S prestola na morišče

JNesreena kraljeva rodbina.

Zgodovinska povest.

Šentjakobska knjižnica

t UUBUAltl, Stsri tm 11.

Iz nemškega prosto poslovenil

Dominicus. > /

H r j ti
$ 1

-§~i-

Drugi natis.

V Ljubljani.

Založil in izdal Janez G-iontini.
1896 .

141568

/


Tiskal Dragotin Hribar v Celji.

I UlfcUMttjStari i- h h

Prvo poglavje.

Kraljeva rodbina.

Bilo je leta 1792. Okoli Templa, temnega
in nepriličnega gradu v Parizu je bučal jesenski
veter. Čmerno so korakale straže sem ter tje. Od
časa do časa so se ozirale na slabo razsvetljen
stolp, ki je stal na sredini dvorišča. Njegov vrh
je molel čez ostalo poslopje gradu; raz njega
se je moglo videti na ogromno množino poslopij
glavnega mesta, katerega prebivalci so revolucije
kar besneli.

Posebno jeden stražnikov, mlad mož. ble¬
dega, pa jako prijetnega obraza, ozrl se je več¬
krat, kakor navadno na okna gorenjega nad¬
stropja.

„Bc>g se usmili", govoril je polugiasno „tam
gori r ;edi zdaj ubogi kralj Ludovik* pri leščerbi

*) Kralj Ludovik Kapet XVI., vnuk Ludovika XV.,
kralja francoskega, porodil se je dne 28. avgusta 1754,
dne 15. maja 1770 se je poročil s štirinajst in pol leta
staro Marijo Antonijo, hčerjo avstrijske cesarice Marije
Terezije. Ko je dnč. 10. maja 1774 umrl Ludovik XV.,
prevael je vlado mladi Ludovik XVI., vladal je do 1,
1792. Lil je jako pošten in varčen, ter je imel najboljšo

4

in čita, da bi se kratkočasil. Oh, in v sobi pod
njim biva nesrečna kraljica s& svojima otrokoma
in princesinjo Elizabeto. Oj, gorje! Jakobinci ho¬
čejo njihovo smrt, toda kaj so pregrešili? Nič!
Drži jezik za zobmi Žabo, bodi vender oprezen.
Ne govori take mešanice, drugače te zaprejc
na življenje in smrt! Pazi vender!“

voljo izboljšati tedanji žalostni stan francoske države
pa manjkalo mu je stanovitnosti in doslednosti.

Iz teh napak je izvirala francoska prekucija al
revolucija, ki je kraljevo oblast in tudi slabotnega kralji
uničila.

Tedanji francoski pisatelji so v premnogih spisil
izpodkopavali veljavo države in cerkve; ti dve oblast
ste gospodovali do tedaj ljudstvu, sedaj pa ste izgubil
ves vpliv nanje.

Izginilo je vse spoštovanje, in ljudstvo je začeli
črniti dvor, posebno pa lahkoživo kraljico Marijo Anto
nijo. Dobrohotni Ludovik XVI. je skušal vse neprilič
nosti odpraviti in je prisiljen od denarne stiske dn<
17. junija 1789 sklical narodssrp skupščino. To skupščini
je skušal pridobiti, ter jo^je hotel, ko se je upirala
razpustiti.

S tem se je začela prekucija. — Dne 14. julij:

K zbralo se je ka$ih štirideset tisoč ljudij, in oboroženi
palicami, sulicami, sabljami in samokresi so drli prot
vojaški orožnici, vlomili vrata ter pobrali črez tridese
tisoč pušek in dvajset topov.

In ni je bilo več moči, ki bi mogla vkrotiti raz
kačene divjake. Drvili so naravnost proti državni ječ
„bastilja“ imenovani. Bastilja je bila mala trdnjavici
ograjena z močnim zidom in s stolpi za brambo. Ko ji
besna drhal začela razgrajati okoli trdnjave, dal je trd
njavski poveljnik v strah na stolpu zažgati top. To p:
je upornike tako razdražilo, da so pretrgali železne ve
rige, spustili most ter prilomastili v prvo dvorišče. D:
bi jih umiril, razpelje poveljnik belo zastavo ter poroči!

5

V tem trenotku 38  prikaže gori pri oknu
oseba. Bil je to zaprt kralj. Gledal je v rsoč črez
razsvetljen Pariz, v  katerem so se dostikrat vr¬
šile veselice njemu na čast. Ludovik ni videl
nobene rešilne dežele, obdajali so ga samo raz¬
sajajoči valovi, kateri so mu pretili samo pogin,
le onkraj teh valov ga je čakal večni mir.

da bo jim odprl trdnjavo, če puste oditi njemu in straži.
Toda za vse to se je malokdo zmenil. V tem so prepla¬
šeni stari vojaki sami odprli vrata. Kakor divje zveri
so uporniki planili na nje, pomorili večino stražnikov,
poveljniku odsekali glavo, bastiljo pa popolnoma razru¬
šili. Ubili pa so tudi mestnega župana, kateri je bil
prišel na bojišče, da bi jih potolažil. Poveljnikovo in
županovo glavo so nasadili na dolge sulice ter ju kot
znamenje zmage nosili po mestu.

To se je zgodilo dne 14. julija 1789.1. Teh zmešnjav
so se zbali najimenitnejši plemenitniki ter so pred upor¬
niki pobegnili na tuje.

Ko je kralj, boječ se hujše zmešnjave, poklical
neki zvesto mu udani polk za lastno varstvo v Verzalj
in tudi ni hotel potrditi občnih človeških pravic, raznesel
se je v Parizu glas, da kralj hoče šiloma uničiti vse,
kar .je do sedaj priznal. Njegovi nasprotniki so po dra¬
ginji žita in kruha razdraženo ljudstvo našuntali, da je
šlo v Verzalj. V istini je dnč 5. oktobra okolo štirih
popoludne prilomastila velikanska drhal pred kraljev
grad v  Verzalj; tu so bili namešani ženske in moški,
zbrana je bila vsa sodrga velikega mesta, kateri se je
pridružilo ogromno krdelo radovednih zijalcev. Poslali
so deputacijo h kralju, katera je od njega zahtevala po¬
moči zoper draginjo in lakot in pa, da naj stolišče pre¬
stavi v Pariz. Na večer šele je dospel poveljnik pariške
narodne straže, Lafajet s svojim batalijonom. Napravil je
mir, zavaroval grad s stražami ter jamčil kralju za po¬
polno varnost njegove rodbine in palače. Celo noč so
lazili pariški rovarji, deloma podkupljeni in našuntaui

6

„Ubogi Ludovik,“ vzdihne Žabo, ki je precej
kralja spoznal, „o čem pač zdaj premišljuješ?
Če bi ti slišal pogovore, katere sem slišal jaz,

,slovo bi strahu upu dal 1 . Da, dobro vem, umo¬
riti te hočejo. Prej ne bodo mirovali, dokler se
tebs in tvojih ne znebijo popolnoma! Oj kr-
voločniki!“

okolo grada, da bi našli kak uhod v kraljevo palačo.
Proti jutru se jim je posrečilo, drli so naravnost proti
spalnici kraljice, da bi jo usmrtili. Le junaštvo nekaterih
stražnikov, ki so do zadnjega dihljaja branili vrata, re¬
šilo je prestrašeno Marijo Antonijo; na pol oblečena je
ubežala napadalcem ter prihitela h kralju. V tem je pri¬
tekel tudi Lafajet ter s svojimi grenadirji prepodil drhal
iz grada. Krvoloki pa niso hoteli odjenjati, razsajali so
na vso moč pred gradom in hoteli videti kralja. Ko se'
Ludovik XVI. pokaže na balkonu, vzprejme ga tisočerni
klic: „V Pariz, v Pariz!" in moral se je udati ter se
preseliti v glavno mesto.

Dne 6. oktobra ob 1. uri popoludne se odpravi
velikanski sprevod na pot proti Parizu, Prve so stopale
ženske, ki so nosile na dolgih drogih nasajene glave
ubitih kraljevih stražnikov. Za njimi so gonili ostalo te¬
lesno stražo, kolikor so je mogli" zasačiti. Velika kočija,
v kateri je bila kraljeva rodbina vkupe stlačena, pomi¬
kala se je počasi skozi goste tolpe, krog nje pa so se gne¬
tle pijane babure in razgrajajoči moški, ki so se režali
v kralja in kraljico, ju zasramovali in preklinjali ali pa
se njima grozili. Nekateri so tulili grde pesmi, drugi pa
so na kraljevo rodbino kazaje na vse pretege kričali:
„Tu Vam peljemo peka in pekinjo in pekovskega fanta!“
Za kraljevim vozom so peljali topove, a na njih so se¬
dele ženske, ki so na dolgih sulicah imele nasajen hlebec
kruha ali pa kos mesa. Cesta do Pariza je bila tako
natlačena radovednežev, da se je sprevod moral večkrat
ustaviti.

7

Zaslišijo se v bližini nagli koraki in Žabo
neha sam seboj govoriti. Bil je iz bližnje straž
niče prihajajoč stražnik, kateri je pred Žabotom
obstal.

„Idi gori k Ludoviku Kapetu, pa mu za¬
trobi, naj se okna ogiblje “ zaropoče prišlec.

Žabo vrže puško na ramo in ‘brzo zgine v

Črez šest ur je trajala ta grozna vožnja. Pred
mestom je župan čakal kraljevo rodbino, jo spodobno
pozdravil ter slavil lepi dan, ko se je francoski kralj
vrnil v glavno mesto svoje d-žave. Kralj mu je odgovoril,
da je prav rad prišel, kraljica pa je pristavila, da s
polnim zaupanjem stopa v dobro mesto. Po tem vzpre-
jemu se je Ludovik XVI. ponižan in zasramovan peljal
v svoj grad Tuilerije.

Tisti trenotek, ko se je Ludovik XVL pre¬
selil v Tuilerije, ni bil več svoboden človek, nego
jetnik rovarjev, ki so že delj časa gospodarili v Parizu.
Da bi se torej odtegnil vsaki sovražni sili, sklene kralj
s svojo rodbino na tihem pobegniti iz Pariza do belgijske
meje. Kraljici je preskrbel švedski plemenitaš, grof Ferzen
popotni list, glaseč se na livlansko baroneso Korff z dvema
otrokoma in spremstvom. Kralj sam, v strežaja preob¬
lečen, bi jo moral spremiti. General Bulje, zvesto udan
svojemu kralju, razpostavil je po vsej cesti do meje
majhna krdela dragoncev, da bi varovali begunce. Srečno
zapuste begunci po noči od 20. na 21. dan junija 1791
Pariz ter polni veselih nad ob osmih zvečer prispejo do
postaje St. Menehaukl, kjer jih pričakuje oddelek kon¬
jiče; ponižno pozdravlja častnik približuje se kočiji,
visoke potnike in nesrečni kralj je tako nepreviden, da
mu odsdravlja ter pogleda skozi okno. Daši je bil mrak.
— vender ga spozna poštar Drouet, bivši dragonec in
vnet privrženec nove ustave. Ker pa zarad konjikov ni
mogel ustaviti potnikov, zajaše konja ter po stranski
poti v temni poči oddirja v bližnje mesto Varen, kamor
je cesta držala. Ondu vzbudi svojega prijatelja, občin-

temnem hodniku, po katerem se je dospelo v
stolp. Mostovži in stopnice so bile kaj slabo raz¬
svetljene, pa vojak vender ni zgrešil poti. Ko ide
mimo kraljičine sebe, sliši jo z otroci moliti.

Žabo je bil samo na videz republikanec,
ne pa kakor njegovi tovariši, zaradi tega je bil
na skrivnem prijatelj kraljeve rodbine. Dostikrat,

skega upravitelja Sausse-a in z nekimi somišljenci vkupe
skleneta ustaviti begunce.

Ko tedaj kraljevi voz o polnoči pride v Varen,
čaka ga že Drouet s svojimi pristaši. Z napetimi puškami
ustavijo potnike in Sausse kot uradna oseba zahteva
njih potni list ter jih pozove, da gred6 ž njim v njegovo
stanovanje. Dela se iz prva, kakor ne bi poznal potnikov,
ali skrivaj pošilja po bližnjih vasčh svoje posle; povsod se
bije plat zvona, od vseh strani se pri v a! e oboroženi kmetje-
in narodni gardisti — in ko je bilo dovolj ljudstva zbra¬
nega, stopi Sausse pred kralja ter s prstom kazaje na
njegovo podobo, ki je na steni visela, pravi z mirnim
glasom: „Sire, to je Vaša podoba!" Ko je Ludovik XVI.
videl, da so ga spoznali, vzdihnil je milo; „Res je, kralj,
sem Vaš! Obdan od bodal in sulic pribežal sem iz glav
nega mesta k Vana, da bi med vernimi svojimi našel
tisto svobodo, katero uživate Vi vsi, če bi delj ostal v
Parizu, moral bi poginiti s svojo rodbino." Trdil je, da
nikakor ne misli bežati na tuje, samo v Montmedy naj
ga puste in tudi ž njim naj gredo tje, če mu ne verja¬
mejo. Pa nič mu ni pomagalo, moral je iti v zapor, dokler
niso Lafajetov pribočnik in trije poverjeniki narodne
skupščine prišli za njim ter ga peljali nazaj v Pariz.
Narodni brambovci so z nasajenimi puškami spremljali
kralja od mesta do mesta in povsod se je zbralo dosti
radovednega sveta. V Parizu je kar človek stal pri člo¬
veku, in vender nihče ni besedice ni zinil. Na vogalih
je bil namreč pribit oster ukaz; „Tepen bo, kdor bo
kralju slavo kričal; a na vislicah bo visel, kdor ga bo
razžalil." Istega dne 25. junija, ko se je Ludovik XVI.

