^Jjubljsnsks banka Go^Ewj^"^EDrm^^KE XXV. — številka 32 ,tiUe,J,: oW. konference SZDL 1» fj*' ^nj, Radovljica, Sk. Loka ^al r IzdaJa CP G01"6^8111 tlsk s. Qd G1«vni urednik Anton Mlklavčlc &°vorm urednik Albin Učakai l!lA SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sreda, 19. 4. 1972 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk, Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk ln sicer ob sredah In sobotah. 80 bi,e Pos,edice hude prometne nesreče, ki se Je pripetila v nedeljo zvečsr ob pol ^eoL113 viaduktu Peračlca. V nesreči Je ena oseba izgubila življenje. Vizjak je menil, da pri predvidenem novem zakonu o go1 .-^ za zdaj ne kaže, da bi bile nekatere stvari poenostavi^ in se bo zato v razpravi treba spoprijeti s kar lepo v ^ problemov in vprašanj. Preprosto povedano gre namreč da bo treba ves sedanji sistem spremeniti, če se bo Pr0 z lesom sprostil. sklef''' Zato je sekretariat regionalnega kluba poslancev da bo po izdelavi osnutka zakona najprej pripravil ožji govor s poslanci in predstavniki Gozdnega gospodarstvi " tem pa bo klub pripravil še širše posvetovanje. TURISTIČNI RAZVOJ GORENJSKE rj. £ Prvotno je bilo predvideno, da bo klub poslancev V pravil širše posvetovanje o problematiki in turističnem voju na Gorenjskem. Zato je Turist progres iz raq<0v Lij pripravil tudi posebno gradivo za razpravo. Ker pa nadau turistični razvoj sodi v okvir dolgoročnega razvoja Gorenj' o tem pa bosta pripravila razpravo svet gorenjskih obtin medobčinski svet ZK za Gorenjsko, se je sekretariat * jjj odločil, da bo gradivo pismeno posredoval poslancem- ^ podlagi omenjenega gradiva se bodo poslanci lahko vklju tudi v širšo razpravo o nadaljnjem razvoju Gorenjske. NOV ZAKON O ZVVI 0 Ker se pripravlja nov zakon o zvezi vojaških v0^. invalidov, bo regionalni klub poslancev pripravil širšo ^ pravo o značilnostih bodočega zakona. Poleg predstavo* ^ zveze vojaških vojnih invalidov z vse Gorenjske se bod ^ razprave udeležili tudi poslanci socialno zdravstvenegaj. republiškega zbora republiške skupščine z Gorenjske in stavniki sekretariata za socialno in zdravstveno varstvo venske skupščine. ZAKON O ZDRU2EVANJU KMETOV j» 0 30. člen predloga zakona o združevanju kmetov v se njem predlogu določa, da je temeljna organizacija združe dela praviloma pravna oseba, če se drugače ne odloči- >• $ bil takšen predlog sprejet, bi po mnenju poslanca ^ jnji3 Eržena imelo to negativne posledice. Ker ustavna dopo ^ dajejo vse možnosti organizacijam združenega dela, J ^ njegovem mnenju takšno zakonsko določilo nepotrebno- ^ vrstne zadeve naj se prepustijo kolektivu, ne pa za Zadružna zveza in sekretariat za kmetijstvo republiške s ščine pa naj nudita pomoč tistim, ki teh pravic nimajo u nih po samoupravni poti.« A.*8 Simpozij na Bledi' Na Bledu je bil prejšnji teden petdnevni simpozij mednarodne agencije za atomsko energijo s sedežem na Dunaju o uporabi nuklearnih aktivikacijskih metod na področju naravoslovnih znanosti. Simpozija se je udeležilo okrog 120 znanstvenikov iz 14 držav članic mednarodne agencije. V imenu jugoslovanske vlade je bil gostitelj simpozija inštitut Jožef Štefan. Na simpoziju so obravnavali vlogo aktivikacijskih metod na področju medicine, biolo- gije, veterine, zdravstven ^ m industrijskega varstva ^ zaščite okolja. Jugoste^fe^ zastopali sodelavci « Vin za nuklearne vede v pri Beogradu, inštituta jer Boškovič iz Zagreba » ^ štituta Jožef Štefan iz Ijane. SREDA _ Proti gradnji novih oljarn »Res je, da potrošnja jedilnega olja nenehno narašča, vendar ne tako, da obstoječe oljarne v Jugoslaviji ne bi niogle pokriti vseh potreb na trgu ... Zato smo proti gradnji nepotrebnih objektov.« kakšno je stališče delavcev J^eujsko živilskega kombi-Ja« Kranj - obrata Oljarica J »ritofu. Zakaj? Ni še tako ?*W>. ko je stekla proizvod-"Ja v novi oljarni v Obrenov-kmalu pa bo tudi v oljar-J! v Somboru. Izdelani so tu- 1 « načrti za novo oljarno Novi Gradiški, ra/on tega * obstoječe oljarne v Jugo- 'aviji modernizirajo in pove-,JeJo proizvodne zmogljivo-*V" Kljub sedanjim in orne- Jemm novim zmogljivostim ?a v državi še vedno pobijajo želje po gradnji no-Jh oljarn. Tako bi radi gra-Jjl1 v Bački Topoli, v Sidu, ^a£ki Palanki, Negotinu, Sen-tl in v Bogatiču. Prav te želje so privedle *°lektiv obrata Oljarica, da J* je odločil za protest. Pro-:*letn je namreč v tem, da se kijub precejšnjemu uvozu suhega olja sedanje oljarne *tenehno srečujejo s pomanjkanjem surovin in nepopolno *asedenostjo zmogljivosti. Po drugi strani pa ne kaže in tudi možnosti ni, da bi se ^oizvodnja domačih surovin Z* talilno in tehnično olje J°.Večala, saj bi to pomenilo Ilke spre-iembe na agro- tehničnem področju pri nas. Skratka, potrebam po olju na domačem trgu, katerega potrošnja bo zaradi nedavno usklajenih cen z mastjo naraščala počasneje kot v zadnjih letih, bodo v prihodnje kos sedanje in še nekatere predvidene oljarne, v katerih bo v kratkom stekla proizvodnja. Gradnja novih oljarn bi zato po mnenju delavcev obrata Oljarice in predstavnikov KŽK Kranj pomenila nesmotrno vlaganje denarja, in to prav v času, ko ga tisti, ki bi radi oljarne gradili, nimajo in ko sredstev nasploh pri- manjkuje. Večje število oljarn v Jugoslaviji bi nas takoj hitro pripeljalo do še večjih gospodarskih težav. -V kmetijsko živilskem kombinatu se sicer zavedajo, da nimajo pravice in možnosti preprečevati gradnjo novih oljarn v Jugoslaviji. Da pa na podlagi podatkov in prihodnjih potreb ne bi prišlo v tem delu jugoslovanskega gospodarstva v bližnji prihodnosti do nepotrebnih težav, so o tem prek gorenjskih poslancev obvestili republiške in zvezne poslance in druge rej publiške in zvezne organe. A. Zalar Preusmerjanje v turizem V obdelavi možnosti razvoja turizma v tržiški občini je bilo pretekli teden obdelano področje visokogorskih kmetij Doline in Loma. Razgovori z lastniki visokogorskih kmetij so pokazali, da bo možno nuditi na območju Doline 80 ležišč in na območju Loma 123 ležišč. Od Urediti status GTZ Po srečanju turističnih delavcev v Kranjski gori »kih Vnega sreianJa gorenj-KraL,turl»tičnih delavcev v °kro , gori »e Je udeležilo đrujf 300 članov turističnih O il» drugih. Takrat so •keniVOju tur,zma na Gorenj-rbnj!' posebno o alpskem tu-*en p »Pogovorili Jaka Er- ^dev?1?0 *Van' lnž- Fra"C ten p k In dr- Dan»o Dou «rCCa*i" mnenJu VS2h Je to da b'^e "spelo tako dobro, Dravl?,đo *e letos Jeseni prl-Preaavopodobno srečanje v k|CgaPr.av Je bilo to srečanje, turj ;e Pripravila Gorenjska tnedwna zvcza, namenjeno ^mentol!nemu »Poznavanju, du d"Ja^ izkušenj ln pregle-lja obSeženih uspehov, pa ve-Oekat r>em 0Pozor,tI še na *ve*a Gore»Jska turistična kratk *e ^e v sorazmerno VUa J;1" času uspešno uvelja-*ach^!fd tur'stičniml organi-loge J?1 na r"Orenjskem. Na-Ustu* čakajo Gorenjsko tu-n° zvezo po sedanjem predlogu nadaljnjega turističnega razvoja Gorenjske, pa so nedvomno še veliko večje. Prav zato bi bil že skrajni čas, da se končno uredi status te osrednje organizacije. Gorenjska turistična zveza namreč trenutno deluje na principu združevanja občanov. To pa delo in u avl-tost včasih močno zmanjšuje. Kot primer naj povemo, da bi glede na podobne oziroma sorodne turistične organizacije v tujini Gorenjska turistična zveza morala imeti položaj organizacije posebnega družbenega pomena. To bi jo rešilo iz sedanjega neurejenega sistema financiranja, pripomoglo bi k utrditvi turističnih organizacij oziroma društev v občinah, okrepilo članstvo itd. Da gre pri tem za pomembno vprašanje, nedvomno potrjujejo tudi načrti ln programi o razvoju turizma na Gorenjskem. A. Ž. tega bo približno 50 odstotkov ležišč v brunaricah, ki bodo zgrajene v neposredni bližimi kmetij. Nadmorska višina na kateri ležijo kme ti je, se giblje od 700 do 1100 metrov. Povsod bo možno nuditi turistom letno-zimsko rekreacijo. Dela za preusmeritev v turizem se bodo začela izvajati že v tekočem letu. Tako bi bilo možno že v naslednjem letu sprejeti nekaj turistov na oddih na visokogorske kmetije. Tudi v teh dveh območjih je bilo najetih že nekai kreditov v višini 240.000,00 dinarjev za dobo petih let. V preteklem letu so uporabili v tržiški občini za preusmeritev v turizem 339.000,00 dinarjev kreditov, v letošnjem letu pa skupno kar 435.000,00 dinarjev. —jp Turizem in gostinstvo Odbora skupine za gozdarstvo in lovstvo pri svetu za gozdarstvo in lesno industrijo zvezne gospodarske zbornice bosta imela 20. in 21. aprila na Bledu sejo in posvetovanje o razvoju turizma kot gospodarske dejavnosti v gozdarstvu. Razpravljali bodo tudi o lovnem in ribolovnem turizmu, o možnostih vključevanja gozdarskih organizacij v turistično gospodarstvo, o dosedanjih izkušnjah pri usklajevanju gozdarstva s turizmom na Koroškem in o vlogi Gozdnega gospodarstva Bled v razvoju turizma na vasi, A. t. LJUBLJANA Razstava in prodaja v Savskem logu se nadaljuje *l Y «J Ml komponibilni program marie e - program - barbara Stanovanjsko pohištvo Stavbeno pohištvo Keramične obloge Gradbeni material Dostava na dom Za stanovanjsko pohištvo Kredit do 10.000 din ^ljubljanska banka ) Samoupravljanje v dislociranih enotah l, ki jo je pripravil center za raziskavo javnega mnenja pokazala, da so samoupravni odnosi in samoupravljanje posebno slabo razviti v tistih kolektivih, ki so kot enote ijeni od matičnih podjetij. Prav zaradi tega se po po-teznih občinah zavzemajo za boljše samoupravljanje v ■lociranih enotah. Ne nazadnje bodo ta vprašanja in prob-le temeljito obravnavala in terjala njihovo dosledno ures-ičevanje tudi ustavna dopolnila. fav zdaj so pri občinskih sindikalnih svetih gorenjskih občin slali posameznih dislociranim enotam posebne vprašalnike samoupravljanju. Iz teh bodo ugotovili, kje in kako so Samoupravni odnosi še posebno nezadovoljivi in zato terjajo temeljito proučevanje. Na Jesenicah je 23 takih dislociranih enot, za katere bi lahko dejali, da so med večjimi, tako po številu zaposlenih kot tudi po svoji precejšnji vsakoletni realizaciji. O samoupravljanju V teh delovnih enotah pravi predsednik jeseniškega občinskega sindikalnega sveta ŠTEFAN RODI: ' »Vse te enote, ki jih je na Jesenicah kar precej, imajo možnost, da po določilih ustavnih dopolnil postanejo temeljne enote združenega dela v pravem pomenu in Smislu. V 12 enotah imajo Osnovne organizacije sindikata, v nekaterih enotah jih bodo ustanovili še letos. V 3 enotah imajo osnovno organizacijo ZK in predvidevamo, da bodo osnovne organizacije ZK ustanovili še v nekaterih drugih. Očitno je, da je samoupravljanje dobro razvito prav tam, kjer