg Jß moctn rollO z vscm premoženjem premoženja hranilnice JC lllCdlU VCIJC in vso davčno močjo Urejuje R«do Pe(nlkn — Odgovoren za konzorcij »Novo Dobo« in Zvezno tiskarno Milan öetlna. - Oba v Celju.