9

ko jo je moral na majhnem vrtu na izprehaja-
lišči stražiti, zalivale so mu solze oči, posebno
če je videl, kako živo se ljubi kraljeva rodbina,
če je slišal otročje, pa plašne opazke malega Dofčna *
Žabo ostoji in vleče na ušesa,

»Usmili se nas, vsegamogočni Bog 8 , moli
mali Ludovik, »blagoslovi tiste, kateri se nas

na večer pripeljal v Tuilerijski grad, ustavila je narodna
skupščina kraljevo oblast, ter si jo prilastila sebi. Kralj
in kraljica sta bila zdaj prava jetnika na lastnem dvoru,
povsodi jima je bila straža za petami; celo spati sta
smela samo pri odprtih vratih, a ko jih je kralj nekoč
zaprl, odprl jih je takoj stražeči častnik zopet,

NajhujSi rovarji v narodni skupščini so hoteli
kralja zatožiti, da bi popolnem uničili njegovo oblast.
To se takrat še ni zgodilo, a stražili so ga ostro ter
ponižanemu kralju ie priznali kraljevo čast in oblast,
da je dne 14. septembra 1791. L zopet prisegel na neko¬
liko prenarejeno ustavo.

Ko je mladi avstrijski vladar Frane II. v posebnem
oklici zahteval od Francozov, naj odpravijo vse nove
naredbe ter ponovijo stan pred letom 1789,, prisilili so
dne 20. aprila 1792 kralja Ludovika, da je napovedal
vojsko »kralju ogerskemu in češkemu" in njegovim za¬
veznikom. Zdaj so ustaši zahtevali še več od njega; ker
pa kralj ni privolil, da bi se uporni duhovniki (ki niso
prisegli na ustavo) pregnali ter odpeljali prek morja in
da bi narodni stražniki v varstvo glavnega mesta se
zbrali v Parizu, nastal je silovit upor, Kad 10.000 ljudi
izmed najbolj zavržene druhali je šlo nad kraljevi grad;
nesrečnega kralja so zasmehovali, a prisiliti ga niso
mogli, da bi potrdil rečene zahteve.

Za malo časa so se prestrašili celo zmerni repu¬
blikanci tega rovarjenja najhujših Jakobincev; ker pa jih

* Kraljevič.

10

spominjajo, kateri morajo za nas trpeti. Omeči
srca naših sovražnikov in daj kralju moč, da
voljno prenaša vse križe in težave, katere si mu
naložil. Gospod, tudi mojo odgojiteljico milostljivo
tolaži v njeni žalosti!"

Vrlega Žabčta oblijejo solze, ko sliši malega
Dofena tako moliti, koraka dalje in si briše oči,

niso krepko zavrnili in primerno kaznovali, rasla je njih
drznost od dne do dne. Poklicali so iz vseh delov Fran¬
cije najbolj zavrženo druhal, med njo tudi-mnogo obso¬
jencev na ladija.h v Pariz. Splošna razburjenost pa še
vzkipi huje, ko se izve razglas sovražnega poveljnika,
vojvode Brunšviškega, kateri se je grozil, da bo prišel v
Pariz in razdejal vse mesto, če bi se prevratniki še kedaj
predrznih vlomiti v tuilerijski grad. Dne 10. avgusta 179Ž
so se znova uprli, polastili se oblasti pariškega mestnega
, zbora ter zopet napadli kraljevi grad. Švicarji kraljevi
^stražniki kajih 950 mož, bi lahko ukrotili in pregnati
razdivjano druhal, a kralj jim je ukazal orožje odložili,
ter jih je izročil ljutosti njihovih in svojih sovražnikov.
Zdaj so ga prisilili, da je s svojo rodbino bežal v zbor¬
nico postavodajalne skupščine. Dospevši v zbornico,
vzkliknil je kralj poslancem: »Gospodje! Prišel sem, da
bi ubranil veliko hudodelstvo. Mislim, dslnisem nikjer
tako varen, kakor med Vami.“ Hladno so ga vzprejeli
ter mu odkazali oddelek časnikarski, kjer je moral po¬
slušati, kako so sklepali o njegovi usodi.

Kmalu po kraljevem odhodu je prišla črna vojska
pred Tuilerije ter se skozi odprta vi;ata vsula na dvo¬
rišče, od tod pa je silila v sam grad. Švičarski stražniki
so hrabro branili uhod in niso se ganili z mesta, niti so
po nepotrebnem hoteli prelivati krvi. Ko pa je med na-
padniki nekdo sprožil puško, začeli so tudi streljati
Švicarji in slavno so zmagali ter nasprotnike zapodili v
beg. V tem pride povelje od kralja, da ne smejo več stre¬
ljati, nego da imajo ostaviti grad ter se vrniti v svoje
vojašnice. Nesrečniki so ubogali, toda med potjo so jih

11

v katere so mu še vedno silile solze. Naposled
obstoji pred vrati kraljeve sobe. Potrka rahlo in
kralj zakli če: „ Prosto! “

Vojak stopi v borno izbico in po vojaški
pozdravi kralja, ki je čital neko knjigo. Ludovik
ga jako milo pogleda. Bled obraz nesrečnega vla-
- šentjakobska knjižnica  z Ljubljani

meščanski brambovci večino postreljali; samo k$ih 200
mož se je rešilo v bližnjo cerkev.

Celih šestnajst ur je kraljeva rodbina tičala v temni
luknji in komaj je dihala od grozne soparice. Črez noč
so jo zaprli v sosednjo hišo, a drugi in tretji dan so jo
zopet vlekli nazaj v časnikarski predelek. Potem je
skupščina sklenila kralja odstaviti ter njega in njegovo
rodbino izročiti pariškemu starešinstvu. Pariško stare¬
šinstvo je kralja z rodbino vred zaprlo v Templu, v pre¬
močnem gradu vitezov templarjev, kjer so ga trdo držali,
ostro nadzorovali ter neprestano žalili in zasramovali.

Odslej je bilo življenje kraljeve rodbine le jedna
sama nepretrgana vrsta ponižanj in bolečin, pravo mu-
čeništvo, kakor mu v celi zgodovini človeškega trpinstva
ne najdemo več jednakega. Kaka usoda jih je čakala,
videli so jasno v. onih groznih septemberskih dnevih, ko
je pariška sodrga v petih dneh podavila 1300 političnih
jetnikov in navadnih zločincev po raznih ječah. Najzvestejšo
kraljičino prijateljico, princesinjo Lambali, so ubili, od¬
sekali ji glavo, nasadili jo na drog ter jo pri oknu kazali
zaprti kraljici. Kmalu potem se je pričela pravda proti
nesrečnemu kralju Ludoviku XVI. Obkrivili so ga zveze
s francoskimi sovražniki. V radikalni stranki, katera se
je bila polastila krmila, zavladalo je prepričanje, da se
ljudovlada ne da ohraniti, ako se ne usmrti zastopnik
monarhije. In posadili so ga na zatožno klop v narod¬
nem zboru.

Kralju se je dozdevalo, da ne bo živ prišel iz za¬
pora, pa se je pripravljal na smrt. Dne 3. oktobra so
"jega in kraljeviča ločili od ostalih; le v pričo straž so

12

darja in pa resno gledajoče njegove oči pripravijo
dobrega Žabota čisto ob govor.

„Kaj hočeš, sin moj?" vpraša ga Ludovik
prijazno.

„Sire,** dobil sem povelje, naj Vam velim,
da bi se ogibali okna," reče vojak bolj proseč,
kakor zapovedujoč.

se shajali vsak dan po nekoliko ur. Časopisov niso do¬
bivali, tudi jih nikdo ni smel obiskati; prav nič niso ve¬
deli, kaj se godi zunaj in kaj bo ž njimi. Le strežaj
Klerij je časih kralju povedal kako novico ter ga pri¬
pravil, da ga ni čisto iznenadiJo, kar je prišlo. Dne 26.
decembra so ga z njegovimi zagovorniki pozvali v na¬
rodni zbor na končno obravnavo. Zasmehuje so mu
odrekli kraljevo čast in kraljev naslov ter ga imenovali
Ludovik Kapet.

Zastonj se je branil nesrečni kralj priznati tako
strastno in jednostransko sodišče; zastonj so ga njegovi
zagovorniki: prebrisani Tronše, nekdajni njegov minister,
sivolasi Malzerb ia mladi prav zgovorni Deseze zago¬
varjali z navdušeno besedo in neovržnimi dokazi. Navzlic
občudovanim zagovorom ga je spoznala velika večina
( 688 glasov od 721) krivega, da. je izdal državo in narod.
Zmernejši prevratniki so hoteli sedaj nesrečnemu kralju
rešiti vsaj življenje, a krvoločni jakobinci so pritiskali
tako silno, da so dne 17. januvarija 1793. 1. z večino
jednega glasu (361 od 720 glasujočih) obsodili kralja na
smrt. In ta glas je oddal celo njegov sorodnik, nesramni
Ludovik Filip, vojvoda orleanski'!

Zastonj je prosil kralj, da bi mu dali tri dni od¬
loga ter oprostili njegovo rodbmo. Dovolili so mu spre¬
jeti nepriseženega duhovnika, Skotca Edžuerds-a, ki ga
je izpovedal Smel je tudi pred smrtjo Se videti svojo
ženo in svoja otroka, katerih ni videl od 10. decembra.
Grozno je bilo videti, kako je Ludovik od njih jemal

**j Presvitli gospod.

/

/

Izginila je takoj nevolja, katera se je poka
zala na plemenitem kraljevem obrazu.

„Bom se ga ogibal, 8  deje kralj nato mimo.
„Idi pa to naznani mojim tlačiteljem. Varaj se pa,
sin moj, mene v prihodnje imenovati Sire! zakaj,
če bi to zvedeli tvoji predstojniki, mogli bi ti
zelo škodovati."

slovo. Ko je stopil pred nje, objeli so drag druzega, in
pol ure nikdo ni mogel dati glasu od sebe; prevelika
žalost jim je kar sapo zapirala. Naposled so se jim vlile
solze in jeli so tako strašno vzdihovati in jokati, da je
skozi debelo zidovje bilo slišati na ulice. Zdaj jim je bilo
ložje in mirno so se menili in tolažili skoraj celo uro,
potem pa so se ločili. Zadnjo noč se je kralj dolgo po¬
govarjal s svojim izpovednikom. Drago jutro, dne 21.
januvarija 1793, vstal je na vse zgodaj ter poklical k
sebi izpovednika, ki mu je čital mašo in mu podelil
sveto obhajilo. Malo pred deveto uro je prišel surovi
pivovar Santer ponj. Ko je šel doli po stopnjicah, ozrl
se je zadnjikrat na okna, za katerimi so tičali žena,
otroci in sestra. Pred Templom je čakala kočija, v katero
se vsedli kralj z izpovednikom in dva stražnika. Šti-
lešet tisoč mož je z nabitimi puškami stražilo, da bi
dnji trenotek kdo kralju ne prišel na pomoč. Od
mpla do morišča jih je stalo po čvetero gostih vrst
m  vsaki strani, na vsakem voglu so bili nastavljeni
i oovi a za vozom je jahalo krdelo konjikov.