so osnovne organizacije sindikata ali ZK, medtem ko v ostalih enotah l zaradi nezadostno razvitega samoupravnega sistema prihaja do težav. Razen tega je v vseh 23 enotah 6 samoupravnih organov v samih delovnih enotah, v treh pa so poleg zborov delovne enote tudi obratni delavski sveti in v eni enoti imajo tudi izvršilne samoupravne organe. Najbolj urejene samoupravne odnose imajo v delovni enoti Viatorja. Za dislocirane enote nekako velja, da je nekoliko več samoupravljanja tedaj, ko gre za disciplino na delovnem mestu, za dolžnosti itd. Premalo pa je samoupravljanja tedaj, ko bi de- Preslaba obveščenost i ' Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze Radovljica Je pred nedavnim Ocenile letošnje zbore volivcev V radovljiški občini. Ugotovil Je, da so bili zbori volivcev kljub precej slabi obveščenosti dobro obiskani. Dobršen del razprave je izvršni odbor namenil obveščanju. Menili so, da bi v prihodnje moral predsednik skupšeine vsaj dvakrat na leto sklicati zbore volivcev, prvič glede proračuna ln programskih izhodišč, drugič pa O uresničevanju zastavljenih ciljev in nalog. Tudi vodstva krajevnih skupnosti bi morala vsaj enkrat na leto sklicati Zbor občanov, kjer bi lahko razpravljali o uresničevanju programa krajevne skupnosti in podobnem. Enako naj velja tudi za krajevne organizacije socialistične zveze, kadar razpravljajo o razvoju kraja ln o vlogi občinske skupščine. Takrat naj bi povabili vse odbornike svojih voMlnih enot ln tudi predstavnike krajevne skupnosti. In da bi se v pri-hodn'e lahko zborov volivcev ude'c*.evaH tudi poslanci, so predlagali, naj bi zbori volivcev trajali 14 dni ne pa le 5 dr-i kot na primer letos. Na zborih volivcev v radov-Ijišvj občini je bilo letos sprejetih 205 sklepov, predlogov, pripomb, stališč ln mnenj. Izvršni odbor občinske konference meni, da je treba celotno gradivo poslati vodstvom krajevnih organizacij SZDL ln članom svetov krajevnih skupnosti, da bodo vprašanja, ki zadevajo izključno krajevno problematiko, lahko obravnavali ln reševali sami. Med bistvenimi vsebinskimi pripombami na zborih volivcev pa so bile, naj občinska skupščina sprejme dokončno stališče do odtujevanja osnovnih sredstev (zadružni domovi, pašniki, travniki itd.) od kmetijskih zadrug. Tega je namreč v zadnjem času v občini vedno več in zato so občani ogorčeni. Razen tega so na zborih volivcev podprli predlog, da Izvršni odbor občinske konference SZDL ter kmečka sekcija skupaj s svetom za kmetijstvo in gozdarstvo pripravita razpravo o Izvajanju zakona o združevanju kmetov ter da naj bo delo zavoda za urbanizem na Bledu in oddelka za gradbene In komunalne zadeve pri občinski skupščini v prihodnje bolj usklajeno. Zdaj se namreč dogaja, da občani pri pridobivanju gradbenih dovoljenj pri omenjenih organih večkrat naletijo na različna razlaganja posameznih zadev. A. Žalar lavci morali sami odločati o sredstvih, ki so jih ustvarili. TEŽAVE ZARADI SLABEGA OBVEŠČANJA Največ težav je tedaj, ko se urejujejo osebni dohodki zaposlenih v dislocirani enoti. Taka in podobna vprašanja imajo v delovnih organizacijah urejena v veČini primerov s centralnim pravilnikom. Vendar pa ti pravilniki niso vedno prilagojeni in ne upoštevajo značilnosti posamezne enote, ki je ločena in vezana na značilnosti nekega kraja (drugi življenjski pogoji, življenjski stroški itd.). Težave so tudi zaradi neurejenih stanovanjskih razmer, zaradi družbenopolitičnega udejstvo-vanja izven delovne enote, kulturnega življenja itd. Razpolagamo s podatki, da pri nas išče pomoč in nasvete več delavcev iz dislociranih enot kot delavcev, ki so zaposleni v podjetjih, ki imajo sedež v naši občini. Ti delavci v večini primerov niso obveščeni, vendar jim tudi sami ne moremo povsem ustreči, ker tudi sami ne poznamo določil v njihovih samoupravnih aktih, ker nam jih njihove enote ali podjetja neredno ali pa sploh ne dostavljajo. RAZGOVORI NAKAZUJEJO REŠITVE Na Jesenicah smo že pred leti opazili te probleme v dislociranih enotah, zato smo pripravili več razgovorov s predstavniki teh delovnih enot in predstavniki njihovih podjetij. V prvi polovici leta smo običajno pripravili en razgovor, v drugi polovici pa drugega. Zdi se nam, da je to zelo dobra oblika za reševanje ne le težav, temveč tudi možnost za dogovor za nekatere skupne akcije. V teh razgovorih sodelujejo tudi skupščina občine in družbenopolitične organizacije občine. • Decembra smo imeli zadnji posvet, prihodnji bo junija ali julija. Do tega posveta bodo morale delovne organizacije pripraviti predloge, kako bodo uresničevale določila 21., 22. in 23. ustavnega dopolnila, ki govore o neposredni vključitvi delavcev v samoupravljanje. Na posvetu se ne bomo le menili o tem, kako je samoupravljanje v teh enotah urejeno, temveč predvsem o tem, kako bi odpravili težave, ki nastajajo v samoupravnih odnosih. Večina predstavnikov dislociranih enot je te naše nasvete sprejela kot dobronamerne, vendar so še primeri, ko delovne organizacije na takih posvetih ne žele sodelovati. Menimo, da bodo sčasoma, ko se bodo pokazali prvi rezultati sodelovanja, spoznali, da je sodelovanje in skupno reševanje problemov vendarle koristno in pomembno.« D. SedeJ V Tržiču so ustanovili klub zdravljenih alkoholikov V ponedeljek popoldne je bila v Tržiču ustanovna skupščina kluba zdravljenih alkoholikov, ki so se je udeležili tudi številni gostje, med njimi predstavniki bolnic iz Begunj in Škofljice, predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki sosednjih občinskih klubov zdravljenih alkoholikov. Uvodne misli o škodljivosti alkoholizma in pomenu kluba zdravljenih alkoholikov je prebrala socialna referentka pri občinski skupščini Tržič tovarišica Mešiče-va. Dejala je, da so nekateri vzroki za pojavljanje alkoholizma sicer izumrli, vendar so se vzporedno s tem pojavljali novi. S problemom alkoholizma se je začela pri nas prva ukvarjati organizacija RK, kasneje pa so se njenim •prizadevanjem pridružile še družbenopolitične organizacije in društva, predvsem SZDL in predstavniški organi, med njimi tudi skupščina SRS. Leta 1969 je bila izdelana prva študija o škodljivosti alkoholizma v SRS. Ko je tovarišica Mešičeva govorila o razmerah v tržiški občini, je dejala, da so se v preteklosti s problemom alkoholizma ukvarjali le posamezniki, kar kljub resnemu in prizadevnemu delu ni rodilo večjih sadov. Povedala je, da so v zadnjih treh letih v tržiški občini zabeležili # primerov alkoholizma, in 5 cer na osnovi prijav svOJce1 alkoholikov, postaje mi'lC* itd. Ti alkoholiki imajo okrog 70 žena in okrog 270 otr<* med katerimi je 60 mentain? prizadetih in so po zavodi« in posebnih šolah, nekafe£ pa so zaradi neurejenih dr* žinskih razmer tudi v red" šoli neuspešni. Odpravljanje alkoholizma in njegovih sledic pa terja od družbe lika finančna sredstva. Vst skopo nanizani podatki ka?f\ jo, kako družbeno ŠkodUJ* je alkoholizem in kako g1"* zeča je njegova vloga pri ra^ bijanju družin. Ko je Mešičeva govorila 0 pomenu kluba, je poudaril* njegovo veliko vlogo pri P0* moči alkoholikom, ki so & zdravili, pri ponovnem vklj* čevanju v normalno življenj* Člani kluba so prijatelj'- * med seboj pomagajo, svetuj*" jo in skupno rešujejo oscbD* težave. Končala je z besed* mi, da bo klub opravičil obstoj z vsakim najmanjši111 uspehom. Z vsakim rešenih primerom alkoholizma obenem tudi opravičil dena»» ki ga bo dobil od družbe. Člani novega tržiškega ba zdravljenih alkoholikov & nato sprejeli pravila kluba i° izvolili upravni odbor, ki 8a vodi Aleks Miloševič. J. Košnje* Nove vzgojno-varsfvene ustanove Na Jesenicah predstavlja otroško varstvo ob vedno večjem zaposlovanju ženske delovne sile še poseben problem. Zmogljivosti vrtcev so že nekaj let občutno premajhne. Prav zaradi tega so o tem aktualnem problemu začeli resno razmišljati in tudi ukrepati. V programu razvoja otroškega varstva imajo gradnjo novega otroškega vrtca Javorniku, gradnjo otroškega vrtca v Žirovnici, pole* sedanje stavbe vrtca Julk" Pibernik nameravajo še letos zgraditi montažno stavbo * nekaterimi igralnicami. 1. Ju' nija pa bodo na Plavžu & odprli nov vrtec s šestini igralnicami in dvema prostoroma za dojenčke. D. S. Aktivni komunisti na Dovjem in v Mojstrani Pred nedavnim je bil v Mojstrani sestanek osnovne organizacije ZK Dovje-Moj-strana, ki v jeseniški občini prav gotovo predstavlja poleg osnovne organizacije ZK na Javorniku eno najbolj aktivnih organizacij. Po zanimivem poročilu o nekaterih osnovnih nalogah osnovne organizacije in izhodiščih za prihodnje akcije komunistov, so sprejeli novih članov v organizacijo ZK. Obenem pa so sprejel1 tudi sklep, da si bo osnovna organizacija ZK Dovje-M°J' strana tako kot do sedaj tj** di v prihodnje prizadevala pomladiti svoje članstvo 1 ljudmi, ki bi po svojem prs" pričanju in delu lahko P0' stali člani ZK. D. S- /p ljubljanska banka Nov obrat Alpine na Colu Slavke iri »o Je » '., 8e bodo zaposlile v novem obratu Alpine na Colu, k) y oh mesec na priučevanju v matičnem podjetju v Žireh ratu Gorenja vas — Foto: F. Perdan Malo upov *a cesto Kranj-Tržič ..2lska občinska skupščina je letos name- nila Jz svojega proračuna za gradnje in P°Pravila cest v občini okrog 180 milijonov tarih dinarjev, nekaj denarja za to pa imajo tudi krajevne skupnosti. sko7?tn0d KranJ'a do Tržiča tošnh UPlJe in Križe Je le" Po'r Zlma pošteno zdelala, ^osebnost te ceste je, da mo-Dri m , ometrov (°d odcepa Je n, x ^ do Zadrage, kjer ijcm nSka.meJa m«l Kra-fi.,ln Tlečem) skrbeti trov , va obcina. za 2400 me. draB.tr?|ška občina (od Za-tre j do Križev), 3 kilome-iriži^ ceste (od Križev do Žičii -pri Prcdilnici v Tr-Hain: Pa ima Po novem regio-skrbi J!0rnen in jo ima na T0 n~ stno podjetje Kranj. kilom Cni' da ima dobrih 10 "»etrov ceste tri skrbnike. niku'asili smo sc pri Predsed-Ščinl »«Zl*ke občinske skup-vsem arJanu Bizjaku. Pred-t0s ia,n^s Je zanimalo, če le-Ijitei« Pričakujemo teme-Kran° ^ck°nstrukcijo ceste je 2 Kr'že—Tržič, in, kako Ostai:^radnJo m popravilom VarVftSt v trži*ki občini-je bii v.1?'315 Je povedal, da ljenaa tr'-iška občina pripravno nSvo-i odsek ceste teme-taia ^Pravitl« ce bi tudi os- Denar za to je zagotovljen. Ko pa bo dokončno urejena cesta proti Golniku, pa bo imela lomska cesta prednost. Opravljeni pa sta že dve manjši deli na krajevnih cestah v mestu. Asfaltiran je 700 metrov dolg odsek na Ro-čevnici, ki je stal 16 milijonov starih dinarjev, ter cesta proti Zavirju. Urejevanje in asfaltiranje ceste v Sebenjah pa se še ni začelo, čeprav je dala skupščina za to 150.000 novih dinarjev namenskih sredstev. J. KoŠnjek V žirovski tovarni obutve Alpina so o obratu za izdelavo zgornjih delov obutve zaceli razmišljati že takoj po otvoritvi nove proizvodne hale v 2ireh. Takrat se je namreč pokazalo, da so zmogljivosti novega oddelka precej večje od zmogljivosti šivalnice. Pred poldrugim letom so se po podrobnih raziskavah nekaterih primorskih krajev — Kobarida, Volč, Trebuše, Idrije, Vipave — v 2ireh odločili za nov obrat na Colu. Poleg vsega drugega je k tej odločitvi nemalo pripomoglo razumevanje občinske skupščine Ajdovščina in krajevne skupnosti Col. Za začetek so na Colu preuredili v proizvodne prostore kar prosvetni dom, telovadnico, ki je bila prej v njem, pa premestili v zadružnega. Proizvodnja v novem obratu bo stekla 27. aprila. Pri preurejanju so va-šČani prispevali več kot 1000 prostovoljnih delovnih ur. Vzporedno s tem pa potekajo tudi priprave za gradnjo nove montažne hale. Alpina je z ajdovsko občinsko skupščino že podpisala pogodbo o financiranju, krajevna skupnost bo pomagala pri gradnji, Alpina pa bo poskrbela za inštalacije. V končni fazi bo proizvodno halo odkupila Alpina. Gradnja se bo začela že letos pomladi, do konca leta naj bi bila stavba pod streho, redna proizvod, nja pa naj bi se začela v njej v drugi polovici prihodnjega leta. Trenutno je v 2ireh na priučevanju 36 delavk in delavcev, ki se bodo zaposlili v novem obratu. Dopoldne se izpopolnjujejo praktično, popoldne pa teoretično — v okviru žirovskega C5IC. Tako eriakoMv partnerja storila *>ja ci' u r pa Je mal° upa" Šlo/ s a 00 jetos do tega pristne io tUdi Tržičani najver-PoPra^.ne bodo lotili večjih saj bi"; J-e-ta bi bila draga, Jorio» 1 k»lometcr 50 mili- °o i™ umh dinarjev! Tako l0s ostalo pri kvalitet- , . fctc. T?j??anju (vsaj za Tr- C to 1 Ki vv>rtJ Zd hodr,::, ,hko trdimo), v pri- ^očnoi-• h Pa bo Potreben c,Sl sunek *W?£Jfr* bodo letos v tr-falt °°čuu položili fini as- •n sicer SCSti proti Golnik«. Je đ0] ao Seničnega. Trasa tra yT Pnbližno 2 kilometer^ 'c,0*niirni deli vred bo lijonov |CVanj'c sta,° 473 mi" Hov; r ?tarin dinarjev. Na vilj o eStl v Lomu bodo opra-Snovna zemeljska dela. bo obrat na Colu imel od vseh Alpininih obratov za zdaj največ kvalificiranih delavcev. Priučevanjc bo trajalo približno tri mesece. V »zasilnem« obratu na Colu bo sprva dobilo zaposlitev 60 delavcev, v končni fazi pa se bo število povečalo na okrog 250. Nekaj več kot 10 odstotkov bo moških, ostalo pa ženske. Delavci, ki bodo začeli z delom v novem obra- tu, so bili v glavnem še nezaposleni. Vsi zaposleni — v začetku — morajo imeti popolno osemletko, da se pridobi čimveč kvalificiranih delavcev. Za nemoteno delo bosta skrbela dva inštruktorja, ki imata inštruktorski tečaj in sta že dalj časa zaposlena v Alpini, obratovodja pa bo dosedanji obratovodja v Gorenji vasi Martin Kle-menčič. J. Govekar Loško gospodarstvo včeraj, danes in jutri Na zadnji seji občinske skupščine škof j a Loka so odbornike seznanili z dokaj izčrpno analizo gospodarskega razvoja komune, ki obsega kompleksno sliko ekonomskih gibanj v letu 1972. Čeprav avtorja, analitik Majda Oman in ekonomist Ciril Jelovšek, že uvodoma opozarjata, da je predvidevanje rasti posameznih kategorij ln napovedovanje tokov znotraj njih v sedanjih razmerah precej tvegano, do večjih odstopanj vendarle ne more priti. Oglejmo si nekaj najbolj značilnih podatkov, ki služijo kot merilo razvitosti določene regije. Nominalni narodni dohodek na prebivalca občine je lani znašal 1018 ameriških dolarjev in je bil znatno višji kakor leta 1970. Letos naj bi poskočil le za 5,6 %, kar pomeni, da bo dosegel 1075 dolarjev. Komuna kot celota je potemtakem leta 1971 ustvarila 468 milijonov 870 tisoč novih din narodnega dohodka, medtem ko ga bo letos natanko 100 milijonov več. Pri prognoziranju so seveda upoštevali tudi planirani porast števila zaposlenih, ki naj bi se od 10.597 povzpel na 11.408 oseb (indeks 107,7). Nič manj zanimivi nista primerjavi lanskih in letošnjih osebnih dohodkov ter deležev izvoza. Poprečen zaposleni je 1971. leta zaslužil 17.216 novih din, v dvanajstih mesecih tekočega leta pa računajo, da bo nesel domov 19.J67 dinarjev (indeks 115,7). Ločani se oči Uno držijo politike zmernega dviganja plač. In že smo pri daleč najbolj cenjenem podatku uspešnosti naših podjetij — pri izvozu. V preteklem letu so škofjeloške gospodarske organizacije prodale v tujino 10,6 odstotka proizvedenega blaga, vrednega 10,296.609 dolarjev. Glavni izvoznik je industrija, in sicer tovarne Alpina 2iri (2,951.734 US dolar-jev), LTH (2,448.013), Iskra 2eiezniki (1,235.723), Jelovica (1,140.000) in Alples (1,129.307). Sestavljavca razvojnega programa navajata, da se bo izvoz v letu 1972 povečal za nič več ln nič manj kakor 42,8 odstotka ter dosegel 14,700.104 dolarjev (nad 14 odstotkov družbenega bruto produkta). Med vodilno peterico bo prišlo do nekaterih sprememb; vrh lestvice naj bi zasedle prej drugouvrščene LTH (3361.500 US dolarjev), ki jlra bodo sledile Iskra 2eleznikl (3,244.900), Alpina (3,200.000), Alples (2,060.993) in Jelovica (1,200.000). Velja omeniti, da uvoz napreduje mnogo počasneje — predviden je samo 9-odstotnl porast — in da obeta tudi v absolutnem znesku zaostati za Izvozom. Stabilizacijski ukrepi torej niso ostali brez posledic. I. Guzelj 50-letnica Verige Lesce »Cesta« Kranj—Tržič. — Foto: F. Perdan 1200-članski kolektiv Verige Lesce letos praznuje 50-letni-co obstoja in delovanja. 11. maja pred 50 leti so bila namreč odobrena pravila takratne družbe, mesec dni kasneje pa je bil ustanovni občni zbor. Celoten kolektiv se že pripravlja na osrednjo proslavo, ki bo 19. maja, ko bo slavnostna seja delavskega sveta tovarne. Prireditve v počastitev jubileja pa so se začele že v 'začetku prejšnjega meseca, ko je bilo za člane kolektiva sindikalno prvenstvo na VI-ievniku, za vse borce, ki imajo priznano dvojno dobo, pa so takrat pripravili sprejem v družbenem centru v Lescah, kjer so jim Izročili knjižne nagrade. Mladi člani kolektiva so sredi prejšnjega meseca v fe- stivalni dvorani na Bledu pripravili zanimivo tekmovanje, na katerem so se srečali z mladimi iz drugih sorodnih kolektivov. 16. maja bodo v Verigi pripravili sprejem za upokojene člane kolektiva. 205 upokojencev bodo pogostili in nagradili ter jim razkazal! tovarno. Od 15. do 17. maja pa bodo nagradili vse nad 15 let zaposlene člane kolektiva. Trenutno je namreč v Verigi 479 delavcev, ki so v podjetju od 10 do 15 let, nad 20 let jih je 111, nad 30 let pa 4. Zaključek slovesnosti ob praznovanju 50-letnice bo 20. maja, ko bodo razvili prapor ln počastili nad 25 let zaposlene člane kolektiva, za vse zaposlene pa bo takrat srečanje na šobcu. A. 2. Jeseni so pri šoli Cvetko Golar na Trati pri Skofji Loki začeli graditi otroški vrtec. V njem bo prostora za okrog 100 otrok. Vseljiv bo še letos. — (lb) — Foto: F. Perdan Podjetje Kleparstvo iz Tržiča je zgradilo na Mlaki pod Pristavo pri Tržiču novo proizvodno halo, v kateri bodo izdelovali jeklene strešne konstrukcije za moderne trgovine in šole. Poslopje je v dobrem letu zgradilo tržiško gradbeno podjetje. Tehnični prevzem bo jutri ob devetih doDOldne. — Foto: F. Perdan Ne vem, nisem seznanjen... Republiška konferenca ZMS je po večmesečnih razpravah pred dnevi sprejela akcijski program za izboljšanje položaja učencev v gospodarstvu. Na podlagi tega programa in lastnih stališč bodo pripravile akcijske programe tudi občinske konference ZMS in mladinski aktivi na poklicnih šolah. Znano je, da položaj učencev v gospodarstvu ni rožnat, posebno ne tistih, ki se učijo pri zasebnikih. Določila zakona o učnih razmerjih se me spoštujejo, prav tako ne delovni čas, nagrade so često smešno nizke in še bi lahko naštevali. Zato smo pozdravili prizadevanja republiške konference. A zdi se, da so razprave in priprave akcijskega programa tekle mimo tistih, ki so jim akcije namenjene — mimo učencev v gospodarstvu. Če so bili obveščeni o stališčih in sklepih republiške in občinske konference in če so sodelovali v razpravah in pripravah akcijskega progra-grama, smo vprašali nekaj učencev poklicnih šol na Gorenjskem. Odgovori so bili presenetljivo enaki in prav ndč razveseljivi. MARKO GOLMAJER obiskuje II. letnik poklicne kovinske šole v Kranju. Doma je iz Tržiča. »Učim se pri zasebniku. Stališča republiške konference in OK ZMS Tržič O položaju učencev v gospodarstvu mi miso znana. Ne vem, ali je občinska konferenca o teh vprašanjih sploh razpravljala. Ne vem, če je občinska skupščina v Tržiču sprejela odlok o minimalnih nagradah učencev v gospodarstvu in koliko bi le-te znašale. Z akcijskim programom republiške konference ZMS in občinske konference Kranj pa smo se pred nekaj dnevi seznanili v šoli, ko sta nas obiskala predstavnika predsedstva kranjske mladinske organizacije. Zlasti se mi zdi pomembna zahteva, da bi se vsi že v osnovni šoli seznanili z zakonom o poklicnem šolanju. Večkrat se zgodi, da prav zato, ker premalo poznamo pravice, sklenemo zelo pomanjkljivo učno pogodbo.« MIRO MARČUN obiskuje II. letnik kovinske poklicne šole v Kranju. Doma je iz Ljubnega: »V Iskri se učim za strojnega ključavničarja. Mladinski aktiv v tovarni o položaju učencev v gospodarstvu ni razpravljal. Prav tako nismo bili seznanjeni s stališči republiške konference. Če je bila v Radovljici problcrrt ska konferenca o učencih • gospodarstvu? Ne vem. sem bil povabljen. Z akcijskim programom pa se bom0 seznanili v šoli pri mlad1* skih urah.« JURICA PANDOL obiskuj« I. letnik poki i ene šole c'e tro stroke v Kranju. Do"13 je iz Kranja. »Mladinski ti v v Elektrotehničnem P00j jetju, kjer se učim, o sta": ščih republiške konference m razpravljal. Tudi problemske konference o učencih v g0" spodarstvu, ki jo je PriPr£ vila OK ZMS, se ni n^ie udeležil. Z akcijskim prog«* Soft mom smo se seznanili v ko so nas obiskali prec niki občinske konference m? od' Kranj. Mislim, da je to Prf malo in da bi morali Pr vsem reševati vprašanja, se pojavljajo na učnem stu. Spremeniti bi morah , nos do vajencev v podje*Jy Imeti bi morali svojega vo* jo in predpisan učni načn» ne pa, da nam lahko vsa* daje delo, pa če ga znam0 opravili ali ne.« STANE COTMAN obiskuj« III. letnik poklicne lesne S* le v Skofji Loki. Doma je )Z Jarš pri Domžalah. »Vsi učenci v gospodarstvu, ki se učimo v domžalski občini, sni? jeseni dobili stališča repubh* ške in občinske konferenc* ZMS o položaju učencev v gospodarstvu in smo na posebnih sestankih o njih razpravljali in pripravili predlog*? Bili smo vabljeni tudi n3 problemsko konferenco 0 učencih v gospodarstvu. D011}' žalska občina je sprejela odlok o minimalnih nagradaa učencev v gospodarstvu. Sp°* štujejo ga podjetja in zasebniki, saj so kazni zelo vis°; ke. Zdi se mi, da akcijs*] program v marsikateri zahtevi ni uresničljiv. Menim, d* bi se tisti, ki so ga priprl" ljali, morali v večji meri P* svetovati s šolniki na pokl|C' nih šolah.