Ob desetih se je kralj pripeljal na trg Ludovika
, Sredi trga je stal morilni oder, okoli in okoli pa je
.-iio nameščenih petnajst tisoč vojakov. Med potjo je
ilj pobožno molil. Prejemši blagoslov od svojega iz -
vednika, šel je popolnem udan v božjo voljo na mo-
ni oder. Zadnjikrat je skusil k ljudstvu govoriti; a
slišale so se samo prve besede; „Francozje, jaz umrjem

nedolžen in ti, nesrečni narod-- “. Drugih besed nikdo

n razumel, ker so bobnarji zabobnali. Miren je glavo,
položil pod sekiro, katera mu- jo je. odsekala v prvem

Pri teh besedah se vrlemu Žabotu oči za-
iskre. Zarožlja s puško in ravno hoče spregovo¬
riti, kar mu na uho zadoni oster glas njegovega
častnika.

a Tako se zvršujejo moji ukazi?" zarohni
surov republikanec nad Žabčtom. „ Si-li naznanil
prepoved Ludoviku Kapetu?“

Žabo pritrdi.

trenotku in Edžuerds je vzkliknil; „Sin svetega Ludo-
vika, povzdigni se v nebesa!“ Rabelj je pokazal krvavo
glavo umorjenega kralja zbranemu ljudstvu, a le posa¬
mezni so vzkliknili: „Živel narod, živela republika!"
Tako je svojo dušo izdahnil najpoštenejši in najčistejši
vseh francoskih vladarjev. —

Ali kupa bridkosti še ni bila izpraznena! Grozne so
bile muke, ki so jih jakobinski trinogi pripravili nesrečni
kraljici Mariji Antoniji. Dne 3. julija so ji prav iz naročja
iztrgali osemletnega sinčka. Celo uro ga je branila, kakor
le mati more braniti dete svoje, odpeljali so ga stoprav
potem, ko se je jeden izmed njih grozil, da usmrti hčer,
ako se mati ne uda v bridko usodo. Mladega kraljeviča
so potem izročili surovemu čevljarju Simonu, ki je na
vse mogoče načine trpinčil ubogo siroto. Še svoje ma¬
tere ni smel več obiskati, ta pa je stala po cele ure,
bledi obraz tiščaje proti železju, da bi morda slučajno
zagledala svojega Ijubčeka. Ravnal je tako grdo ž njim,
da je kraljevič shiral, povrnil ga je prevratnikom, ki so
ga vtaknili v Tempel v ječo, kjer je dne 8. junija 17?“

1. izdahnil nedolžno svojo dušo. Bilo mu je deset let.

Dnč 8. avgusta še je morala Marija Antonija loč
tudi od hčere in od svakinje, rahločutne Elizabete.' M
bena solza ji ni rosila očesa, saj je nekatera nesre
tako velikanska, da je niti solze ne tolažijo. Molče osta
svoje drage, molčd stopi črez prag. Ko slučajno z gla-
butne ob duri, vpraša je nekdo, če jo je zabolelo. „0 •
ne“ — bil je odgovor, — „sedaj me nič več ne mo
boleti."

15

Častnik ga pogleda zvedavo ter se potem
obrne h kralju.

„Od zdaj se Vam je strogo ogibati okna,“
zapoveduje mu oblastno, „če ne, bodemo ga za¬
delali z deskami!" *>

Kralj od jeze zardi, pa kmalu se zgubi
rdečica in kralj mu čisto mirno odgovori: „Ta

Odpeljali so jo v drugo jedo, ki je bila zarad tega
na strahovitem glasu, ker so se tje pošiljali večjidel taki,
katerim je bila namenjena smrt na giljotini. Dne 3.
oktobra je zahteval jeden najstrastnejših prevratnikov,
naj se postavi Marija Antonija pred revolucijonarno so¬
dišče. Predlog je bil vzprejet in že dne 14. okt. vreli so
Parižanje gledat lepo bledo ženo, z lasmi, katere je po¬
belila ena sama no d v Templu, — nekdaj občudovano
kraljico, sedaj najubožnejšo siroto na svetu. Pred so¬
diščem, sestavljenim največ iz obrtnikov, nosi se kraljica
s tako mirno visokostjo, da je celo surovo občinstvo
nehote potihnilo pred veličanstvom nje duševnega plem¬
stva. Skoraj dva dni je trajala pravda brez prenehanja,
— a nobena slabost se ni lotila junaške kraljice. Odgo¬
varjala je mirno in jasno, a na konci je še posebno nagla-
šala, da ji ničesar niso dokazali. Ob ‘/a 5. zjutraj dne 16.
okt. se proglasi smrtna obsodba, kraljica jo mirno po¬
sluša ter mirno zapusti dvorano. Ko se vrne v ječo, piše
še nekaj vrstic svoji svakinji, opominja svojega sina, naj
se nikdar ne poskuša maščevati nad morilci svojih sta-
rišev, poslavlja se bolestno od svojih otrok in potem se
hladnokrvno pripravlja na svojo zadnjo, težko pot.

Po izpovedi si priredi uboge ostanke svoje oprave.
Na glavi bela čepica s črnimi trakovi, okoli zapestja
trakovi iste boje, vrhu črnega spodnjega krila belo gornje
in jopica z belo muselinasto ruto — to je bila njena
oprava. Komaj je bila gotova s svojimi pripravami, že se
ob 11. uri prikaže rabelj. Marija Antonija je vender upala,
da ji bode mestni odbor pariški preskrbel kočijo, pa
kako jo pretrese, ko zagleda iztopivši iz ječe borno dvo-

16

vrli mož mi je že to naznanil." Ko to izgovori,
vzame knjigo in čita, med tem pa ona dva
ostavita sobo.

„Klerij!“ zakliče kralj.

Takoj vstopi strežaj.

„Puizvej o prvi priliki, kako se imenuje
vojak, ki je bil ravnokar tukaj," reče kralj.

„Ga že poznam, S re," odvrne Klerij, „Moj
prijatelj iz mladih let je in se imenuje Žabo.
Spoznal sem ga po glasu. 11  *

„Poroči mu, da se mu prisrčno zahvaljujem,
ako ti bo možno to storiti," veli Ludovik Šest-

kolnico, z golo desko pripravljeno — kraljici za sedež!
Takoj pa jo zopet navdahne stari ponos in navzlic temu,
cla sta ji bili roki na hrbtu zvezani, vender ni bila ni¬
koli bolj kraljica, nego ravno v zadnjih svojih trenotkih !

Peljali so jo počasi skozi ulice, kjer je natlačeno
stalo ljudstvo, večjidel nemo in tiho, kakor bi se sramo-.
valo zločina, kateri se ravnokar vrši v njegovem imenu.
Hladnokrvno se ozira kraljica na zbrano množico, Ip ko
pridejo mimo tuilerijske palače, ko se spominja svojega
soproga in svojih otrok, pretresavajo jo bolestni spomini,
a takoj se ohrabri, mirno stopi z voza, mimo koraka pr>
stopnicah k morišči, kjer je bila ‘/ 4  na 1. popoldne rešena
vsega trpljenja. Umrla je lepo smrt mučenice in junakinje!

Glavo 'so pa odsekali tudi kraljevi pobožni sestri
Elizabeti dne 9. maja 1794. 1. — Od nesrečne kraljeve
rodbine je sama kraljičina Marija Terezija, pozneje voj¬
vodinja anžulemska imenovana, vstala živa. Bila je dolgo
časa zaprta, dokler je niso Avstrijci zamenjali za vojne
vjetnike.

Iz teh vrstic je razvidno, kako grozno je razsajala
francoska prekucija in koliko nedolžnih žrtev je tiste
dni padlo pod rabljevo roko.

17

najsti. Zdaj pa pojdi ter mi pripelji mojega sina,
da se bom ž njim kratkočasil . 11

Strežaj odide in se kmalu potem vrne z
Dofenom. Ta je bil nežen deček, lepe in vitke
rasti. Približa se očetu spoštljivo ter mu z otroško
ljubeznijo poljubi roko. Rahlo potegne Ludovik
sinka k sebi in mu ves zamišljen položi desnico
na lepo kodrasto glavico.

„ Ves dan sem nekaj premišljeval ,' 1  pravi Dofen.

„Kaj pa ? 11  popraša ga kralj.

„Kako se je pač prigodilo, da so Francozi
tako strašno nezadovoljni s svojim kraljem , 11  od¬
govori deček.

Pri teh besedah se kralju čelo omrači, in
on vzdihne tako, da ga deček plašno pogleda
ter vpraša:

„Oče, sem te morebiti razžalil s tem vpra¬
šanjem ? 1

Kralj odmaje z glavo.

„Zvedi vse, sin moj , 11  pravi zatem. „Ti veš,
da jako ljubim svoje ljudstvo in da je jedina
moja skrb, osrečiti ga . 11

„Dobro vem 11 , odvrne Dofen, „saj sem te
dišal tolikrat zdihovati: „Oj ubogo, zapeljano
judstvo!“

, Mnogi ia veliki boji, katere so imeli najini
iredniki , 11  nadaljuje kralj, „spraznili so sčasoma

S prestola na morišče. 2

18

državno denarnico, in tlačeči dolgovi mi niso
dali mirno spati. Mnogi svčtniki so mi zatega¬
delj svetovali, naj skličem poslance, to je, naj¬
boljše in najpametnejše može vsega ljudstva, pa
da naj ž njimi razsodim, kako bi se dolgovi
lažje poplačali. Ubogal sem svoje svčtnike, pa
uvidel sem kmalu, da sem s tem sam sebi naj¬
več naškodil, zakaj poslanci so se samo pogo
varjali in sklepali, kako bi mi sčasoma vzeli vso
oblast in se me znebili popolnoma.

Tega pa že zaradi tebe nisem smel pri¬
voliti, ker ti si moj naslednik, in tako se je
razdor širil vedno bolj. Slabi in razvajeni ljudje
so ga povečevali in so mene, kakor tudi tvojo
pridno mater zelo očrnili.*

Dofen prikima.

„Da,“ reče Dofen, „videl sem že večkrat ma¬
ter zaradi tega jokati. Pa povej mi, oče, bode-li
nas narod vedno črtil?"

„Znabiti, da še kdaj ljudstvo spozna svoje
zmoto, pa bojim se, da bo prepozno," pravi kral
ves zamišljen.

„Zakaj pa prepozno?" vpraša kraljevič.

„Upajmo najboljše, sin moj," reče kralj, „zd£
pa mi le pripoveduj, kaj si se naučil iz rin
ske zgodovine."

Dofen počne resno razlagati, česa se je n;
učil, dokler mu naposled oče ne veli: „Zados

19

za danes, otrok moj. Zadovoljen sem s teboj.
Idi zdaj, pozdravi mamko, pa ji reci v mojem
imenu lahko noč ! 8

Dofčn poljubi očetu roko, ter ga zapusti.
Dolgo je korakal francoski vladar po sobi
semtertje premišljevaje svojo britko usodo. Na¬
posled se je vlegel k počitku. Spal je tako mirno,
kakor tisti, čegar vesti ne teži nobena krivica.

Drugo poglavje.

Drzovit namen.

V mali sobici necega poslopja blizu Templa
je korakal vrli Žabo sem in tje. Čas službe mu
je potekal in užival bo torej nekaj dni mir.

V tem hipu nekdo potrka.

„Prosto!“ zakliče Žabč.

Vstopil je njemu ptuj gospod.

„ Stanuje li tukai stražnik Žabč ?“

»Prisrčno vas pozdravljam , 8  pravi piujec.
»Imam vam nekaj silno važnega naročiti . 8

Žabo ponudi ptujcu stol in se vsede njemu
nasproti.

Ptujčev obraz je bil ostro zrisan, plemenit,
njegove temne oči pa so se žarile kaj čudno,

2*

20

tako žarile, da se je bilo bati, njegovo naročilo
bo gotovo nevarno.

„Ljubite vi kralja?" popraša prišlec malo
potem.

Žabo se strahu zgane.

Ptujec izvleče zlat medaljon, v katerem se
je videla lična podobica Marije Antonjete.

„To vam bodi v znamenje, da nisem izda¬
jalec," meni ptujec, „in da se boste še uverili
bolje, čitajte evo moje ime".

S temi besedami poda stražniku poset¬
nico, na kateri je bilo pisano: „Aksel Ferzen,
švedski grof."

Po tem takem je bil Žabotov gost inosfcra-
nec, kar je ta že spoznal po naglasu besedij.

„Govorite tedaj," reče stražnik.

„Ljubite li kralja svojega?" vpraša grof

zopet.

„Zelo nesrečen je siromak," izgovarja se Žabo.

Nato de Ferzen: „Vmoriti ga hočejo!" ■

Pri teh besedah se stražnik strese in oči
pobesi. Grof se mu je zdel čuden, nrav čuden.

„ Veliko zaslugo pa tudi zahvalo bi si pri¬
dobila s tem pri potomcih, ako bi ga rešila,"
nadaljuje grof.

„Ali pomislite gospod, jaz sem republika
nec," zavrne ga Žabč.

21

»Pa vi vender ljubite kralja, čeravno ste
republikanec, to jaz dobro vem."

»To je istina."

»Ni nama do tega, da kralja postaviva na
prestol, ne! nego samo da ga iztrgava krvoločnim
rokam besnih Jakobincev," prigovarja Ferzen.

„Jaz? Jaz bi naj . . . .“ jeclja stražnik.

»Kralja rešil in tako državi in kraljevi
rodbini koristil," dostavi Ferzen.

Žabotu se kar oči zasvetijo. S tem mu je
grof zbudil njegovo častilakomnost.

„Kako naj bi to storil?" pozveduje stražnik.