« SREČKO HAPNAR obisk* je II. letnik poklicne kov«* ske šole v Skofji Loki, kjer je tudi doma. »Učim se zasebniku. S stališči republiške konference ZMS sem 96 seznanil jeseni na problemski konferenci, ki jo je ? vprašanjih vajencev pripi;lVe la občinska konferenca P* Skofja Loka. Akcijskega P'0' grama ne poznam, prav takO ne vem, ali je občinska skupščina sprejela odlok o mm'' malnih nagradah učencev gospodarstvu.« L. Bogataj Stanovanjski blok v žlreh, ki ga grade delavci gradbenega podjetja tehnik iz Škofje Loke, namenjen pa bo za potrebe tovarne Alpina ln upokojencev, bo kmalu pod streho. — Foto: F. Perdan /o ljubljanska banka Priznanje za škofjeloški Embalažno grafični zavod ^on^n° grafICnl »vod škofja Loka Je že drugič prejel Psko priznanje »Eurostar« za embalažo — Foto: F. Perdan Direktor škofjeloškega Embalažno grafičnega zavoda Janko Poljanec je v nedeljo v španskem mestu Barceloni prejel že drugo evropsko priznanje »Eurostar« za izdelavo embalaže. Podobno priznanje je podjetje dobilo že pred dvema letoma v Parizu. Pa ne samo to. Tudi v jugoslovanskem prostoru Embalažno grafični zavod (prej Invalid) že dolgo ni več nezapažen. Že leta 1965 je dobil prvega »oskarja« za embalažo, v naslednjih letih pa še sedem. »Podobno priznanje smo dobili že pred dvema letoma za embalažo za Iskrin kinoprojektor,« je pripovedoval tehnični vodja Embalažno grafičnega zavoda Rudi Ko-vačič. »Tudi letos smo priznanje dobili skupaj z Iskro. Sistem embalaže za električne strojčke, za kar smo dobili priznanje, je skonstruiral Franc Perčič, oblikovali so ga v Iskri, izdelali pa mi. Ta embalaža je že lani prejela Jugoslovanskega .oskarja', kar je tudi pogoj, da lahko sodelujemo v evropskem tek- 25 let otroškega vrtca Julke Pibernik na Jesenicah kj**08 Praznuje otroški vr-letn-na ^avi na Jesenicah 25-jg n,Co ustanovitve. Jubilej je dpi ? bolJ pomemben ob ^Jstvu, da so zadnja leta prejemali v ta otroški vrtec b?a*o več otrok kot pa so w? .?mo8lJivosti, kar je od ^K.opteljskcga kadra terjalo Veliko rnocj in naporov. ^roškemu vrtcu Julke Pi-^"^ik na Jesenicah bodo 0p° letos podelili pri/inanje ^TEC USTANOVILA ŽELEZARNA 0 prvih začetkih in o delu cy Problemih otroškega yrt-vA4£ spregovorila upravnica ^TRca KOPLAN, ki dela v J Vzgojno varstveni ustano-Vl *e od vsega začetka. Prostorih sedanje poseb-c je Železarna Jesenice »V nc Sol S.tSv°)e delavke odprla 13. Jesc ra 1947 Prvi vrtec na vrtc'aJCan- Tedai Je biI° v p j. r1 v 34 otrok, šolskih in v Jjjsolskih, 19 otrok je tedaj Sq "/Cu celo prenočevalo. To lavi večinoma otroci de-v * Saniohranilk, ki so imele Cejj8!10 časih resnično pre-sVo^j|e Probleme z varstvom je ]lh otrok. Dve leti kasne-Prn? Vrtec Preselili v druge jostor«, 1951. leta je Sele- PoinJL 8en'ce odrekla svojo Us(n 111 'cto kasneje se je I)0'n^Va preimenovala v Jij^ »gre in dela. Po manjoj °r8anizacijskih spremem-Hevii so šc s,edile, se ie večii vP'sanih neprestano So lUo- Vzgojitelji in starši pjig. Veu«0 bolj spoznavali Prort*°St' *n pomembnosti Števcii°lske v/8°'c- Pa ,udi lo V, ZaP°sleinih žena je bi- 1953 dan večje. že leta *m0 zaradi premajhnih ok0]?ijiy°sti morali odkloniti Ha i otrok. Končno pa so Pšenicah odprli še več vzgo j no-va rs t venih hU^0v* ki so omilile pro-°m varstva. ust Na našo željo smo obdržali naziv Otroški vrtec Julke Pibernik. Danes delamo od zgodnjega jutra do poznega večera, otroci imajo možnost zajtrkovati in prejemati kosilo.« POMEN PREDŠOLSKE VZGOJE »Posebnost našega vrtca je, da pri nas lahko ostanejo otroci v varstvu tudi do devet ur, starši pa lahko odločijo, ali otroci prejemajo kosilo ali me. Nasploh pa se zelo zavzemamo, da bi otroci, ki so v varstvu pri nas, ostali ob koncu tedna doma, pri starših in vsaj dan ali dva preživeli z njimi. Prav zaradi tega imamo v sobotah le nekaj otrok v varstvu. Že dve leti sprejemamo le otroke, ki so stari štiri leta. Danes imamo v varstvu 167 otrok, medtem ko bi jih glede na zmogljivosti lahko imeli le 58. V 25 letih pa je obiskovalo naš vrtec več kot 3000 otrok. Upamo, da bodo za sedanjo stavbo začeli graditi še letos montažni objekt z novimi igralnicami, kar nam bo vsekakor v veliko pomoč. Starši so danes že spoznali, kako važna in pomembna je predšolska vzgoja in priplava na šolo. To vsekakor poudarja tudi neka raziskava, iz katere sledi, da okoli 70 odstotkov vseh sposobnosti pridobi otrok prav v predšolski dobi. TEŽAVE S PROSTORI Jeseniška občinska skupščina in skupnost otroškega varstva sta v zadnjem času prav gotovo napravih z realizacijo programa o razvoju otroškega varstva pomemben korak naprej, saj rešujeta tako pereč problem z vsem posluhom. Vendar pa imamo pri nas stalne probleme in težave s prostori, ki so pretesni in nefunkcionalni. Zato se že veselimo novega objekta, ki naj bi ga začeli graditi v začetku poletja.« Ob otroškem vrtcu Julke Pibcrnnik na Jesenicah je zelo lep vrt in igrišče z gu-galnicami, glino, starim avtobusom, v katerem se, kot pravi upravnica, otroci nadvse radi zadržujejo. V stavbi pa je vzoren red kljub temu, da so morali napraviti zasilne garderobe, kljub temu, da se povsod vidi, da so v stalni stiski s prostori. Razposajeni in živahni otroci pa zaposlujejo vzgoji- teljice prav tako, kot so jih njihovi predhodniki pred 25. leti. Vendar pa današnjim varovancem v Otroškem vrtcu Julke Pibernik me nudijo le oskrbe, prehrane, temveč jih tudi pripravljajo na šolo. V mali šoli, ki traja vse leto, se že uče z vso vnemo, kajti vzgojiteljice se dobro zavedajo, kako važna in pomembna je prav predšolska vzgoja. D. Sedcj movanju. Pravilnik tudi pred« videva, da poleg konstruktorja dobi nagrado še proizvajalec« Kaj vam pa pomeni tako priznanje? »Embalaža, ki prejme tako priznanje, ima prav gotovo nekatere ugodnosti pri prodaji izdelkov na mednarodnem tržišču. Poleg tega pa propagira se druge jugoslovanske Izdelke. In za nas kot proizvajalca? Nedvomno imajo naročniki v nas večje zaupanje. Pridobitev takega priznanja pa ni lahka. Zaradi izredno razvite tehnike drugod je težko prodreti in se uveljaviti. Tam, kjer je združenih veliko dobrih lastnosti, pa žirija seveda ne more mimo.« In kakšno je ocenjevanje? »Izdelke ocenjuje posefna mednarodna žirija. Ta vsako leto zamenja sedež. Prav tako je tudi podelitev priznanj »Eurostar« vsako leto v drugem mestu.« Ali podjetja osvojitev takšnega priznanja znnjo izkoristiti? »V tujini — da, pri nas še vedno premalo!« J. Govckar II ljubljanska banka Ob letošnjem praznovanju 27. aprila ln 1. maja bo otvoritev paviljona NOB v predUnlškem parku. Doslej Je bil namreč urejen le zgornji del pa viljona, v katerem so že bile številne razstave. Sedaj pa urejajo še kletne prostore paviljona, v katerem bo glavna ln več manjših sejnih sob, ki jih bodo uporabljale tržiške občinske in krajevne družbenopolitične organizacije ter društva. V kleti bo imel med drugim svoj prostorček tudi na novo ustanovljeni klub antial-koholikov. Ker Je bil paviljon grajen tudi za potrebe tržlšklh delovnih organizacij, ga bodo po dokončani ureditvi lahko uporabljale tudi le-te. Tu so mišljene predvsem prireditve in revije, ki bi Jih ob posameznih kulturnih prireditvah pripravile delovne organizacije. Zvedeli smo tudi, da bo paviljon upravljala krajevna skupnost Tržlč-mesto. — Foto: F. Perdan Pismo iz Gorenjske predilnice Škofja Loka DELAVSKI SVET, UPRAVNI ODBOR IN OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA GORENJSKE PREDILNICE ŠKOFJA LOKA SO VAS NA SKUPNI SEJI DNE 13. 4. 1972 SKLENILI SEZNANITI Z NEVZDRŽNIMI RAZMERAMI, V KATERE JE ZAŠEL NAŠ KOLEKTIV ZARADI NEKATERIH NEPOTREBNIH ADMINISTRATIVNIH OVIR, KI SO NAPOTI DOBREMU GOSPODARJENJU. Spoštovani tovariši! Delovni kolektiv s samoupravnimi organi in družbenimi organizacijami se prizadeva izpolnjevati delovne programe v novih pogojih stabilizacije. Delamo kakor najbolje moremo in smo po rezultatih gospodarjenja po vseh podatkih med prvimi delovnimi organizacijami tekstilne industrije v Socialistični republiki Sloveniji. V zadnjem času pa se zaostrujejo razmere, ker nam zunanji faktorji povzročajo nepredvidene težave in nam postavljajo ovire, ki preprečujejo normalno programiranje proizvodnje in prodaje. Ne mislimo govoriti o težavah, ki jih je narekoval splošni gospodarski položaj narodnega gospodarstva Jugoslavije, ker smo del njega in se bomo tudi še v bodoče borili, da k njegovemu izboljšanju čim več prispevamo. Smo torej pripravljeni na trdno delo in tudi na zaostritev pogojev, ne moremo pa tiho mimo odločitev in neodločitev, ki so narodnogospodarsko škodljive, podjetniško pa ženejo naš kolektiv v zmanjševanje proizvodnje in v odpuščanje delavcev. Teče drugi kvartal leta 1972, dovoljenje za uvoz umetnih vlaken (DK) pa smo prejeli le za zmanjšan obseg prvega kvartala. Omejitve bi razumeli, če bi bile narodno-gospodarsko upravičene. To pa ni tako, ker mora tekstilna industrija tudi uvoz po režimu DK pokriti Z lastnimi, z izvozom ustvarjenimi sredstvi, in je v tem primeru DK režim predpisan še poleg GDK režima. Če se ta sredstva, ustvarjena z izvozom, ne bodo porabila za najbolj nujen uvoz Reprodukcijskega materiala, se bodo vseeno porabila v okviru tekstilne industrije za manj potrebno blago, kar tudi z na-rodno-gospodarskega stališča ni smotrno. Odpadejo torej vsi splošno družbeni stabilizacijski interesi, ki jih tu in tam posamezniki navajajo. Nasprotno, če mi ne bomo smeli uvažati surovin (vlakna) in ga predelovati, bo ostala tekstilna industrija morala uvažati prejo (ki ni na DK-ju) ali pa trgovina gotovo robo, kar vse bo znatno bolj obremenjevalo devizno bilanco. Tudi ne gre za razloge zaščite domače kemične industrije, ker gre za uvoz materiala, ki ga doma ne proizvajamo ali ne proizvajamo v zadostni količini in obliki, če se posamezniki kljub temu sklicujejo na zaščito domače proizvodnje, je to neupravičeno tudi zategadelj, ker so proizvajalci kemičnih vlaken zaščiteni z 18 %-no carino in s taksami za uvoz, surovine za izdelavo sintetičnih in umetnih vlaken (granulat itd.) pa imajo najnižje carinske stopnje, ki so za reprodukcijski material predvidene. Poleg tega pa tudi preja, ki jo naredimo iz umetnih vlaken, ni na DK-ju in je nelogično, da je nižja jaza predelave veliko bolj zaščitena kot višja faza. Dejstvo je, da imamo na devizni kontingent pravico, da ga plačujemo Z lastnim direktnim ali posrednim izvozom, da smo sredi aprila in da obupno prosimo vse pristojne organe za rešitev, odgovarjajoče odločbe od Sekretariata za zunanjo trgovino pa do danes še nismo prejeli. Pod takimi pogoji postaja proizvodnja vsak dan težja. Če odločbe o deviznem kontingentu (DK) ne dobimo takoj, bo najprej ostalo brez dela 35 delavk in delavcev, nato pa še nadaljnjih 60—70, ker za predilnico volne I. nimamo surovin. Domači proizvajalec je preko svojih strokovnjakov sam ugotovil, da njegovega proizvoda v naši predilnici ne moremo predelovati, poleg tega pa je tudi razprodan. Kdo bo odgovoren za porazne ekonomske in še posebej za socialne in politične posledice? Mi smo nemočni in do kraja deprimirani. V interesu dobrega gospodarjenja v tekstilni industriji, v interesu samoupravljanja in narodnega gospodarstva je treba DK-je za uvoz vseh oblik umetnih vlaken odpraviti. Dokler pa to ni storjeno, pravočasno izdajati dovoljenja za potrebne količine. Že zmanjšan GDK je več kot zadostna omejitev. Navajeni smo prenašati nelahka bremena. V tem pogledu smo se pokazali za uspešne. Ne moremo pa dobro gospodariti, če se nam Z nesmiselnimi predpisi in administrativnim zavlačevanjem zavežejo roke in noge. Že ves čas smo zaradi nesmotrne, mnogokrat pa celo navidezne in v celoti nepotrebne zaščite dveh ali treh proizvajalcev kemičnih vlaken diskriminirani, posredno pa tudi desettisoči drugih tekstilnih delavcev. Smo v položaju, da moramo s.'alno prosjačiti, bodisi proizvajalce naših surovin, bodisi proizvajalce tekstilnih strojev za razna dovoljenja. Niti en naš proizvod pa m zaščiten z DK in nikomur ni treba spraševati, ali ga lahko uvozi ali ne. To, kar smo izgubili zaradi takih diskriminacij, smo morali nadoknaditi z boljšim delom, toda ko grozi nevarnost, da bo večje število naših tovarišic in tovarišev ostalo brez dela, ne moremo več molčati, zlasti ker to grozi zaradi ukrepov, ki so tudi narodno-gospodarsko samo škodljivi. Želimo zavzeti tudi stališče do zmanjšane generalne devizne kvote: čeprav je imela tekstilna industrija samoupravno dogovorjen devizni režim tako, da je za vsak dolar izvoza mogla uporabiti dolar za uvoz surovin, so državni organi v mesecu aprilu zmanjšali za 15% udeležbo na ustvarjenih devizah (GDK), ki so nam potrebne za uvoz reprodukcijskega materiala. O tem odloku trdimo sledeče; 1. Režim je nastal v dogovoru med tekstilno industrijo in državnimi organi, na škodo podjetij pa so ga spremenili enostransko državni orga}ii brez sodelovanja tekstilne industrije. Nekaj drugega bi bilo, če zmanjšujejo pravico na uvoz, ki je delovnim organizacijam dodeljena z odločbo, kar bi iz bilančnih razlogov še razumeli, težko pa sprejmemo zmanjševanje pravic uporabe deviz, ki jih zaslužimo z izvozom. 2. Po ustavnih načelih in veljavnih pozitivnih predpisih deviznega in zunanje-trgovin-skega režima morajo delovne organizacije tri mesece pred novim letom vedeti za pogoje proizvodnje v prihodnjem letu, zato da se v svojem poslovanju, ki v celoti zadeva inozemske partnerje, uspejo ustrezno prilagoditi. Odlok je sprejet sredi leta in poslabšuje položaj delovne organizacije, ki na oni strani z ustavnimi amandmaji dobiva vse več pravic in ji utrjujemo njen položaj v delitvi dohodka in vlogo v razširjeni reprodukciji, na materialnem področju pa so nam vse te pravice najostreje omejene. Predsednik DS Boštjan Jemec, predsednik UO Jože Matek, predsednik 00 sindikata Lojze Draksler Sodelovanje študentov in delavske mladine Na pobudo predsedstva mladinske organizacije v Savi so se pred kratkim v Savi sestali predstavniki kluba štipendistov tovarne Sava in predstavniki predsedstva tovarniške organizacije ZMS. Namen sestanka je bil, da bi se povezali študentje visokošolskih zavodov in mladi delavci. Tako se bodo študentje — bodoči strokovnjaki že pred prihodom v kolektiv seznanili z delom, življenjem in odnosa v kolektivu, mladinska organizacija pa bo dobila ma ta način več aktivnih članov/ki bodo s svojimi kj* jami lahko pomagali pri nJ* nem delu. Posvetovanje 50 pozdravili tudi Tomaž Kšeia« predsednik izvršnega odbora združenja študentskih pokra* jinskih klubov, Jože Kor"j* šek, predsednik izvršnega °&* bora skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih z* vodov ter glavni direktor t* varne Sava Kranj inž. Jan» Beravs. Na posvetovanju 50 sklenili, da bo konkretno s°* delovanje steklo z začetkom novega šolskega leta. J. Štula* Tudi zaposleni pri zasebnikih v sindikatu Strokovni odbor sindikata storitvenih dejavnosti pri občinskem sindikalnem svetu v Tržiču je na svoji zadnji seji razpravljal o malogah pri uresničevanju kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci. Odbor bo najprej pripravil posebno posvetovanje, ki se ga bodo udeležili predstavniki oddelka za gospodarstvo, predstavniki obrtne zbornice, predstavniki republiškega sin* dikata ter predstavniki trži-škega sindikalnega sveta. Oddelek za gospodarstvo pri tržiški občinski skupščini je že pripravil pregled delavcev, zaposlenih pri zasebnikih. Obrtna zbornica, pododbor za Gorenjsko pa pripravlja sestanek z zasebnimi delodajalci, tržiški sindikalni svet pa sestanek z delavci. Ko bodo te naloge uresničene, bodo v Tržiču ustanovili osnov- no organizacijo sindikata df lavcev, zaposlenih pri zase"* nih delodajalcih. Kakšne naloge bo imela O* novo ustanovljena sindikalo* organizacija? Predvsem se bodo delavcj y okviru sindikata seznanjali s pravicami in z dolžnostm* na osnovi kolektivne pogo«' be in s pravicami in z dol**, nostmi, ki jih imajo kot čl*, ni sindikata. Prav tako bO nova sindikalna organizacij* omogočila, da se bodo odpra* vile nekatere pomanjkljivosti «n nepravilnosti v odnosih med delavci in delodajalci« Znano je namreč, da se )9 zakonodaja s tega področja večkrat kršila in da delavci pri zasebnikih večkrat niso imeli take zaščite kot jo im* jo delavci zaposleni v drui" bedem sektorju. J. Košnjek Ustreznejša zaposlitev za delovne invalide Sredi prejšnjega tedna se je v Kranju sestal odbor medobčinskega društva telesnih Invalidov za Gorenjsko in obravnaval delo podružnic in delovni program medobčinskega društva za prihodnje. Ugotovili so, da so vse podružnice telesnih invalidov na Gorenjskem za mednarodni dan telesnih invalidov pripravile obiske nepokretnih članov. V Kranju so jih obiskali 25, na Jesenicah 14 ln v Radovljici 4. Kranjčani so člane tudi obdarili. Darila so prispevali podjetje Central — delikatesa in KŽK Kranj — cvetličarna. Obema podjetjema se kranjski delovni invalidi ob tej priliki zahvaljujejo za pomoč. V prihodnje namerava medobčinsko društvo telesnih invalidov za Gorenjsko pripravili razgovor s socialnimi delavci iz delovnih organizacij in predstavniki komunalnega zavoda za zaposlovanje. Pogovorili se bodo o zaposlovanju in stanovanjski problematiki delovnih invalidov. Ugotavljajo namreč, da podjetja velikokrat delovne invalide zaposlijo na neustrezna delovna mesta, kjer ne morejo dosegati polne zmogljivosti. Razen tega smo izvedeli, da ima kranjska podružnica telesnih invalidov okrog 150 kg blaga, ki ga lahko člani dobijo po znižani ceni v pisarni podružnice v prostorih krajevne skupnosti Vodovodni stolp. A. 2. Olajšava za kmete df^ve,zni »zvršni svet Je polnil skiep o pogojih g uvor. Predpisal Je olaj- *e» med katerimi so t °f Pomembne za kme- ' ki uvažajo drobno me- hanizacijo. Carinska osnova pri uvozu drobne kmetijske mehanizacije se je namreč povečala, in sicer od sedanjih 25.000 dinarjev na 50.000 dinarjev, -jk Ob zaključku spomladanskega gorenjskega (kmetijskega) sejma Proizvajalec traktorjev kreditira kunce kard°vk0li jc hodil P« Prav-Koncanem spomladan-jc lahko opazil, da Dr-S(ilniu' J0 lahko opazil koli knicl'iskih strojih nI bo ni manjkalo ljudi, pa naj' Zlit vrazst4vnera prostoru drug0 ^'anj' ' KmoliJske za" koe ga' Agrotehnike ali da8a dru«cga. Opazili smo, ja Je klJ"b položaju dinar-]judSejcm dobro uspeval, da niso1bniIlima,,ikal° in da le"tl Več h samo »firbci«, tem- Prec'0 biI° m°d n-'imi tudi bi k°iJ rcsnin kupcev. Mogoče bL teh še več< & ne bi tollko vrst blaga mogo- Ciril Flander če kupiti samo za devize in če bi tudi proizvajalci kmetijskih strojev začeli končno kreditirati kupce kot na primer proizvajalci avtomobilov. Pri zadnjih je bila edina svetla in zato pohvale vredna izjema tovarna TOMO VINKOVIČ iz Bjelovara, ki izdeluje traktorje italijanske tvrdke Pasquali. Kakšen je način kreditiranja, smo se pogovarjali s komercialnim zastopnikom Kmetijsko živil-skega kombinata iz Kranja Cirilom Flandrom. »Našemu kombinatu je uspelo, da smo se s 'Tomom Vlnkovicem' dogovorili za ugodne kratkoročne in dolgo-ročne kredite za kupce, ki jim jih daje ta bjelovarska tovarna. Kmetom daje do 20.000 dinarjev kredita z odplačilno dobo do dveh let. Obresti so 3-odstotne. Ostalih 5 odstotkov namreč krije naša hranilnokreditna služba. Kmet mora pri nakupu priložiti menico in zemljiškoknjižni Izpisek. Do 10.000 dinarjev kredita kmet poroka ne potrebuje, za stroj, ki je vreden več, pa lahko dobi kredit, če ima poroka. Mislim, da bi moralo biti takih primerov kreditiranja še več na prihodnjih gorenjskih sejmih. Ta prireditev se je namreč v zadnjem času Izboljšala. Še posebno pa me veseli, da se je letošnji spomladanski sejem predvsem usmeril h kmetijstvu.« J. Košnjek /0 ljubljanska banka O kmetijstvu so dejali !nž. Milovan Zidar, republiški sekretar za kmetij-st^o in gozdarstvo: »V Sloveniji se stalno borimo za Primernejšo ceno živine, mleka in krmnih rastlin. Zagovarjamo ustreznejše vrednotenje dela živinorejcev. Ce oomo hoteli živinorejo še naprej tako razvijati, bomo korali misliti na še kaj drugega, to Je na krmno osno-°- Ta bo kmalu problem številka ena. V Sloveniji so P°8°jl za rast teh rastlin izredno ugodni in to pred-**°8t bomo morali izkoristiti. To Je naloga predvsem kninskih kmetijskih proizvajalcev.« -jk Gorenjski kmetje me poznajo Franc KREMŽAR iz Št. Vida nad Ljubljano, je med redkimi obrtniki, ki izdelujejo kmetijske stroje Obrt je podedoval po očetu Antonu, ki je začel izdelovati kmetijske stroje leta 1909. Najprej je delal slamo-reznice, potem male mlatilnl-ce in pogonske konjske vitle, ki jih na Gorenjskem poznamo pod imenom »gepcl«. Leta 1927 jc bil za svoje izdelke celo nagrajen z zlato kolajno. Franc Kremžar Sin Franc se je lotil očetove obrti leta 1938. Takrat je bil star 21 let. »Najprej sem izdeloval tiste kmetijske stroje kakor oče. Ker pa se takrat kme- tijstvo še ni tako mehaniziralo, sem se ukvarjal bolj s popravilom kmetijskih strojev različnih proizvajalcev. Vendar to ni trajalo dolgo. Kmetje so ml svetovali, naj naredim kaj novega. Leta 1960 sem izdelal prvo gnojnič-no črpalko, pet let kasneje pa do danes zelo znani drobilec (šrotar) ORION 65. Tega sem stalno Izpopolnjeval ln lani se je pojavil drobilec MARS 75, ki lahko drobi cele koruzne storže. Sedaj pa pripravljam kombiniran prevozni stroj, ki ga sestavlja žitni drobilec in črpalka za gnojnico. Stroja poganja samo en elektromotor.