„Lahko, in še k^ko lahko," meni Ferzen.
Za nekoliko dnij pa tako morate h kralju na
stražo in pri tej priliki zameniti ž njim oblačila."

Žabo kar strmi pri tem predlogu.

„Zapazili me bodo in ubili," pravi klaverno.

„Kaj pa še!" odreže se Šved. »Dajte si
gori v kraljevi sobi usta zamašiti in se zvezati
in tako pade vsa krivda na ubežnika. Strežaj
Klerij pa, kateri bo kralju pripomogel k begu,
bode se že rešil. Privolite v ta predlog?"

Žabo molči. Misli, težke misli so mu na¬
polnjevale glavo.

»Privolite?" vpraša Šved v drugo.

»Nevarnost je prevelika," izgovarja se vojak.

Oblak nevolje zatemni za trenutek grofov
obraz.

22

„Če nočete vi, pa dovolite vsaj meni, da
to nalogo z vršim, “ sili grof. Moj strežaj dobro
razume obličja ponarejati, odmah me bo tako
opravil in oplel, da vam bom za las podoben. “

„Ce vas zaslede, zapadete smrti, kakor tudi
jaz,“ reče Žabo.

„Vi se bodete izgubili s prizorišča, novcev
bodete že toliko dobili, da lahko pridete na kako
varno mesto in da se bodete lahko preživeli.
Jakobinci pa bodo mislili, da ste ubiti."

Potem, ko si je švedski grof že dolgo pri¬
zadeval, s svojo zgovornostjo pridobiti Žabčta,
privolil je zadnji, in takoj sta se dogovorila, o
kateri uri naj bi se vršila sprememba.

Ne dolgo pred službenim časom je prišel
grof se svojim strežajem v Žabotovo stanovanje,
in zdaj je strežaj grofa brzo tako spretno opra¬
vil, da je bil Žabotu podoben, kakor rodni brat.
Žabč zapusti v grofovi obleki svojo hišico, Fer-
zen pa s puško' črez ramo koraka v bližnji Tempi
s trdnim sklepom, da reši kralja.

Ko jo primaha do jetniških vrat, najde
precej stražnikov, ki so tudi prišli, kakor on,
da se zamene s tovariši, kateri so stražili v
jetnišnici.

„Tam-le prihaja Žabč!" zavpije jeden.

„Hej, državljan Žabč, kaj ste počenjali?" za¬
dere se drugi ter mu krepko strese roko.

23

„S Kapetom je bogme pri konci," modruje
tretji, „že so ga zatožili izdajstva in jutri se že
prične pravdanje. Pri moji veri! tu se bodo go¬
dile še take reči, kakoršnih še svet ni videl."

„Kaj še," zavrne ga Ferzen, „niso-li tudi
Angleži obsodili svojega Karola!"

„Izvrstno, Žabo," vzklikne jeden, „ti znaš
zgodovino! Pa povej nam še, kaj se je končno
ž njim zgodilo?"

„Obg!avili so ga," odgovori Ferzen.

„Izvrstni, da izvrstni Angleži!" vzklikne
več stražnikov h krati.

„Kako se je pa imenoval junak, ki je takrat
vodil republikance?" vpraša jeden.

„Kromvel naj živi!" zavpijejo vsi, ko jim
Ferzen imenuje onega puritanca*, ki je imel tisti
čas usodo Angleške v rokah.

Pri tej priči se otvore vrata in tjekaj prl-
šedši častniki strogo začnejo poizvedavati, komu
so ravno prej stražniki klicali „živijo".

„Kromvelu, angleškemu Robespieru!" pra¬
vijo mimo častnikov v Tempi idoči stražniki.

Videlo se je, da so se častniki posvetovali
in pogovarjali, kdo je ta Krom vel in kaj pomeni;
sklenejo naposled povprašati stražnike o značaju

*) Puritanci, verska družba v Angliji, kakor so
na Nemškem protestanti.

24

tega Angleža. Na to so prišli pred vrsto nove
straže in ji nakladali, da je Anglija sovražna
francoski republiki, in so stražnikom prepovedali,
da ne smejo nikomur drugemu klicati „živijo",
kakor le Robespieru, Maratu in Petionu.

Jeden izmed stražnikov reče: „Žabo nam
je raztolmačil, da je bil Kromvel prvi republika¬
nec, kateri je svojega kralja obsodil."

„Kje je Žabč?" vpraša jeden častnikov.

„ Tukaj sem," javi se Ferzen srčno.

„Državljan razloži nam to stvar!" zahteva
častnik.

»Kromvel je zatožil Karola, angleškega kralja
in ga ukazal obglaviti," pripoveduje Ferzen. „in
mislim, da bo Robespier učinil ravno tako."

Te besede so vidno pomirile častnike, vi¬
delo se je, da so vselej dozdevnega Žabota či¬
slali kot najzvestejšega stražnika, zakaj izročili
so mu nadzorovanje vrta, v katerem se je kralj
sprehajal sč svojo rodbino.

Kedo je bil veselejši, kakor Ferzen. Danes
bo zopet videl nesrečno rodbino, ki jo je takrat
spremljal na ponesrečenem pobegu v Varen, da¬
nes se mu znabiti že posreči, da ga iztrga žrelu
republikanske pošasti. Le težko je prikrival svojo
razburjenost.

25

Tretje poglavje.

Spodletelo mu je.

V malem vrtu Templa se je sprehajala kra
ljeva rodbina. V to sta ji bili odmerjeni dve.
uri. Kralj se je igral z Dofenom in princesinjo
Marijo Terezijo, med tem, ko se je kraljica spre¬
hajala se sestro svojega moža. Bilo je pri tej
priložnosti ganljivo gledati vjeto rodbino. Kaj
so zakrivili nedolžni ljudje, ki so se tako iskreno
ljubili? tako se je moral vsak nehote vprašati,
ki jih je videl. Usoda jih je posadila na kraljevi
prestol Francoske, in to je bilo hudodelstvo,
zaradi katerega so jih besni Jakobinci tožili
na smrt.

Med tem, ko se je kralj zabaval se svojima
otrokoma, kramljala je Marija Antonjeta s prin¬
cesinjo Elizabeto. Bile so neporaenljive reči, o
katerih sta se pomenkovali, zakaj v grenkih
urah se radi spominjamo malenkostij, katere nas
lahko razvedri.

Kraljica je govorila o svojih prijateljicah,
o gospe Kampov! in o vojvodinji Lambalovi, ki
sta obe bili tisti čas na Francoskem.

„ Pozabili ste omeniti grofa Ferz6na,“ spre¬
govori v tem hipu nekdo blizu nje.

Marija Antonjeta strepeče, kakor šiba na vodi.

26

Brzo se ozre in zapazi stražnika.

„Kedo ste?“ vpraša ga tiho.

„ Prijatelj , 8  zagotavlja stražnik, „za božjo
voljo sprehajajte se polagano dalje, da nas ne
zapazijo!“

Kraljica prime princesinjo Elizabeto za roko
in šli sta dalje. Njen glas pa je bil trepetajoč,
ko je počela govoriti sč svojo spremljevalko.

„Spoznala sem ga k priči 8 , počepeše kra¬
ljica svoji spremljevalki, „grof Ferzen je“.

Kakor neznaten je tudi bil ta prizor, vender
je obrnil na se pozornost stražečega častnika.

Prihiti takoj tjekaj in popraša stražnika,
kaj da se je pripetilo.

„Državljanka Kapet je nedostojno govorila
o vladajočih osebah , 8  pripoveduje Ferzen, „a jaz
sem ji to ostro prepovedal . 8

Častnik mu prikima v znamenje pohvale
in se povrne na svoje mesto, kraljica je med
tem vkrotila svojo razburjenost in hladnokrvno
je šepetala s princesinjo Elizabeto. Le včasih se
je ozrla s prašajočim pogledom na stražnika,
kateri pa je, kakor se je činilo, malo se brigal
za kraljevo rodbino ter se obrnil proti stolpu.

Kraljevim je naposled potekel čas spreha¬
janja; tedaj pa pristopi stražeči častnik in je
opomni, naj se podajo v stolp.

27

Vrata se škripaje zapro in Ludovik, kralj
Francije je s6 svojimi zopet v ječi.

Kakor hitro sta bila Ludovik in Antonjeta
sama, povedala mu je, kar se je pripetilo.

Kralj jo pazljivo posluša. Britki nasmehljaj
se mu zaziblje na ustnicah. „Prepozno," zamrmra
zatem pri sebi. »Grof dirja v pogubo!"

»Zakaj?" vpraša kraljica.

»Ker v ugodnem času brez vas ne zapustim
Templa," odgovori ji krSljHj*^ 0 ^*^ 0  niča  *
Marija Antonjeta si glavo opre na roke in
kapljajo ji med prsti s vitle solze na tla.

»Oj, omahljivost!" ihti potem.

Zastonj si je kralj prizadeval jo vtolažiti.
»Zaradi mene naj se nobeden več n
daje v nevarnost," pravi Ludovik, „usoda i
samo z nesrečo obsipala. Teži me življenje
cega, ki se odslej žrtvuje zame. Bog je oc
da me zadene najhujše, naj bo! Udam s<
govi sveti volji."

Ludovik je bil jako potrpežljiv, zate{
se časih s kraljico nista mogla sporazumel
V tem hipu pa pride čemeren čevljar i
v sobo. Ta surovi Jakobinec se previdno c
in reče zatem možem, ki so postali v hod
»Državljan Kapet in njegova žena sta že
revarili ste se jako."

28

„Ali se daste za nos voditi!* oglasi se jih
več. »Vemo dobro, da nam hočejo kralja skrivaj
odvesti. Pokažite nam tedaj jetnika!*

»Še vedno se niste privadili, da smo dne
21. septembra odpravili kraljestvo na veke, “ za¬
dere se Simon srdito nad njimi, »zdaj pa se le
prepričajte sami, daje še Ludovik Kapet tukaj.*
Ustopilo je več besnih mož. Jeden izmed
njih vpraša kralja: »Ste-Ii vi gotovo kralj?*

»Saveda,* odgovori ogovorjenec, »kdo pa bi
rad bil namesto mene?*

Potem, ko se možje osvedočijo, da še kra¬
ljeva rodbina ni odišla iz Templa, ostavijo ječo,
da bi naznanili zunaj čakajočemu ljudstvu, da
je govorica o kraljevem begu izmišljena. Pri
vsem tem pa se je pred Templom nabiralo vedno
več ljudi, ki so kričali: »Kralj naj se prikaže!
očemo ga videti!*

Ves Pariz je bil na nogah, pa stražniki so
> obnašali hrabro ter odganjali druhal, napada¬
jo Tempi.

Več stražnikov obstopi kralja, da bi ga
»ranili, če bi bilo potrebno.

»Sire, idite v svojo spalnico,* pošepeta je¬
den jetniku.

Bil je oni dozdevni Žabo.

Kralj ga pogleda zavzet in mu reče: »Osta¬
nem pri svoji rodbini.*

29

Ker so se približevali častniki, odstopil je
stražnik.

„Hočejo nam kralja odvesti!" rjove zunaj
ljudstvo. „Posekajte ga! Proč z Avstrijanko!“

Častniki so se posvetovali, kaj jim je v
tem v slučaju storiti ter so sklenili, da sedaj
ne izpolnijo ljudstvu volje.

„Bo se že razišlo," načni jeden.

„Sum, da hočejo kralja skrivaj odpeljati,
ne zdi se mi neopravičen," opozarja nek drugi,
„  govori se o preoblečenih stražnikih, ki so se
prikradli tu sem notri. Stari Tisot trdi, da je
prej videl kraljevega strežaja Klerija pomenkovati
se z nekim Žabčtom".

„  Moramo narodnemu zboru nasvetovati pre¬
iskavo te zadeve," dejali so ostali.

Počasi so potihnili kriki razjarjenega
stva in kraljeva rodbina se je umirila. Kr;
odšel v svoje sobe, častniki pa v stražnico,
kličite stražnika Žabota!" zapove poveljnik.

Pozvanec pride nekaj trenotkov pozneje.
Njegovo lice je bilo jako bledo, hoja pa, moška
in neomahljiva.

Jezno so ga pogledovali častniki.

^Zatožen si, da si zanemaril svojo službo,"
zavpije poveljnik srdito. „Jetničar Tisot te je
'del, ko si se pogovarjal s strežajem Klerijem.
H-li to res?"

30

Stražnik pritrdi.

»Klerij me je nagovoril in jaz sem ta hip
pozabil prepoved,* opravičuje se Ferzen.

„Kaj pa je hotel sluga vedeti?* izprašuje
ga častnik.