« Franc Kremžar dobrih kmetijskih strojev ne bi mogel izdelovati, če se ne bi stalno izpopolnjeval ter sledil napredku. Obiskuje sejme v Ve-roni in v Gradcu, zanj pa so največ vredne pripombe in nasveti kmetov, ki njegove stroje že imajo, vendar želijo izboljšave. Gorenjski kmetje Krcmžar-ja dobro poznajo, saj na številnih naših kmetijah srečujemo njegove izdelke. »Da, kar tri četrtine naročil prihaja z Gorenjske, mogoče zato, ker kmetje izredno dobro poznajo in cenijo stroje, ki jih je izdelal že oče, in ker se redno pojavljam na gorenjskih sejmih. Razstavljanje v Kranju je moja edina propagandna poteza. Kupci pa prihajajo tudi od drugod. Lani je romal moj stroj celo v Srbijo.« J. Košnjek Izvozili smo več mesa Izvozno-uvozna podjetja v Sloveniji bodo v prvem četrtletju letos po napovedih izvozila za okrog 10 milijonov dolarjev mesa in živine, medtem ko smo ga lani celo leto izvozili za 24 milijonov dolarjev. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da gre za pravi razmah izvoza mesa in živine, kar pa verjetno ni rezultat domačih tržnih viškov, temveč ugodne prodaje na tujem trgu. -jk Kmetijska zadruga Tržič ima novega direktorja Člani združenega sveta Kmetijske zadruge Tržič so na zadnji seji potrdili edinega kandidata za direktorja ustanove kmetijskega tehnika Sajovica iz Naklega. Dejavnost tržiške kmetijske zadruge se bo v prihodnosti najbrž spremenila, saj se zadruga z lastno proizvodnjo ne bo več ukvarjala, temveč bo vedno boli pospeševalec* in posrednik med kmetovaloi in kupci. Vloga pospeševalca pa zahteva, da bo morala dobiti zadruga sposobnega strokovnjaka, ki bo imel verjetno sedež pri zadrugi, zaposlen pa bo pri skupščini Tržič ali pri strokovnem zavodu v Kranju. Dvom, alt je v Tržiču zadruga potrebna ali ne, je odveč, saj so kmetje jasno povedali, da zadrugo potrebujejo, vendar takšno, ki jim bo pomagala in svetovala. -jk Nevarnost vnetja vimena pri govedu Vnetje vimena je najpogostejše pri govedu. Bolezenske spremembe se lahko pojavijo v mlečni žlezi, v izvodnih kanalih mlečne žleze ali pa v neposredni okolici žleznega tkiva. Do bolezni v vimenu pride lahko zaradi splošnega slabega zdravstvenega stanja živali ali pa zaradi vdora kile v cevke mlečne žleze od zunaj. Drug primer je pogostejši, saj pride do take okužbe vimena v več kot 90 "o primerih. Posledica bolezni vimena so tudi spremenjene lastnosti mleka. V mleku lahko najdemo bolezenske klice in povečano število odpadlih žleznih celic vimena, mleko je sluzavo ipd. Motnje v izločanju mleka imajo za posledico spremenjene kemične in fizikalne lastnosti mleka, kar je še posebno očitno v mlečnih izdelkih. Maslo in sir imata spremenjen okus kot tudi obstojnost. Vnetje vimena je zelo razširjeno pri kravah v Jugoslaviji, saj ocenjujemo, da je preko 20 % molznic prizadetih 8 to boleznijo, podobno pa je tudi v drugih državah (v Avstriji 30%). Z mlekom bolnih živali se lahko prenašajo nekatere bolezni, ki so nevarne človeku. Micko pa se lahko tudi naknadno okuži npr. pri molži, saj je izvrstno gojišče za številne mikrobe. Pri visoko mlečnih kravah prav lahko pride tudi do vdora teh klic v mlečno cisterno v vimenu, od koder se širijo najprej po žlezi. Te vrste vdora klic pripisujemo praviloma nezadostni negi živali in vimena, slabim higieničnim in kli-matičnim razmeram v hlevu ter neustrezni molži. Klimatični pogoji v hlevu so zelo pomembni, saj so visoko molzne krave zelo občutljive na preveliko vlago in vročino, z vlago pa se širijo po prostoru tudi klice, ki se ugodno razvijajo pri povišani temperaturi. Zato je treba pri reji molznic posvetiti posebno pozornost pravilni ventilaciji in dezinfekciji hleva. Kravam najbolj ugaja temperatura od 14 do 18" C, sicer pa ustreza tudi od + 4 do 21° C. Uporabnost oz. eventualno okuženost mleka določamo s posebnimi testi in z bakteriološkimi preiskavami. dr. mag. S. Bavdck ladi Kranjčani, Cerkljani in Radovljičani v Idriji Od 19. do 22. aprila bo v Idriji tretje srečanje mladinskih in pionirskih gledaliških skupin Slovenije pod nazivom NAŠA BESEDA 72. Nastopilo bo osem gledaliških skupin, od tega tri z Gorenjske, in sicer: v četrtek ob 15. uri gledališka skupina osnovne šole Staneta Žagarja iz Kranja z delom Arthurja Fouqueza Am-brozio krade čas, v petek ob 11. uri gledališka skupina osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj z delom Josipa Ribičiča Palčki ln ob 19.30 % delom A. E. Greidanusa Hodi de Bodi ali dve vedri vode, v soboto ob 15. uri gledališka skupina Brstje osnovne šole z delom A. T. Linharta Zupanova Micka. Mladim gledallščnikom želimo, da bi se dobro odrezali. A. U. Nova knjižnica v Gorenji vasi nad Škofjo Loko Nova osnovna šola Ivana Tavčarja v Gorenji vasi postaja vse bolj kulturno-pro-svetno žarišče Poljanske doline. Galeriji, ki tudi gostuje v šoli, se je v nedeljo, 16. t. m., pridružila še knjižnica. Ljudska knjižnica v Skofji Loki, je v nedeljo odprla svoje tretje izposojevališče, tokrat v Gorenji vasi v novi šoli. Knjižnica naj bi zajela bralce osrednjega dela Poljanske , doline, medtem ko spodnji del zajema knjižnica v Skofji Loki, zgornji del okoli Žirov pa izposojevališče v Žireh. Z novo knjižnico se bo precej izpopolnila knjižnična mreža škofjeloške občine. Otvoritev le-te predstavlja tudi prvo večjo akcijo matične knjižnice v Šk. Loki v okviru mednarodnega leta knjige, v katerem se bodo vse knjižnice skušale držati gesla: omogočiti vsakemu branja željnemu bralcu dostop do knjige. Knjižnica šteje ob otvoritvi 350 knjig (novih in najnovejših), izbrana so najboljša in tudi najbolj brana dela zadnjih let. Imela bo redno povezavo z matično knjižnico v Skofji Loki in bodo prek nje Iiihko dobili bralci tudi knjige iz matične knjižnice v Šk. Loki (po žolji) ali celo prek medknjižnične izposoje. Za zdaj je knjižnica nameščena v predprostoru telovadnice osnovne šole, odprta pa bo vsak torek od 10. do 13. ure in ob petkih od 15. do 18. ure. Po otvoritvi ob 17. uri je Loško gledališče iz Škofje Loke ponovilo svoj popularni Veseli večer. Nagrade za obiskovalce Veselega večera pa je pripravila škofjeloška knjižnica in DZS, poslovalnica Škof ja Loka. J. K. Tržiški muzej ima novo stalno zbirko Že nekaj let je, kar je bil odprt muzej v Tržiču. Do sedaj je imel muzej odprto stalno zbirko iz NOB, geološko zbirko in čevljarsko zbirko. Nova pridobitev za muzej pa bo otvoritev usnjarske zbirke, ki bo odprta 21. aprila. Predmete je muzej zbral v različnih krajih, predvsem pa v Spodnji Bistrici pri Tržiču, Radovljici in v Tržiču. Stalna zbirka bo obsegala tehnični in zgodovinski del. Tehnični del prikazuje stari proces "rastlinskega strojenja in ročne dodelave usnja. Tak postopek so v Tržiču uporabljali do začetka našega stoletja, deloma pa ga poznajo še danes. Scenarij za tehnični del zbirke je izdelal po ust- nih in pismenih virih o tržiš-kem usnjarstvu. Zgodovinski del pa prikazuje razvoj usnjarske obrti v Tržiču. V tem delu se želi poudariti pomen tržiških usnjarjev za slovensko usnjarstvo. Posebno v času začetkov usnjarske industrije v Sloveniji. Poleg stalne zbirke usnjarstva bo odprta še občasna zbirka z naslovom »Dekorirano usnje v Sloveniji«, katero je posodil narodni muzej iz Ljubljane. Ta umetnost ima svoj izvor v Gadamesu v Afriki. Od tam se je v 11. stoletju razširila v Evropo. Na razstavi bodo predmeti razvrščeni po posameznih deželah, v katere sodijo po tehniki in motiviki. -jp azstava in Večer umetniške besede Delavska univerza Radovljica bo drevi, 19. aprila, ob 19.30 v dvorani radovljiške graščine pripravila razstavo slikarja In kiparja Toneta Kralja in Večer umetniške besede Toneta Kuntnerja. Pesmi bo bral avtor, član Mestnega gledališča ljubljanskega. Razstava bo odprta do 3. maja vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. TONE KRALJ je bil rojen 23. avgusta 1900 v Zagorici pri Dobrepoljah na Dolenjskem. Prve likovne pobude je dobil pri učitelju risanja na gimnaziji profesorju Gašperju Po-renti in pri svojem bratu Francetu Kralju. Izpopolnjeval se je na umetniški akademiji v Pragi pri. profesorju Stursi. Njegov umetniški razvoj so že velikokrat opisovali in ga klasificirali na mnogo umetniških stopenj, vendar naj omenim predvsem tiste, ki smiselno kažejo na kontinuiteto razvoja in so povezane z njegovo grafično ustvarjalnostjo. V začetnem obdobju realizma se je bolj nagibal k poetičnemu realizmu in je to svojo usmerjenost nadaljeval tudi pod okriljem ekspresionizma v smeri vizionarne upodabljajoče veje, ki je spremljala ta pojav pri nas. Čeprav že tolikokrat opisan pojav ekspresionizma na Slovenskem, ga moramo vedno ••znova ponavljati ob razstavam ki so povezane z imeni bratov Kralj. Tako tudi ob sedanji razstavi ne bo odveč skromno razmišljanje o ekspresionizmu in o dobi, ki je tako značilna za nastop Toneta Kralja. Razumljivejša bo tudi pričujoča razstava danes dva i ^sedemdesetletnega umetnika, ki je za svoje dolgoletno umetniško delo prejel letos Prešernovo nagrado. Ob nastopu naših prvih grafikov v tretjem desetletju našega stoletja — govorili bomo predvsem o grafiki, ker je na razstavi največ lesorezov — so se njihova dela zdela takratnemu občinstvu nekaj prav tako nerazumljivega, kakor dvajset let popreje prve slike naših impresionistov. Ko so Tone Kralj, Božidar Jakac in Miha Maleš kot tako imenovana prva medvojna (takrat prva povojna) eks-presionislično razpoložena generacija nadaljevali delo starejše generacije, predvsem delo Saše Šantla kot začetnika slovenskega lesoreza, je zaradi posebnega območja, ki ga predstavlja črno-beli svet grafike, ta skupina naletela na nov odpor, ki ni bil uper-jen samo proti novotarskemu ekspresionističnemu območju. Občinstvo se je počutilo ogoljufano za barvo, za pisanost, kajti prav barvito razpoloženje je predstavljalo tisti melos, ki ga je publika občutila kot svojega. Zato je odločno zavračala ekspresionistično melodično uglašeno, k podzavesti se nagibajočo črto, ekspresivno linijo 5 poglobljenim pomenom — vse pa narejeno iz