„Poprašal me je, zakaj da je ljudstvo lo¬
mastilo proti Templu,* odvrne sumljiv stražnik,
„in odgovoril sem mu, da se mi dozdeva, da je
kak postopač raztrosil govorico, da kralja ni
več v Templu.*

Do jutri boš iz službe odstavljen,* reče mu
na to častnik, „ po tem pa, če bodeš za nedolžnega
spoznan, zopet lahko nastopiš službo. Odloži
orožje!*

Ferzen uboga in odvedejo ga v zapor, ki
je bil namenjen vojaškim kaznjencem.

„Vse prizadevanje je zastonj,* mrmra jetnik
pri sebi, ko je bil sam. „Kralj je in ostane
omahljiv; potrpežljiv je jako, pa celo slab v de
lovanji.* Ferzen se vleže na trdo klop, ki je 'bila
zraven mize jedina hišna oprava puste celice.
Zamisli se globoko, črez nekaj časa pa skoči po
konci rekoč: „Zgubljen sem, če me ne reši slepa
sreča!*

Hodil je po celici sem in tje premišljajoč,
kako bi se rešil iz ječe, kajti vedel je predobro,
da ne sme čakati, da bi ga v drugo zasliševali,

31

ker lahko bi meči tem spoznal kak častnik, da
on ni pravi Žabo.

Ko še to prevdarja, otvore se rahlo vrata
celice in ustopi jetničar Tisot.

Če ravno se je starec vedno držal na smeh,
vender je svedočil njegov obraz, da je bil pre¬
kanjenec od nog do glave. Majhne, črne, pa
vpadle oči obračale so se mu po bliskovo sem-
tertje.

„Hej, prijatelj Žabo," ogovori ga starec, „kaj
pa ste zakrivili, da so vas vtaknili tu notri?
Ste se morebiti pogovarjali v službi?"

Ferzen takoj spozna lisičjo naravo jetni¬
čar j a, ki je samo prišel ogleduhovat.

„  Sumničijo me, da sem prej s Kapetom
govoril," odvrne mu mrzlo.

„Zelo hudo, da so vas zategadelj zapr
miluje ga starec. „V srce se mi smilite. Hočet
kaj imeti iz svojega stanovanja? Vedite, m
se smilijo vsi, ki jim padejo v roke, saj ves^e,
katere jaz mislim. Strašno je, kako postopajo s
kraljem. Jutri bode se moral ločiti od svojih.
Ravno sedaj prihajam od ondot. Vsi so plakali;
celo moj prijatelj Simon, drugače trdosrčen mož,
rekel je: Vrag se naj protivi tulečim ženskam."

Na svojo srečo Ferzen takoj sprevidi zvi¬
jačo jetničarja, kateri ga je hotel napeljati, da
bi katero črhnil o kraljevi rodbini.

32

B  Morebiti prav pravite, Tisot,“ odvrne na to
grof, B  toda povejte vi meni, pravim, kaj me briga
kralj in kaj se ž njim počenja. Pripovedujte mi
rajši, kakošna jedila mi boste poslali.*

Tisot je bil skop človek.

»Imate li kaj okroglega v mošnji?* vpraša
jetničar hlastno.

„1 seveda!* odgovori dozdevni Žabč po¬
menljivo, med tem ko izvleče lepo rejeno mošnjo.

Tisotu se majhne oči kar zasvetijo. »Moja
hči Sabinka vam bo brž pogrnila mizo z naj¬
boljšimi jedili,* zagotavlja mu. »Najboljše vino,
kar ga le premorem, poslal vam bom in še, če
poželite kaj druzega.*

»Vzemite tale denar v predplačilo,* sili
grof ter mu cekin potisne v roko.

Glasno zahvaljujoč se ostavi Tisot ječo in
hiti v svojo zasebno sobo.

»Sabinka, draga moja Sabinka, čaka te va¬
žen posel,* reče starec oblastno.

Te besede so veljale mladi deklici, katera
je ravno nekaj šivala. Brž odloži šivanje in vpraša
ga radovedno: »Kakošen pa, oče, kakošen?*

»Imamo v ječi finega stražnika, ki zahteva
boljšo postrežbo,* pripoveduje ji jetničar skriv¬
nostno. »Ta je olikan, prav prebrisan dečko, pra¬
vim, morebiti celč kak veljak, ki se je prikradel
sem, samo da bi bil bliže kralja. Kakor sem že

33

rekel, zahteva dobra jedila in lepo postrežbo.
Ha! ha! ha! po tem sem ga spoznal, kajti ptiča
lahko spoznamo po njegovi piči. Dobro, on je
plemenitaž, pa to naju ne ovira, peneze od njega
jemati, in naposled naju tudi ne ovira, njega
varati."

„Izdati ga menite?" očita mu Sabinka
ognjeno.

„No, no, le ne tako osorno, dete moje!"
tolaži jo starec.

Hipoma pa se deklica premisli. Spremenivši
čisto svoje uporno vedenje reče: „Dobro, hočem
mu ponesti jedil."

»Izvrstno, otrok moj!" reži se Tisot ter si
veselja roke mane, »zdaj pa te prosim, poskusi
od njega zvedeti kaj, saj veš, kako so Jakobinci
radodarni."

Grajljivo pogleda Sabinka očeta. Starec pa
tega pogleda ne zapazi, nego zagrabi zvezek klju¬
čev ter odhiti iz sobe.

Četrto poglavje.

Jetničarjeva hči.

Pol ure pozneje je stopala deklica Sabinka
i košarico v roči črez grajsko dvorišče. Ni ma-

3

S prestola na morišče.

34

rala za šale častnikov, ki so jo srečavali; kakor
se je videlo, niti slišala ni, kako ji je jeden izmed
njih naročeval, da naj le živo Žabotu govori na
sreč. Jadrno je stopila v ječo. Molče postavi
košarico na mizo in pogleda jetnika.

Ta se vzdigne. Mahoma ni bil več Žabo.
Ponosno in ostro pogleda deklico, kakor da bi
hotel zvedeti njene misli.

»Prinesla sem vam večerjo," ogovori ga
črez nekaj časa dekle. »

„Bog ti plati," zahvaljuje se ji Ferzen.

Sabina ga milo pogleda. Ponosno držanje
jetnikovo, njegov pogled in fini potezi njegovega
obraza imeli so za njo čarobno moč. Polije jo
rdečica in ni vedela, kam se ozreti.

»Kaj si pač mislite, kedo da sem ?“ vpraša
jo Ferzen črez nekaj časa.

»Imenujejo vas Žabo," odvrne Sabina, „pa
menijo, da . . . .“

»Kaj mčnijo?" pozveduje grof.

»Vem, da niste Žabo," odgovori dekle brzo.

»To me zelo veseli, srčece meje," reče grof
goreče. »Ti si prva oseba, kateri smem razodeti
svoje skrivnosti."

Pri tem nagovoru Sabina jako obledi ter
strepeta, ko jo grof prime za roko.

»Vem, da me ne boš izdala," pravi Fer¬
zen dalje.

35

„Vedi tedaj, da jaz prav za prav nisem
Žabo, nego plemenitnik, ki tvega svoje življenje,
da bi rešil kraljevo. Sedaj sem v tvoji oblasti;
lahko me uničiš, pa vender ti vse zaupam. Kaj
ne, ti ne misliš na to?“

Sabina molče pritrdi in ko se obrne v stran,
zaleskečejo se ji solze v očeh.

»Poslušaj me, dragica," prosi grof.

Dekle se verno ozre vanj.

„Ti pa lahko rešiš kralja," nadaljuje jetnik,
»da, ti ga lahko rešiš sama! ves svet te bo
hvalil, a jaz, jaz te bom ljubil, kakor svoje oko.
Hočeš-li?" Šentjakobska 'knjižnica v Ljubljani,

Tisotova hči pa reče odločno: »Ni mogoče,
ali jednega rešiti bi si pa vender upala."

»Koga pa meniš?"

»Vas, grof," odgovori Sabina brzo. „Vaše
življenje je v veliki nevarnosti, v večji kakor
kraljevo."

Ferzen je bil jako ginjen. Prepričal se je,
da je samo s prigovarjanjem Sabino pridobil zase,
ki se je zdaj močno zanj bala; hotel jo je samo
pregovoriti, da bi mu pomagala pri njegovem
podjetju. Deklč, ki je poznalo le zločince, videlo
j nenadoma pred seboj moža, ki je imel zraven
esne lepote plemenito in neustrašljivo srce,
je bil pripravljen brez pomisleka darovati

3 *

36

svoje življenje. Ferzen jo je mislil pridobiti po¬
vršno, pa dobil jo je popolnoma na svojo stran.

Sabina mu pokrije mizo rekoč: „Bog bla¬
goslovi!* in se vsede na klop.

Čudno je bilo Švedu med jedjo pri srci.
Skoro bi mu bilo žal, da je deklč pridobil zase,
in vender bi bil zgubljen brez njene pomoči. Ka¬
kor povedano, se Sabina ni dala pregovoriti k
rešitvi kraljevi, skrbelo jo je samo življenje tega
nenavadnega tujca.

Bil je pa tudi ves drugačen mož, kakor
razsajajoči, besni jakobinski častniki, mož trd¬
nega značaja in plemenitega srca, in občutila
je prvikrat v svojem življenji, da se je nekaj
nenaravnega zgodilo ž njo. Imela je sicer tudi
nekako sočutje s kraljem in njegovo rodbino,
posebno pa s princesinjo Elizabeto, danes pa je
stal pred njo mož, kateri si je v malo trenotkih
pridobil njeno občudovanje in sočutje, in takoj
se je jelo tajati njeno v žalostnih okolščinah
otrplo srce.

„Kaj premišljuješ, Sabinka?“ popraša jo
Ferzen, okrepčavši se,

„Kako bi vas rešila,* odvrne dekle. „Zgu!
Ijeni ste, ako vas jutri najdejo tukaj. Sem si ž
izmislila, kako bo najložje rešiti vas.*

Tu Sabina umolkne in rdečica ji obiij
nežno lice.

37

»Govori, srce moje!“ prosi jo grof.

»Nakanila sem vam posoditi svoje krilo,"
reče jetničarjeva hči.

»Ni napačno," meni Ferzen smejoč se, »kako
se pa naj reč razvije nadalje?"

»Ker se bo skoro začelo mračiti, ostavite
vi celico," pojasnjuje mu Sabina, „in poskusite
priti iz Templa."

»Kaj pa bo s teboj, dragica moja?" vpraša
jo grof.

»Bom se že izvila," deje deklč. »Moj oče
je poznan kot strasten Jakobinec in zategadelj
bode vsak dolžil le mene."

»Nikakor ne morem vsprejeti te žrtve,"
zavrne jo Ferzen. »Samo nekaj zahtevam od
tebe, pilo, da prepilim ono omrežje na oknu."

»Ni vam mogoče niti iz tega gradu," reče
Sabina klavrno.

Smejoč se odgrne Ferzen svojo obleko in
pokaže konopneno vrv, katero je imel krog prsi ovito.

»Kar bi me jutri lahko izdalo, rešilo bo
me nocoj," pravi potem, »samo pila mi manjka."

Sabina zamišljeno zloži posodo v košarico
in zatem pokaže na okno, rekoč: »Tu-le skozi
bom vam vrgla pilo."

Pogleda ga zelo iskreno in nato ostavi ječo.

»Čudno deklč," mrmra grof sam pri sebi,
»Lahko jo je razvneti za najpredrznejše dejanje.

38

Če dobim pilo. ne bo mi težko priti iz te luknje,
ker sem dobro preučil načrt Templa. Ali čudno
se mi pa zdi, da me imajo na sumu! Me je-li
Žabo izdal? Izdajalec pa vender ni. Bil je pa
gotovo jako nepreviden.*

Take in jednake misli so rojile po glavi
sprehajajočemu se po sobi.

Med tem se je čisto stemnilo, pa čakal je
še vedno zastonj. Že je nakanil iskati kako drugo
pot rešitve, kar nagloma med križi nekaj zašu-
meče ter zarožlja na tla. Grof ono reč hlastno
pobere, bila je v papir zavita piia. Papir pobaše
v žep in začne omrežje prepiljevati.

Peto poglavje.

Kako seje pravemu Žabotu godilo.

Pobrisal jo je Žabo, potem ko je zamenil
svojo vojaško obleko s Ferzenovo ter prejel od
njega obečane novce. Ker je bil nepoznan, za¬
baval se je lahko brez skrbi v prostornem Parizu.

Zanimala ga je najbolj neka gostilnica v
bližini njegovega stanovanja, gostilnica, v kateri
se je navadno igralo.

Stopi torej v to gostilno ter si naroči jesti.

39

Takoj dobi zahtevana jedila. Potem, ko se
naš Žabo okrepča, ogleda si natanko to krčmo.
Bila je dolga in precej nizka, a napolnjena z
raznovrstnimi gosti. Ravnokar se je igralo v slabo
razsvetljenem oddelku. Žabo radovedno pristopi.
Kroglje drče prav zapeljivo. Šmencaj, z jednim
sunkom dobi tam oni črnogledi mož stavo. Še
jedenkrat zatočijo kroglje in tudi ta pot dobi tujec.

Žabo se ne more delj časa premagovati.
Poseže v žep po novce, stavi in dobi. Stavil je
više in dobil. Da, v tretje in četrto mu je bila
sreča prijazna, in v kratkem je imel še jeden¬
krat toliko novcev, kakor mu jih je dal Ferzen.

Oddahnil se je malo, potem pa začel iz
nova igrati. Dobil je zopet, in dasi je tudi za-
naprej tu in tam zgubil kako stavo, sreča mu
je vender bila mila.

„Ta gospod bo danes gotovo dobil celo
banko, “ pošeptavali so si gledalci, ki so rado¬
vedno obstopili mizo.

Te besede so podžgale razburjenega Žabota
tako, da je stavil tisoč frankov in naposled ves
svoj imetek.

Zatočili so kroglje in „ dobljeno!“ zavpil je
širokopleč hrust. „Ta-Ie gospod je stavo dobil,“
dejal je s prstom na Žabčta kazaje. „ Banka je
razdrta. Voščim vam srečo, dragi moj!“

40

Potem je naznanil bankir, da je igra (za
danes) končana, ker mu manjka novcev, široko-
plečnež pa se je podvizal, da pomaga Žabotu
pridobljene novce spraviti v mošnjo.

»Silno me veseli, da se vam je tako ob
neslo," dobrika se velikan Žabotu. »Raca na
vodi, to je zaklad! Čez petdeset tisoč frankov!
Presneto, to je bila bogata žetev, pa kako bogata!"

S temi besedami poda Žabčtu veliko us¬
njato mošnjo.

»Tole vam poklanjam," deje mu smeje,
»sedaj pa pijva na vaše zdravje steklenico šam¬
panjca!"

Žabo, kateremu se je hrust zelo prikupil
sč svojim dobrikanjem, privoli ter se vsede za
mizo, prav dopadljivo pogledujoč lepo rejeno
mošnjo. Takoj je stala steklenica z najboljšo
kapljico pred njima, in pridno sta trkala na
zlato srečo, ki ga je doletela.

Žabotu se je zdelo vino prav ukusno. Na¬
roči še steklenico in še jedno, in naposled se
začne okoli našega stražnika vse nekako čudno
vrteti.

Ono usnjato mošnjo je držal kaj krepko,
kakor bi se bal, da mu je kdo ne ukrade.

Naposled vstane.

»Moram spat," zine trudno: »Točaj, odre¬
dite mi spalnico!"

41

Tudi njegov prijatelj se vzdigne, prime Ža-
bdta, v levici še vedno trdno držečega svoj
zaklad, pod pazduho ter ga tako vodi za nata¬
karjem. Zadnji odklene presrečnemu stražniku
spalnico, oni širokoplečnež pa mu prav priliz-
neno stisne roko, rekoč:

„Da se jutri vidiva, dragi moj! Oj, to je
bila sreča! Noben Parižan ne bo spaval tako
sladko, kakor vi. Lahko noč!“

Sedaj je bil Žabo sam. Vse se je vrtelo
okoli njega, ves je gorel; mislil bi si bil, da se
mu sanja, pa svedočila je težka, s cekini napol¬
njena mošnja, da je gola resnica.

Umije se, da bi se vsaj malo ohladil in
potem skobaca v postelj.

Kmalo vidi, da mu spati ni mogoče. Vse
je kipelo v njem, boječ se mrtvouda, skoči na
noge. Naposled sede v naslonjač in tako zaspi.

Ko se prebudi, ozre se najprvo na stol, na ka¬
teri je položil mošnjo. 0 strah in groza! Mošnje ni več.

Brzo skoči po konci, obleče se in hoče iz
sobe, da bi gostilničarja in točaja prijel v strah.

Vrata so zaklenjena. Vrti ključ, toda za¬
stonj. Vrata se ne dado otvoriti.

Zažene se k oknu, skozi katero je jutranje
solnce vsipalo svoje žarke; odpre ga na stežaj ter
kakor brez pameti kriči na ulice: „Pomagajte
okradli so me!'

42

Kmalu nato pride policijska patrolja tod
mimo. Komisar jo udere v gostilno in kmalu
stoji pred vrati sobe, v kateri je Žabo razgrajal,
liki besen. Policaj sune nekolikrat v vrata in
odprle so se.

„Kaj pa je?“ vpraša komisar Žabota.

Mahoma prihitd natakarji in vsi neredno
kriče, kaj da ta burkljež tako grozno po sobi
rogovili.

„Ukradena mi je mošnja z novci!" toži
Žabč obupno.

„Pijan je, kakor čep," zavpije jeden na¬
takarjev.

„Naj govori!" zadere se komisar nadenj.

Žabo mu je nato vse natanko razložil, kar
se je pripetilo, natakarji pa so trdovratno trdili,
da se mu je vse to moralo sanjati.

Zdaj mu komisar veli, naj grd ž njim v
pisarno, in prepozno je uvidel Žabo, v kak po¬
ložaj je prišel. Ko dospejeta tje, izprašuje ga
vse na drobno in naposled je vender moral po¬
vedati svoje pravo ime. Komisar se pri tem
imenu zelo zavzame.

„Glej ga no," mane si uradnik zadovoljno
roke, „potem takem sem vjel onega ptiča, ki je
preteklo noč na tako drzovit način ušel iz Templa.
Da bi vas plent! kaj ste se nam izdali na
tako otročji način?"

43

„Jaz nisem iz Templa ušel," trdi Žabo
klaverno.

„Kedo pa je tedaj bil oni dozdevni Žabo,
katerega moram iskati?"

Nesrečni stražnik je uvidel, da je zgubljen.
Zmigal je z ramami ter se udal svoji usodi.

Odpeljali so ga potem v Tempi in tam so
ga takoj spoznali.

„Fant, presneto slaba ti bo pela," režal se
je poveljnik. „Obsodili te bodo ter izročili rablju
Samzonu. Pa povej nam vender, kako se ti je
posrečilo pobegniti iz te luknje?"

Zdaj se je Žabo izgovarjal, da ni ušel on
iz ječe, da se je kdo polastil njegovih oblačil in
namesto njega opravljal službo. Vsled te opombe
je reč še huje zmedel. Tajenje natakarjev, nji¬
hovo trdenje, da on ni igral, njegovo nenavadno
vjetje in čudno izpričavanje, vse je hipoma go¬
vorilo njemu na korist, in ni se mu očitalo iz¬
dajstvo, nego samo zanemarjenje službe.

Častniki so vsi začudeni napeli obraze. Na-
mah je bilo očito, da se je oni ptujec polastil
Žabotovih oblačil in je služil namesto njega.

Kdo pa je ta zločinec? To izvedeti so zelo
želeli. Pokličejo tedaj zvitega Tisota.

Jetničar je bil zelo klavern, ko je prišel
v sobo.

44

„ Poznate li tega fanta ?“ vpraša ga povelj¬
nik s prstom na Žabota kazaje.

Tisot ogleda obtoženca od pet do glave in
naposled reče:

„Kaj pa da; Žabo je.“

„Kdo pa je bil ubežnik?"

„Bog si ga vedi," odreže se jetničar moško,
Jaz sem jako sumil, da bi bil taisti Žabo in
zapovedal sem hčeri, naj bi ga opazovala, pa
bilo je vse prizadevanje zastonj. Bogat pa je
bil, bogat, kajti imel je mošnjo nabasano s samimi
rumenimi zlati."

„Kaj pa je izpovedala Sabina ob onem jet
niku?" pozveduje častnik dalje,

„Nič, čisto nič," odgovori Tisot čmerno,
„ mislim, menila je, da je bil Žabč."

„Je-li kraljev strežaj izprašan?" vpraša po¬
veljnik ozbiljno.

„Petion ga je rešetal," de Tisot, „pa nič
napačnega ni zasledil in zategadelj mu je do¬
volil vrniti se k Kapetu."

Zdaj so se zbrali častniki, da bi se na
kratko posvetovali, kaj storiti z Žabčtom. Malo
časa poslej je stražnik dobil svojo obsodbo, ka¬
tera se je glasila, da ni več vreden služiti re¬
publiki in se zategadelj mora odpustiti.

Kdo je bil veseleji kakor Žabč. Bal le je
že celo, da mu vzemč glavo, zdaj pa ga odpusta

45

brez vsakoršne kazni. Save, denarji so zginili,
pa to zgubo je skoro pozabil iz same skrbi za
svoje življenje. In z olajšanim srcem je ostavil
Tempi.

Šesto poglavje.

Nemirna pričakovanja.

Malo dni po ravno omenjenih dogodkih je
bila kraljeva rodbina jako razburjena. Res je,
da so vrlega Klerija spoznali za nedolžnega ter
da je svojo službo opravljal, pa vender se je
imelo pripetiti nekaj groznega in to ni bilo nič
druzega, kakor silovita ločitev kralja od svoje
rodbine. Narodni zbor jo je sklenil, izvršitev tudi
naznanil, pa vender za nekoliko dni odložil, ker
še ječa ni bila čisto popravljena, v, katero so
nakanili vtaknili trmoglavega vladarja,

Marija Antonjeta je jokala skoro noč in
dan in njeni lasje so siveli vidno. Ludovik se
je sicer moško držal, pa vender se ga je v sa¬
moti polastila nepopisna žalost, za katero je
vedel samo zvest Klerij.

Naposled se je približala ura ločitve. Ko
je bila rodbina zbrana v kraljičini sobi, prišlo
je šest mestnih odbornikov, kateri so naznanili,
da morajo prečitati odlok narodnega zbora.

46

„V imenu ljudstva, 8  tako je počel govornik
Šarbonjč, »oznanjuje se, da odslej Marija Anto-
njeta in Marija Elizabeta Kapet ne smejo rabiti
ne igel ne škarjic."

Kraljičina Elizabeta je ravno kralju priši-
vala gumb na suknjo. Morala je nit z zobmi
odgrizti.

»Oj draga sestra, kaj vse moraš trpeti!"
vzklikne kralj bolestno.

„Dokler sem še pri tebi, ni se mi o ničem
pritoževati," odgovori na to Elizabeta.

„V imenu ljudstva se oznanjuje, da se ima
Ludovšk Kapet takoj ločiti od svojcev ter se
nastaniti v malem stolpu!“ nadaljeval je Šarbonje.

Kraljica in njeni otroci so glasno zaječali,
ko so slišali ukaz, in med njihovim tarnanjem
so kralja odgnali v novo ječo, katero so zidarji
še snažili, da bi se moglo za silo v njej stanovati.

Nesrečen kralj prvo noč ni zatisnil oči
in njegov strežaj je plakajoč sedel v kotu še
vlažne celice.

Prihodnjega jutra mu je prinesel deček ku¬
pico limonade in hlebček kruha. Kralj je svoj
zajutrek delil s Klerijem, rekoč: „Potrebujete

bolj krepila, kakor jaz."

Tako so se nad kraljevo rodbino zbirali
vedno temnejši oblaki. Govorilo se je kmalu, da
hočejo kraljici odvzeti otroke, in naposled se je

47

raztrosila še govorica, da kralja postavijo pred
narodni zbor. Dovolili so končno jetniku, da je
časih smel obedovati pri svoji rodbini.

Klerij je kralju povedal, da ga bodo pri¬
hodnji četrtek odvedli v narodni zbor, kralj pa je
to grozno vest med obedom naznanil svoji so :
progi. Strežaj je pripovedoval pozneje, da ni-
kedar ni videl kraljice tako žalostne, ter da
kraljeva rodbina nikdar prej ni bila tako ne¬
srečna, kakor ta dan, pa vender si je Klerij štel
v dolžnost to naznaniti, da bi se kralj tem lažje
pripravil ter s kraljico govoril.

Tako je slednjič napočil usodepolni dan 11.
decembra 1792. 1. Že ob petih zjutraj so po
vsem Parizu bobnali „generalmarš“. Konjištvo
je ropotalo sč svojimi topovi po ulicah proti
Templu in ga nazadnje obstopilo.

Kralj je bil zelo miren. Pogovarjal se je
se sinom, ki so ga privedli k njemu. Ob jednaj-
stih so dospeli uradniki, kateri so zapovedali,
naj se deček odvede k materi.

Kralj namigne Kleriju in ta odpelje kralje¬
viča. Ko ga kraljičina Elizabeta zagleda prihajati
z dečkom, vzlikne vsa prestrašena: „Kaj pa se
je zgodilo? Čemu ste prišli? Jeli moj ubogi
brat bolan?"

Ta trenotek zaropočejo bobni na noyo in
kraljičina nič dobrega sluteča, pade na kolena

48

in moli: „0 Bog, položi besede modrosti v usta
mojega ubogega brata, omehčaj srca njegovih
zakletih sovražnikov, da mu store pravico, ka¬
tero zasluži! 11

Krčevito je Marija Antonjeta pritiskala
sinka na svoje prsi, med tem ko je princesinja
Marija Terezija popraševala teto, kaj novega in
strašnega da se je pripetilo.