nasprotij dozdevno neurejenih, a vendar tako pretehtanih sestavov svetlob in senc, črnega in belega, kot to pozna prav grafika. Posamezni listi so bili odtisnjeni v enostavni črno-beli tehniki ali pa v tonskih kombinacijah, redkeje v barvnem odtisu. Zaradi naravnost nezaslišanih novosti je ekspresionizem in predvsem lesorez našel v takratni sredini skromen odmev in le molo prijateljev. Posebno še zato, ker je grafika najintimnejša umetniška vrsta, ki ne sodi v monumentalni okvir in ni reprezentativna. Veliko raje ima mapo in pridno roko opazovalca — zbiratelja, ki mu v tako ustvarjenem intimnem vzdušju razkriva svoje pravo življenje. Tako moramo gledati tudi to razstavo del Toneta Kralja, kajti danes, ko smo navajeni še vse drugačnih pretresov in vznemirjenj ter šokov, bi dejali, da pretres ekspresionistov ni bil podoben današnjim. Spremenil se je odnos, predvsem se je spremenil do grafike. Spremenilo pa se je tudi gledanje na umetnost, ki jo je izpovedoval Tone Kralj pred skoraj pol stoletja (točno pred petdesetimi leti je razstavljal v Beogradu — leta 1922). Ko stojimo pred deli Toneta Kralja danes, pomeni-to mikaven obrat naših čustvovanj. Med naše občudujoče poglede se nehote meša že kar historičen moment ocenjevanja in primerjanja z današnjim stanjem grafike na Slovenskem. Prav to pa pomeni, kako intimen dvogovor zahteva ta zvrst umetnosti. Lesorezi Toneta Kralja se nam zde danes in na prvi pogled kot skromni začetniški koraki. Gledamo jih skoraj kot zgodovinski predmet. Primerjamo jih z iz- današnjimi dosežki najmj^. generacije grafikov in »'J ljanske šole«. In vendar v» brez sentimentalnosti, ko vrnemo historiziranje, ko klonimo primerjanje, umetniška zapuščina Ton Kralja spregovori z govori ^ ki ne bo nikoli onemela-^ glasom umetniške moči, k1 je poln tudi najmanjši lesj rez. Na zunaj skromen SrJ ni list je kot plod poln w vednosti, ki ne more onern tudi ne ob današnjih %,z^y vih, večkrat samo navzven Pjjj loščenih, a znotraj Pra2Z^, gizdalinov tega ali onega v nala. a Tako kot zgoraj oP^Tgj skromnost posameznega l's ^ dela, se nam kaže tudi ^ razstava. V tej skromnosti je njena moč. moč, ki j° poveduje vsako, še ta , skromno delce na tej razs vi, delce, ki se je rodilo P° rokami slovenskega unie nika. A. Pavlovec TONE KUNTNER mi le ff dališki in filmski igrale?« temveč tudi pesnik. Rodil «e je leta 1943 na Trati v Slove* skih goricah. Doslej so tri njegove pesniške zbirke* Vsakdanji kruh, Ljubi jagj 1966; Lesnika, Ljubljana in Pesniški list, Trst 197L * tisku je četrta samostojni avtorjeva zbirka Mrtva zenv lja, ki bo izšla letos pri Mla' dinski knjigi. Mitja Mejak je o Kuntner* jevi poeziji zapisal: »Kuntnerjeva poezija je dolgem času spet slovenska poezija, slovenska jc njena boleča vsebina, slovenska J njena jezikovna struktura in celo v njenem melosu in rit* mu je lahko začutiti i21"3^. slovenski, zadržan, rickolik_ otožen duh. To pa seveda mnogo pomeni v današnji P* plavi brezobličnega, kvaziko*" mopolitskega pisanja .. •« Na našem večeru se bo T* ne Kuntner predstavil s P^ mirni iz zbirk Lesnika Mrtva zemlja. in Druga predstava Mestnega gledališča ljubljanskega v Radovljici Na drugem gostovanju v letošnji sezoni v Radovljici se bo v torek, 25. aprila, predstavilo Mest/no gledališče ljubljansko z delom ruskega pisatelja Nikolaja Erdmana Samomorilec. To visoko kvalitetno literarno, tako imenovano resno komedijo v petih dejanjih, ki prikazuje,. kako se večne slabosti človeka bohotno razraščajo tudi v sodobnih razmerah, bo uprizoril kar 24-člainski umetniški kolektiv igralcev s Poldetom Bibičem v glavni vlogi Izjemno aktualno <*el združuje v sebi visoko UI?ej] niško raven z odprto skostjo, gledališko slikov" tostjo ter modernim, ir°n?L polnim, jedkim in kritični"1 humorjem. Delo, napisano že pred tr mi desetletji, je poslov2^ Mile Klopčič, režira! pa U°l Pretnar. e Zaradi izredne dolžine t s* bo predstava, ki bo v kuj dvorani v Radovljici, začci že ob 19.30. ^ /o ljubljanska banka rilsko sporočilo 1 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, Kt K OUU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serbcn) Pa tudi Churchill sam morda nehote pozablja na to, kar je govoril v londonskem radiu 1. oktobra 1939. V svojih spominih piše: »Dne 30. septembra je 'Graf Spee' (nemška križarka — op. M. K.) blizu Pernambuca potopila 5000-TONSKO BRITANSKO POTNIŠKO LADJO 'CLEMENT', KI JE PLULA SAMA. Ta Ve*t je vplivala na admiraliteto kot strela z Jasnega.« (Churchill, Druga svetovna vojna, str. 206) O tem in o tej 'streli z jasnega' je Churchill v govoru 1. oktobra 1939 molčal, pa tudi o tem, da je proti nemški križarki poslal 'več flotilj', ki so obsegale 'letalonosilke, zaščitene z vojni-rni ladjami, bojnimi križarkami in križarkami' (vir kakor prej, str. 206): »Vsak oddelek, sestoječ iz dveh ali več ladij, naJ bi bil sposoben zaustaviti (nemško) žepno križarko In Jo potopiti.« (Churchill, str. 206) i Tega neuspeha britanske mornarice, ki ji jc Graf Spee' nenadoma izginila, čeprav bi jim Po takratnem mnenju strokovnjakov britanske mornarice 'na nobon način' ne mogla, Churchill prebivalstvu Anglije ni mogel povedati, čeprav se je morda zavedal, da jim tega uspeha nemške mornarice ne bo mogel dolgo zamolčati. »Sovražne korzarske ladje,« piše Churchill v svojih spominih (str. 206), »bi nam lahko postale še bolj nevarne, če bi bile mogle svoje napade na naše trgovske ladje še nadaljevati. Tri žepne križarke, dovoljene Nemčiji v Versajski pogodbi, so zasnovali Nemci z veliko bistroumnostjo kot korzarske ladje. Njihovih šest topov, kalibra 28 cm, njihovi močni stroji, ki so jim omogočali Pluti s hitrostjo 26 vozlov na uro, in njihove oklepe so Nemci z mojstrsko spretnostjo uredili tako, da 10.000-tonska meja ni bila prekoračena. Tudi nemške križarke s topovi kalibra 21 cm so bile bolj moderne od naših in če bi jih uporabili kot korzarske ladje, bi bile tudi hudo ogrožale našo plovbo.« Graf Spee je bila prva vojna ladja, opremljena z radarjem, ki ga britanska mornarica takrat še ni imela. »Sodobni radar bi bil omogočil vzpostavitev -"veze. Toda takrat ga še nismo imeli.« (Churchill, *tr. 205) • Prvi mesec vojne je torej potekel ne samo na kopnem in v zraku, marveč tudi na morju v zmagoslavju Nemčije. Poljsko so porazili Hitlerjevi generali, ki so lahko že po treh tednih vojne 'strokovno' podali PREGLED O NEMŠKEM VOJNEM POHODU NA POLJSKO »VOJNA S POLJSKO JE KONČANA. V vrsti med seboj odvisnih uničevalnih bitk, med katerimi je bila največja in odločilna bitka v velikem kolenu Visle, je bila večmilijonska poljska vojska potolčena, zajeta, in razbita. Nobena posamezna aktivna ali rezervna poljska divizija, nobena med poljskimi samostojnimi brigadami itd., ni ušla tej usodi. Samo razbiti deli posameznih enot so se mogli zateči z begom v močvirna ozemlja vzhodne Poljske in se tako izognili popolnemu uničenju ter se predali brez boja sovjetskim četam ... (tJbersleht ttber den polnischen Feldzug, OKW, 23. IX. 1939) Od tu dalje govori ta pregled o poljskih oporiščih na polotoku Hela, v Varšavi in Modli-nu, kar nam je že znano in ki so ob objavi pregleda (21. 9.) še obstajala. Potem OKW pojasnjuje, seveda z zvračanjem krivde za vojno na Poljsko, priprave nemškega vrhovnega poveljstva, ki pa seveda ni odkrivalo nemških agresivnih namenov proti Poljski, kakršna poznamo že iz Hitlerjevega napadalnega načrta 'Der Fall Weiss\ Zanimiva in tudi stvarnejša kakor Churchillova pa je kritika poljskega poveljstva s strani OKW: »Poljsko vrhovno poveljstvo je podcenjevalo udarno moč nemške vojske v veri, da se mu bo posrečilo v skladu z anglo-francoskimi zagotovili, da bo francoska fronta priklenila glavnino nemških vojnih sil, voditi na svojih frontah v določenem obsegu celo ofenzivno vojno. Glavna misel poljskega poveljstva je bila takojšnja zasedba Gdanska in nato takojšnja ofenziva proti Vzhodni Prusiji s treh izhodiščnih front in jo kot od Reicha odrezani osamljen 'otok' zasesti. V ta namen je poljsko vrhovno poveljstvo grupiralo svoje sile po naslednjem operativnem načrtu: Poljska armada v prostoru severno od Varšave bi bila prav tako sposobna odbiti morebitni nemški napad iz Vzhodne Pruslje proti Varšavi, istočasno pa naj bi bila po poljskem predvidevanju dovolj močna izpeljati lastni ofenzivni napad. Ta grupa poljske vojske bi morala z desnega boka in s pritegnitvijo pomembnih sil ogroziti Vzhodno Prusijo z vzhodne strani, na levem krilu pa bi jo podpirala močna poljska armada, zbrana na ozemlju Koridorja. Naloga te armade naj bi bila zasedba Gdanska ln potem prodor s te strani v Vzhodno Prusijo. Da bi bila ta operacija krita s hrbta, naj bi poskrbela najmočnejša koncentracija poljske vojske na območju Poznanja. Ta bi morala v primeru nemškega prodiranja na ozemlje Koridorja s premočjo svojih sil ogroziti bok nemškega napada v smeri proti Koridorju. Ta, s strani poljskega poveljstva postavljena največja poljska armada bi mogla mimo tega priskočiti tudi vsak trenutek na pomoč južno od nje postavljeni šibkejši poljski armadi. S svojo močjo in svojo centralno razmestitvijo na območju Poznanja bi lahko ogrožala že s svojo golo eksistenco sleherno nemško ofenzivno operacijo iz srednjega dela Gornje Šlczije in pomorjanskega globoko v bok. Južna poljska armada na območju fronte Kra-kau—Lvvov je bila po pojmovanju vrhovnega poljskega poveljstva dovolj močna, da bi branila pomembno poljsko industrijsko ozemlje. Mimo tega bi jo po tem mnenju mogli v toku samih operacij uporabiti bodisi kot direktno pomoč drugim poljskim armadam, bodisi za ofenzivni napad proti za Nemčijo zelo pomembnemu gornješlezljskemu industrijskemu področju. CIU NEMŠKIH OPERACIJ pa je bil, to v velikem kolenu Visle razmeščeno in koncentrirano poljsko armado obkoljevalno napasti, jo prisiliti k negibnosti in jo uničiti. V ta namen Je vrhovni poveljnik kopenskih sil generaloberst von Brauchitsch v sodelovanju s šefom generalnega štaba artilerijskim generalom Halderjem (ta Je, kakor že vemo, po vojni izjavljal, da vojska Hitlerjevih vojnih načrtov nI jemala re3no — op. M. KI.) izoblikoval dve glavni armadnl skupini: I. armadna skupina — Jug pod poveljstvom generalobersta von Rundstedta z generalleutnan-tom von Mansteinom kot šefom generalnega štaba te skupine armad, II. armadno skupino — sever pod poveljstvom generalobersta von Becka z generalleutnan-tom von Salmuthom kot šefom generalnega štaba te skupine armad. V armadno grupo — jug so bile vključene tri armade 1. Armada generalobersta Lista 2. Armada generala artllerlje von Relchcnaua 3. Armada generala infanterije (pehote) Bla-skovitza. Armadnl skupini — sever sta bili podrejeni: 1. Armada generala artilerije von Klugcja 2. Armada generala artilerije von Kiichlerja. Naloga armadne skupine — jug je bila prodreti s srednjo armado pod generalom artilerije Reichenauom iz območja Kreuzburga v severovzhodni smeri proti Vlsli. Za zavarovanje desnega krila te armade naj bi poskrbela arm.ula generalobersta Lista iz Zgornje šlezijc ln s severnih pobočij zahodnih Beskidov s prodorom proti vzhodu. Njena naloga je bila zaustaviti tamkajšnje poljske sile, da bi Jih potem s silami, prodirajočimi iz Slovaške proti severu, obkolile ln jim zaprle umik proti vzhodu. Na zavarovanje levega boka armade generalobersta v. Reichenaua naj bi poskrbela armada generala Blaskovvltza iz prostora vzhodno ob Breslaua (danes poljski Wroczlaw) prav tako v splošnem v smeri prod Varšavi, da bi tako odbila pričakovani napad poljskih sil z območja Poznanja našim silam v bok in ta napad onemogočila. Že petič na luno ^v nedeljo ob 18.54, natanko VeJinČrtu' se Je z ameriškega 1^'Jskega Izstrelišča Cap bro??edy na Floridi dvignila tr0 «nebu orJaSka. 