„Nič, srček moj, “ rekla je Elizabeta, „ dovolj
je že tega, kar se je zgodilo do sedaj! Zgodi se
naj karkoli, Bog je to pripustil, njegovi sveti
volji se moramo vdati!*

V tem, ko je rodbina nesrečnega kralja
zdihovala v globoki žalosti, korakal je isti ne¬
mirno v svoji celici semtertje. Naposled je sedel
v naslonjač in naslonil glavo na roke.

Dolgo je tako sedel. Slednjič je vstopil stra¬
šeči stražnik.

„Kaj pa hočete?* vprašal ga je kralj.

B Mislil sem, da vam je slabo,* odvrnil je
častnik.

„ Način, kako so mi odgnali sinka, napolnil
me je z žalostjo,* dejal je kralj.

Vojak je na to odšel, nesrečni vladar pa
se je sprehajal po sobi.

Bila je to grozna ura, ki jo je doživel sedaj,
ura, v kateri bi pač lahko obupal najmočnejši.
Boriti se je moral za življenje. Njega, ki je bil

I

49

prvi v državi, postavili bodo pred ljudske poslance,
pred nje, kateri zahtevajo njegovo smrt. Oh, kaj ga
je pričakovalo! Smrt, grenka smrt bilo je najmanjše
hudo, toda zasramovanje, katero ga je čakalo
od strani surovega zbora, to je siromaku težilo
srce. Danes se bo drhal, ta prokleta sodrga,
pasla na njegovem pogledu. Nič se ne boj, kralj
Ludovik! Bodi srčen, da te ne bodo zasramovali
oni, kateri te hočejo pogubiti.

Sedmo poglavje.

Obsodba in smrt.

Okoli dveh popoludne je prišel mestni žu¬
pan Šambon s prokuratorjem in mnogimi čast¬
niki h kralju.

n Prihajam,“ tako je rekel, „v imenu na¬
rodnega zbora, da vas Ludovik Kapet, pozovem
pred sodnji stol.“

„ Kapet se jaz ne zovem; to je ime dav¬
nega mojega prednika, toda strinja se z vsem,
kar sem zadnje štiri mesece moral trpeti. Pojdem
z vami, ne da bi bil poslušen ukazom narodnega
zbora, ampak zato, ker imajo moji nasprotniki
oblast v rokah."

Molče so vsprejeli kralja v zboru. Ondu je
sedel Marš, ki je svojo navadno umazano obleko

S prestola na morišče.

4

50

zamenil z lepšo rekoč: „Dan kraljeve obsodbe
je zame praznik;" navzoč je bil tudi vojvoda
Orleanski, kraljev sorodnik. On, državljan Ega-
lite, kakor se je imenoval, pripeljal je svojega
najmlajšega sina v zbor, da bi mu pokazal ne¬
srečnega vladarja. Na vzvišenem prostoru je se¬
del mladi, pa strastni Sent Žist, ki je baje rekel:
„Kaj treba kralju pravde in sodbe? Ubijmo ga,
kakor ubijamo sovražnike na bojišči! Če tudi
ne bi bil ničesar pregrešil, bil je kralj in že
samo zato je zaslužil smrt!"

Barčr, predsednik zboru, velel je naposled
kralju: „Ludovik, dovoljeno vam je, da se vsedete."

Sedaj so ga začeli izpraševati, in izpraševali
so ga dolgo. Vsa ta vprašanja pa so obsegala
samo jedno, ki se je glasilo tako: „Zakaj si ti,
bivši kralj, prizadeval si na vso moč, da osta¬
neš kralj?"

Vladar je na vsako vprašanje odgovoril
dostojno, niti jedno vprašanje ni bilo tako stav¬
ljeno, da bi ga vjeli. Naposled so ga izpustili
ter mu dovolili, da si je smel sam izbrati za
govornike.

Stari Malzerb, nekdanji minister nesrečnega
kralja, prosil je za posel. Ne boječ se smrti, ki je
morda združena s tem opravilom, pisal je zboru:

„Ne vem, ali bodete dali kralju kacega z?
govornika in ali mu bodete dovolili, da si kat<

61

rega izvoli. Če mu je to dano na voljo, tedaj
vas prosim, naznaniti Ludoviku Šestnajstemu,
da sem jaz pripravljen zagovarjati ga. Bil sem
dvakrat poklican v njegovo svetovalstvo v onem
času, ko so se zavidali za to čast; sedaj pa, ko
je ta posel zelo opasen, štejem si v sveto dolž¬
nost, da prosim zanj."

Kralj si je izvolil Malzerba in mladega od¬
vetnika Desežeja.

Zagovor zadnjega je bil mojstersko delo,
pa vender je bil ves trud zastonj. Glasovali so
vsi za smrt. Zanikarni vojvoda Orleanski je gla¬
soval takčle: „Glasujem za smrt, prepričan, da
vsi zapadejo smrti, kateri hočejo kratiti pravice
ljudstva!"

387 poslancev je glasovalo za smrt, 334
pa nasprotno, šentjakobska knjižnica v j

„ Živel narod, svoboda, jednakost!" rjula je
besna drhal, ko je predsednik s trepetajočim
glasom čital izid glasovanja.

Malzerb je plakajoč padel pred kralja, ta
pa je bil zelo miren.

„Ne zavidajte mi tega jedinega pribežališča,
katero mi še preostaje," rekel je mirno. „Že
več dni se izprašujem, ali sem med svojim vla¬
danjem česa zakrivil proti ljudsvu, pa svobodno
porečem, da nisem ni jedne krivice našel, in na¬
dejam se, da bom lahko položil račun Gospodu,

4 *

52

pred čigar obličje bom skoraj stopil. Vedno sem
hotel le srečo ljudstva, druzih želj nisem gojil
nikdar!*

Opoludne 20. januvarija 1. 1793. prečital je
minister pravosodja kralju njegovo obsodbo.

Mirno in trdno je na to rekel Ludovik:

»Zahtevam tri dni odloga, da se dostojno
pripravim na smrt."

Začelo se je novo glasovanje in zavrgli so
kraljevo prošnjo. Smrt mu je bila odločena v
štiriindvajsetih urah.

Santer je ta odlok naznanil kralju.

Ludovik je na to v obširnejši prošnji prosil,
da se poplačajo njegovi dolgovi, prosil je, da bi
se preskrbela njegova zapuščena rodbina in pa,
da bi slobodno občeval ž njo.

»V imeni narodnega zbora,* blebetal je pi¬
jani Santer, »dovoljuje se Ludoviku Kapetu vse,
toda on mora prihodnje jutro v krtovo deželo.
Naš narod je velik in pravičen, on se bo tudi
posvetoval, kaj mu je storiti s Kapetovo rodbino.*

Na to je prišel irski duhovnik Edžuerds,
katerega si je kralj izvolil v spovednika, in za¬
prla sta se v celico, da mu je Ludovik prečital
svojo oporoko ter se izpovedal.

Kraljeva rodbina je med tem izvedela vse.
Kraljevič je zdaj pa zdaj prosil: »Pustite me

53

pred zbor, pustite me pred zbor! Prosil bom za
življenje svojega ubogega očeta!"

Trdosrčni stražniki ga niso hoteli uslišati.

Med tem je napočila ura ločitye. Klerij je
v kraljičini sobi stole razpostavil tako, da zunaj
stoječi stražniki niso mogli videti tarnajoče rod¬
bine. Na Ludovikovo zapoved je imel pripravljen
led z vodo. Edžuerds pa je ostal v stranski sobi,
da ne bi sč svojo navzočnostjo vznemirjal kraljice.

Kak prizor! 4nji^ntca-v

Vsi so objemali nesrečnega vladarja in pre¬
velike žalosti niso mogli govoriti. Pol ure ni
bilo slišati druzega, kakor žalostno stokanje, ka¬
tero se je celo na dvorišče čulo.

Kraljič je slonel na očetovih kolenih, poleg
njega je stala princesinja Marija Terezija, na levi
strani je sedela kraljica, na desni pa Elizabeta.

Trepetaje so poljubljali obsojenca. Kadar
je spregovoril, počeli so vsi jokati.

Po desetih je hotel kralj oditi v svojo
celico. Vsi so se ga oklenili in ga hoteli na ta
način zadržati. Žalost, neskončna žalost jim je
napolnjevala srca.

„Moramo te še vsaj jedenkrat videti!" ihtela
je princesinja Elizabeta.

„Jutri zgodaj!“ rekel je kralj.

„  Obljubi nam!“ prosili so vsi.

„Obijubujem vam, in zdaj zBogom, dragimoji!"

54

Pri teh besedah je Marija Terezija omedlela,
kraljevič pa je tekel k stražnikom proseč jih:
»Pustite me pred ljudstvo, pustite! Moj oče ne
sme umreti, prosil bom, da mu prizaneso ! 8  Na¬
posled se je kralj vender poslovil, dolgo se je
še tja v tiho noč slišalo stokanje žensk in otrok,
Parižani pa so spali — prav mirno.

Ob jedni uri se je kralj vlegel k pokoju,
poleg njegove postelje je klečal Klerij, kateri vso
noč ni zatisnil oči. Ko se je vladar proti peti
uri vzbudil, vstal je mirno, zaukazal je poklicati
Edžuerdsa in je vsprejel zadnjo popotnico.

„Ne bojim se smrti , 8  rekel je potem, „ker
vem, da dobim namesto minljive krone večno . 8
Potem je objel in poljubil Klerija.

„Prosil sem, da smete ostati na strani mo¬
jega sina , 8  dejal je, „oj tolažite ga v tej zanj
gotovo žalostni uri! Morebiti mu bo vender mo¬
goče pozneje naplačati vašo ljubezen . 8

Na to je prevzel Klerij več reči, katere so
bile kraljici namenjene in je jokaje odšel počasi,
tudi Edžuerds je šel h kraljevim, da bi jim na¬
znanil, da kralja ne bodejo več videli, ko se je
vrnil, našel je kralja pri peči grejočega se, ker v
sobi je bilo mrzlo.

m  »Moj Bog , 8  tako je dejal, „kaj bi bil zdaj
brez vere v Večnega, po njem se mi zdi smrt
prijetna . 8

55

Ob pol deveti uri je prišel Santer, poveljnik
narodne straže, in naznanil kralju, da ima po¬
velje, peljati ga na morišče. „ Pojdimo! pripravljen
sem!“ reče Ludovik krepko ter gre s Santerjem
in njegovimi častniki. Prišedši na dvorišče, ozre
se kralj na okna svojih ljubih. Pa oh! Črez noč
so jih besni Jakobinci zabili z deskami; niti
jednega pogleda od njegovih dragih mu niso pri¬
voščili. Kralj je sedel v kočijo in odpeljali so
ga. Od zadaj je jahalo konjištvo, ki je seboj
peljalo svoje težke topove.

Dospevši na morišče, stopal je kralj trdnih
korakov po stopnicah na oder, ozrl se proti
Tuilirejam* stopil potem na kraj odra ter rekel
s čvrstim, donečim glasom: „Francozi! umrjem
nedolžen; odpuščam vsem ‘sovražnikom iz srca
ter želim, da bi Francoska . . . .“

V tem trenotku zavpije rdečenosi, pijani
Santer; na njegovo zapoved zaropočejo vsi bobni
in vduše zadnje besede nesrečnega kralja, ki je
potem vsprejel smrtni udarec.

*) Kraljevi grad.

56

Osmo poglavje.

Pogin kraljeve rodbine.

Malo časa pred smrtjo je rekel kralj. »Ne
bojim se smrti, pa vender ne morem brez strahu
misliti o usodi svojih ljubih."

Hudo, da hudo se jim je imelo goditi. Na
dan kraljeve obsodbe so sedeli tihi in bledi
skupaj. Ni besedice ni nobeden spregovoril. Po¬
slušali so hrup, ki je donel iz ulic. Naposled je
vtihnilo vse in sedaj vstane Marija Antonjeta.

.»Odsekali so mu glavo!" vzkliknila je s
povzdignenimi rokami: »Bog se nas usmili!"

Ta dan je bil prav strašen tem ubožcem.

S sklenenimi rokami je stopala kraljica po
sobi. Njene solze so vsahnile in potrta je bila
njena oseba.

Naslednji dnevi so bili jetnikom jednolični
in pusti. Ostro nadzorovanje se je zmanjšalo, ž
njim vred pa tudi poprejšnje oskrbovanje, katero
so še do sedaj jetnikom skazovali. Kierij je bil
iz službe odpuščen in sledili so le dolgočasni
dnevi, dokler ni nov naklep, rešiti kraljevo rod¬
bino, provzročil nemili hrup. Neki rojalist*
imenom Toulan bil se je priplazil v ječo, name-

*) Kraljev privrženec.

57

ravajoč najprej rešiti kraljico, potem pa Dofena.
A njegov namen so zvedeli in narodni zbor je
sklenil, Dofena kraljici odvzeti. Ko so prišli zbo
rovi poslanci in je njihov govornik bral: Sin
obglavljenega Ludovika Kapeta se ima izročiti
državljanu Simonu," planila je Marija Antonjeta
k svojemu detetu, da bi ga branila.

„ Dokler bom jaz živa ne dobite v pest mo¬
jega otroka!" zavrisnila je.

Neki poslanec je popadel princesinjo Marijo
Terezijo, žugaje jo umoriti, ako bi ne bila kra¬
ljica pokorna narodnemu zboru. Tiho plakaje
oblekla je mati svojega sinka. Opominjala ga je
še, naj bo ubogljiv in poslušen in naj bode svo¬
jim prihodnjim rednikom vedno pokoren. Policija
je kmalu potem Dofena odpeljala ter ga izročila
neusmiljenemu Jakobincu Simonu. Marija Anto¬
njeta svojega sina ni videla več.

Tudi njena ura je imela v kratkem odbiti.
V noči od 1. do 2. avgusta zaškripala so ječina
vrata in zapovedali so: „Antonjeta Kapet naj
vstane!"

Sledil je nov, žalosten prizor. Nasilno so
odtrgali kraljico od njene hčere in svakinje.

„Le mirni bodite!" rekla je jokajočima.

„Oj mati!" vzkliknila je hči, „ obsodili so
očeta in tudi tebi ne bodejo prizanesli. O, iti
hočem s teboj in s teboj umreti!"

58

Ko je nesrečna kraljica šla iz ječe, butnila
je tako močno ob nek tram, da jej je čelo jako
krvavelo.

Vprašal jo je nekdo prisotnih, če jo hudo
od vdarca čelo boli.

Ona pa je odgovorila: „0 ne, mene nič več
ne more boleti!"

V novi ječi so zelo slabo in nedostojno
ravnali ž njo.

Pač je še poskusil nek vitez Rižvil, vspod-
bujen po grofu Ferzenu, kateri je takrat bival v
Bruselji, rešiti jo, a tudi njegov namen je bil
ovajen, komaj je sam ušel in v Belgijo Ferzenu
prinesel kraljičin medaljon, katerega je isti nosil
do smrti. Nek drug prijatelj, ki je dospel do
nje, našel jo je v cunje oblečeno na klopi sedečo,
kako je z dolgim zobotrebcem vezla podvezo.
Tudi ta je moral popustiti misel, da jo kedaj reši.

Slednjič so jo obsodili. Dostojno je odgo¬
varjala na vsa vprašanja. Povrnivši se v svojo ce¬
lico, pisala je zadnje pisemce princesinji Elizabeti.

„ Ravnokar so me obsodili, toda ne k sra¬
motni smrti, kakor kacega zločinca, nego zdru¬
žena bom s tvojim bratom. Oh, v kakem stanu
vas moram ostaviti! Moj sin naj nikedar ne pozabi
zadnjih očetovih besed, namreč, naj se ne maščuje
nad našimi sovražniki. Z Bogom, draga sestra! Ob¬
jemi, poljubi moje uboge otročiče! Zdravi ostanite!"

59

Na bornem voziči se je morala na morišče
peljati hči Marije Terezije. Umrla je dnč 16.
oktobra 1. 1793. vsa udana v božjo voljo.

Krviželjnost Jakobincev pa še ni bila na¬
sičena. Dne 8. maja 1. 1794. odpeljali so iz ječe
princesinjo Elizabeto, kraljevo sestro.

Nesrečna kraljičina Marija Terezija, katera
je morala sedaj sama ostati, prosila je milo
sodne hlapce, naj 'bi jc s teto vred umorili, a
pahnili so jo v ječo nazaj.

„Bodi srčna! Moli in zaupaj v Boga!" bile
so zadnje besede Elizabetine, katere je govorila
svoji netjakinji. Dan potem (9. maja) je pretrpela
vso muko.

Kraljeviču se je ta čas tudi zelo hudo go¬
dilo. Trpel je revščino in glad, in ko je po padcu
Jakobincev vladajoča, zmernejša in treznejša
stranka poslala Barasa, ki naj bi pozvedel, kako
da se godi nesrečnemu kraljevemu otroku, našel
ga je že bolj mrtvega nego živega. Odvzeli so
ga rediteljem ter ga zopet dali v Tempi v oskrbo,
toda žal — po toči ne hasne zvoniti.

Na smrtni postelji je želel svojo sestro vi¬
deti. Prepeljali so jo k njemu. Objela sta se
zadnjikrat.

„Slišim mater govoriti!" šepetal je umira¬
joči deček. „Ravnokar ide pome!"

60

To izgovorivši, zgrudil se je v postelj nazaj
in izdihnil nedolžno svojo dušo. Tako je umrl
nesrečni kraljevič.

Pol leta pozneje so se vrata Templa od¬
prla princesinji, ki je edina ušla pogubljenju.
Njen ujec, cesar avstrijanski, zamenil jo je za
vjete Francoze.

Še jedenkrat se je ozrla na zatemnelo
poslopje.

„Minolo je pol in štiri let,“ vzdihnila je, „ko
so mene in moje sorodnike tu le vrgli v ječo.
Oh, le jaz sama sem še ostala živa, jaz najne-
srečnejša izmed vseh!“

Zamenili so jo v mestu Bazilji (v Švici).
Tu je tudi našla nekdanjega komornika svo¬
jega očeta.

Pariška direkcija ji je poklonila več daril.
Ona pa je vse poslala nazaj rekoč: „Naj se dado
ta darila onim, ki so mene pripeljali tu sem.
Ne potrebujem nikacega darila!"

Pozneje se je zaročila nesrečna princesinja
se svojim stričnikom vojvodo Anžulemskim. Pra¬
vijo, da se nikdar ni nasmehnila; videlo se je,
kakor bi bila kal njenega življenja zamorjena
vsled prestanega trpljenja. Ta princesinja je bila
zadnji otrok nesrečne Marije Antonjete, hčere
cesarice Marije Terezije.

61

Revolucijo pa je vkrotil mož z otoka Kor¬
zike, Napoleon I., in le malo besnih jakobinskih
načelnikov je doživelo novo stoletje.

UjU„; ca  „
Deveto poglavje.

Konec.

„Heda! prijatelj!" zakliče necega dne ne
ravno lično oblečen mož bogato a vender brez
ukusa oblečenemu gospodu.

„Kaj bo?" oglasi se ta ponosno.

„Niste li vi tisti gospod, ki se je potrudil
pred nekaj tedni necega srečnega igralca spre¬
miti v spalnico?" vpraša prvi, ki ni bil nikdo
drug nego Žabo. „Da, sedaj vas zopet popolnoma
poznam. Hej! Kje pa je ostal moj denar?"

Nagovorjenee pogleda Žabčta izprva za¬
ničljivo, potem pa jezno ter zavpije: „Steli iz
norišnice ušli gospod, kali?"

„Le nič ne tajite, d&, vi ste bili, prisežem,
da ste me vi spremili v spalnico!" reče Žabč,
ter položi svojo roko na tujčevo ramo.

„Proč z roko, če ne ste takoj mrtev!" za¬
grmi tujec nanj.

Bivši stražnik ni hotel moža izpustiti, tem¬
več se je oziral po policiji, in ker te ni bilo
blizu, klical je zbrano množico na pomoč.

62

Liki dva borilca stala sta si ta dva na¬
sproti. Ljudstvo se je že veselilo pravilnega dvo¬
boja; a ta čas pa je že prišla policija.

»Ta mož meje okradel," pravi Žabo častniku.

» Ni res, laže, ne poznam ga!“ kriči obdol¬
ženec.

»Pojdita oba z menoj v stražnico!" veli
policijski častnik.

Ko so nja zasliševali, pokazalo se je, da
Žabo ni mogel svoje trditve dokazati, in da je
bogato oblečeni tujec že več let brez vspeha
zasledovan zločinec. Žabč je smel po dolgem
zasliševanju oditi, hudodelnik pa je moral v ječo

„Denar sem sicer zgubil, pa dobro mi de,
da sem le kaznil sleparja, ki mi ga je vkradel! “
pravi Žabč sam pri sebi odhajajoč.

»Čujte, dragi Žabč!" zakliče v tem hipu
nekdo za njim.

Žabč se ozre in zagleda Sabino, Tisotovo hči.

Oči mu veselja zažarč, ker rad je imel dekle.

»Veseli me, da te zopet vidim," reče ji
brzo pozabivši, kar je ravnokar doživel.

»Kje je pa oni dozdevni Žabč?" vpraša ga
Sabina. „

Menda si se seznanila ž njim, kali?" praša
jo brzo. »Morebiti me hočeš celč tožiti?"

Sabina povesi oči.

63

„Veate-li, kje je sedaj tisti dozdevni Žabč!“
araša ga za nekaj časa zopet.

Žabo odkima z glavo in premeteno pravi:
,Na tvojem mestu bi onega pozabil ter bil s
jravim Žabotom zadovoljen."

Sabini je vsa kri stopila v lice.

„Tedaj res ne veste, kje sedaj stanuje in
cdo da je?" pozveduje ona.

»Ne vem," odgovori Žabo.

Dekle ga pozdravi in hitro zgine, kakor je
prišla; Žabo pa je potoma premišljeval o tej
novi prigodbi.

Srečno prebivši strašna leta revolucije,
vstopil je v vojno velicega Bonaparte-ja. Odliko¬
val se je v bitkah pri Lodi, Arkole in pozneje
pri Marengi, šel je kot častnik v Švedsko z
Bernadote-jem, kateri mu je več dobrot skazal,
ter se je malo prej bil oženil s Tisotovo Sabino.
Umrl je kmalu po prihodu v novo domačijo in
bina je postala vdova.

Po Stockholmskih ulicah se je pomikal ne-
a dne slovesen sprevod. Umrl je nek kraljev
odnik. Spremljalo je pokojnika več stotin vo-
V prvem je sedel grof Ferzen, maršal vsega
Ijestva. Njegovi osiveli lasje so mu padaii

64

na rame. Sedel je ponosno, čeravno ga je črtilo
ljudstvo in plemstvo, ker tudi tukaj je branil
kraljevo oblast.

Ljudstvo naglo obstopi grofovo kočijo.

»Ven ti izdajalec!" kričala je drhal.

Kamenje je letelo v šipe, konji so se spla¬
šili, kočijaž pobegnil in v malo trenotkih je ob¬
stala kočija. Grof Ferzen jo je moral zapustiti.
Njegova glava je krvavela.

Drhal je z dežniki in palicami udrihala po
njem, on pa je šel, obdan od vseh strani od
kričeče množice, proti bližnji gostilni. Večkrat
so ga pobili na tla ter vpili: Ubijte ga, izdajalca!"

Vender se je pobral vselej ter prišel naposled
do gostilne. Milosrčni oštir mu je dovolil vsto¬
piti. Neka gospa, ki je skozi okno gledala spre¬
vod, odvedla ga je v svojo sobo, kjer se je takoj
zgrudil na z6fo. Padel je v omedlevico in neza¬
veden obležal, med tem ko je zunaj razsajala
■drhal. Ko se je črez nekaj časa zavedel, videi
je, kako je blaga gospa zanj skrbela. Solzeča
se mu je obvezovala rane in hvaležno jo je po¬
gledoval. Njeno lice se mu je zdelo znano. Pre
mišljeval je, kje neki jo je že videl.

»Kedo pa ste?" vpraša jo.

»Imenujem se Sabina Žabč, odgovori mu
gospa Ijuheznjivo.

»Sabina?" mrmra grof ves zamišljen.

65

»Steli iz Francoskega?"

Gospa mu prikima ter pokaže na medaljon,
ki je visel izpod grofove obleke.

»Marija Antonjeta mi ga je dala," reče
Ferzen na to, „zdaj vas zopet poznam! Vi ste
hči onega jetmčarja! O Bog, v kakih okoliščinah
sva se sešla!"

»Umirite se gospod grof," prosi ga Sabina
ganjena. »Hitela bom po zdravnika. Iščejo vas
sicer, toda ne bodo se predrznih prodreti v
žensko sobo."

S temi besedami odide Sabina Žabč skozi
draga vrata, katera potem skrbno zaklene.

Ferzena ni našla več živega. Ko se je za
;  četrt ure vrnila nazaj, že je drhal zalotila grofa,
izvlekla ga iz sobe in ubila.

Tako nesrečno in kruto je izdihnil svojo
dušo ta plemeniti privrženec in zvesti prijatelj
nesrečni francoski kraljevi rodbini Ludovika
Šestnajstega v svojem krasnem rojstnem mestu
Stockholmu,

tentjakate * 9  tag?



■  , • ' ' »
v ^ - \

»te 4 ■