110 n18" *Da soka raketa Saturn C5. z Ponovno, tokrat že petič v Pored, naskakujejo luno. ^ Jabtoi Apolia 16 so vesolj-•adt You"g (poveljnik po-|J/?e)' Charles Duke (pilot JJ^rnega modula) in Tom U1ngly (piiot komandnega modula). Young in Duke naj bi se spustila na mesečevo površino jutri, 20. aprila, okrog 14. ure popoldan. Kraj pristanka je precej gorat in nosi ime slavnega francoskega filozofa Descartesa. Vzlet, ki so ga spremljali tisoči radovednežev in milijoni televizijskih gledalcev s petih celin je potekal brezhibno. Enako brezhibno je bilo tudi preklapljanje ser- visnega in komandnega modula v tirnici okoli zemlje, operacija torej, ki pri prejšnjih odpravah ni nikdar tekla gladko. Ladja zdaj leti Zemljinemu satelitu naproti. Kakor poročajo iz kontrolnega središča v Huston (Texas), so vse naprave v odličnem stanju in delujejo brez napak, pa tudi posadka dobro prenaša bivanje v tesni kapsuli. Edino, kar skrbi stro- kovnjake, je odpadanje zunanje zaščitne prevleke, ki ob vrnitvi na zemljo varuje posadko pred visokimi temperaturami, nastalimi zaradi trenja z zrakom. Vendar omenjena plast ni edini toplotni oklep. Pod njo sta še dve podobni »obleki«, zato se, po mnenju konstruktorjev, ni treba bati najhujšega. Sprehode po luninem površju bomo lahko spremljali na televizijskih zaslonih. Velja omeniti, da gre za eno zadmjih ameriških ekspedicij na mesec, saj se znanstveniki onkraj Atlantika v prihod- njih desetih letih nameravajo posvetiti drugačnim operacijam, predvsem izgradnji vesoljskega »avtobusa« na tirnici okrog zemlje in pošiljanju satelitov k bolj oddaljenim planetom našega osončja. Odkar je leta 1961 Gagarin kot prvi človek zapustil rodni planet, smo bili priča skupno 44 »živim« izletom v prostor izven zemeljske težnosti. Od tega so jih Američani opravili 25. Naj omenimo še podatek, da je vesolje doslej terjalo 7 smrtnih žrtev. I. G. Tudi če mi ni takrat in ne pozneje rekel niti besedice o najhujši preizkušnji, se mu Je videlo z obraza, kako mu ne gre iz misli in da ga krivi in tare. Tisto, kar so počeli z njim partizani v temnem smrekovem logu neke temne poletne noči dvainštiridesotega leta, ko je poslušal votel mrtvaški glas krampa, ki je udarjal po koreninah in kamnih v grabnu pod vasjo, še vedno ga jc slišal in vsakič, ko jc grobar udaril, mu je za spoznanje skrivilo hrbet. Prestregel je besede: »Ga bomo kar s krampom, streljati ne smemo, da nas ne odkrijejo,« ki so zanj pomenile smrt. Smrt v tistem samotnem temačnem grabnu, kjer še zver ne bi hotela biti zakopana, da bi tam trohnela. Vedno je živel pošteno in po človeški in božji postavi. Garal zase in za kopico otrok. Nikdar si niti v mislih ni želel tistega, kar ni bilo njegovo, čeprav je dobro vedel, da imajo od njegovega dela vsi več koristi kot on. Tolažil se je s tem, da je pač tako, ker je Bog tako odredil. O teh težkih urah mi nikoli ni govoril, vendar sem občutil, kako ga muči krivica, ki so mu jo prizadejali. Večkrat je pogledal Micko, ki je sedela na drugi strani mize. Hvaležen ji je bil, ker ga je takrat rešila, ko je zavpila: »Mene ubijte, očeta pa pustite. Saj vendar ne boste pobili partizano-vega očeta!« Nikdar ni zvedel, kdo se je z njim tako kruto poigral. Verjel je, da so vsi ljudje okoli njega taki kot on, ki ni v sebi nikdar nosil nikakršne hudobije. Pozabil je, da je bila vojna, ki je zaslepila prej dobre in prav tako poštene ljudi kot je bil on in da se je v marsikom ugnez-dil sam vrag. Takrat so se hoteli znesti nad njim Našli so podlo dušo, ki je po svojih zvezah spo ročila partizanom, kako nevaren jim je oče. Občutil sem se krivega in bolelo me je, ker oče zaradi tega trpi. »Oče, zdaj je vse dobro! Pozabimo na te stokrat preklete čase! Zdaj se začenja novo in boljše življenje,« sem spregovoril in povedal še o raznih stvareh, ki so mu bi le poznane ali pa tudi ne, da bi ga vsaj malo odtrgal od težkih misli. Še malo si nisem predstavljal, kaj je vse Micka pretrpela v nemškem taborišču Ravvensbrucku. Ko je pripovedovala, ji oče skoraj ni mogel verjeti, da so Nemci, ki so pri njem pred vojno in še poprej imeli tako veljavo, tako strašno podivjali. Saj oče, ki se je držal doma, sploh ni imel prave predstave, kaj se je v tem času dejansko dogajalo v svetu. Hodil je v cerkev in vse, kar je zvedel, je slišal iz domobranskih ust. Partizani so le parkrat potrkali na okno. Prvič takrat, ko so ga odpeljali v tisti graben, potem pa čc je slučajno zašla k hiši kakšna patrulja, ki se je ustavila zaradi tega, da je povprašala, če so kje v bližini domobranci ali pa, če so malo požicali. To je bilo vse, kolikor je oče prišel z njimi v stik. V tem pogovoru je parkrat s svojo težko, čeprav starikasto, ali še vedno žilavo roko krepko usekal po mizi, da sem se zbal, da jo bo preklal na dvoje. Šele po vojni je počasi prišel do spoznanja, da je marsikaj šlo mimo njega in da je o tem kaj malo vedel. Čez nekaj časa je Jurca stopil v hišo, ali le toliko, da mi je povedal, da bo moral nazaj. Pozdravil sem se z njim in že je zaropotalo po klancu navzgor. Ko smo sedeli okrog mize in se pogovarjali o raznih rečeh, sem na materinem obrazu opazil, da jo še vedno tare nekakšna skrita skrb. Veselje in sreča sta kar žareli iz nje, a je nekolikokrat vzdihnila. Preveč dobro sem jo poznal, da ne bi občutil, kaj ji leži na srcu. Večkrat me je pogledala, kakor da bi rada dc- KAREL. LESKOVEC jala: »Kori, kaj misliš, kaj bodo z njim?« Po dolgem času se jj je iz globine in s skrbjo le utrgala beseda. Ja, živi smo ostali.vsi, ali doma je še vedno eden manjkal. Brat, ki sem ga nazadnje videl maja enainšti-ridesetega leta v Kranju. Zelo zelo sva bila navezana drug na drugega. Takrat sem prišel le za en dan prepozno v Kranj, da bi ga še dobil. Delal je na železnici. Nemci so jih lepega dne pobrali in jih odpeljali v Celovec. Malo več kot leto dni je bil mlajši od mene. Pred vojno sva bila največ Skupaj. Skupaj sva pastirovala in hlapčevala, skuhaj delala in se tudi skupaj prebijala v dneh brezposelnosti. Nekako pred koncem štiriinštiridesetega leta, ko je Hitler z mobilizacijo pomedel zadnje ostanke, je zajelo tudi njega. Posrečilo se mu je, da se je zmaknil in priromal do Kranja. Nekaj časa je bil v zaporu, potem pa so zahtevali, naj se od- loči za domobrance ali za rusko fronto. Tako i stopil v domobranske vrste. Sprva je naTneT3,VJ, da jo o prvi priložnosti pobriše k partizan0* Kmalu so ga poslali na Golnik na stražo. ^''^a. likor jih je bilo tam, so uživali kot ptički. j\ padal jih ni nobeden, ker je bila tam bolnišn«c Jedli so in pili, na straži pa dremali in tako 1> časi in lepo čakali, kdaj. se bodo drugi ncna pretepati. V takem življenju je tudi brat pozabil na P8*, tizane. Samo nekaj je bilo. Konec vojne partiza niso pozabili nanj. Takrat ni nobenemu pisalo čelu, kaj si bil in kaj si počel, če so te strPa,lJ v zapor in nisi imel dovolj sreče, te je knia dočakalo še kaj hujšega. Tako se je znašel zapahi skupaj z domobransko druščino. Kolikokrat sem v teh časih mislil nanj, kJe*1 in če ga bom še kdaj videl. Prav nobenih ves nisem mogel dobiti o njem. Šele tedaj, ko se stopil čez domači prag in sem popraševal 0 mače, kje je ta in kje oni, sem zvedel za žalostn resnico, kam se je izgubil in kje naj bi bil zdaJ.' Lagal bi, če bi dejal, da mi je bilo vseeno, se bo z njim zgodilo. V tem nisem bil °tr°J Dobro sem vedel, kakšno strahovito sovraštvo * je zajedlo v vojnem času v partizane do vse ' ki so med vojno hlapčevali okupatorju in Pornkg gali preganjati in pobijati zavedne slovensK ljudi. »Mati, čeprav je naš brat, mu ne moremo n** pomagati, če si je v tem času, ko je nosil dom0* bransko uniformo in puško, umazal roke s krvj0' To bo plačal.« Te besede sem povedal bolj ostr°» češ da mu ne bo prizanašanja in da se bo P1^ sojalo pošteno. Pri tem nič ne pomeni, ali 8re.i? brata ali strica. Kar je kdo zaslužil, to bo dobi'' V sebi sem dobro vedel, da materi nisem reke tako, kot sem občutil v svoji notranjosti. Ma . je upognila glavo, globoko vzdihnila in s konw slišnim glasom dejala: »Ti že veš, kako greJ*, reč, ali pomisli, da je tvoj brat in moj otrok-Kako dobro sem jo razumel, da je prav tako, k0, je dejala, in tudi vedel sem, da v to ne bo ve* vrtala. Prav tako dobro me je razumela tudi ona> ker je vse vojne "tegobe ljudi občutila na svoj lastni koži. Oče jc le poslušal in ni nič rekel« Oba sta verjela, da bo morebiti tudi njemu kdo pomagal, ker se je z drugimi do sedaj vse d0* bro izteklo. Kako čudno in skoraj neverjetno se v človeku mešajo občutki, ki izvirajo obenem iz sovraštva in ljubezni. Vse skupaj te razpenja med družin0 in skupnostjo, za katero si se boril. V glavi ob* čutiš zmešnjavo čustev, da ne moreš več parne*' no razsojati in ne veš več, kaj je prav in kaj na* robe. To tc spravlja v strašno zagato, da se svoji lastni zavesti vrtiš, se dvigaš in padaš & še vedno ne veš, kaj se pravzaprav dogaja s tab0. i sfe o B 1 S C 1 T E NAŠE P R OD A J A L N RITA 200 102 149 din i o ZAHTEVAJTE PROSPEKT" MODELOV. domenki o Mengšu !D njegovih ljudeh eii m ,)02orn0dovini Meng§a vzbude daje kr • yečkratne preprogam^3 in seveda tudi pri-VensL tIačan»v, uboge slo-bii0 s f raje • • • Prav tako je 8°SDo**arno cerk-vijo in njeno Ja jgSClr*o. Mengeška župni-OgiCj Jadala prvotno pod ^raj- 5,ta 1255 je mengeška sltih w Pod oblast avstrij-*M>2 ^JVod- Ti Pa so jo leta V &Una^PuSt,li cistercijanom aJskem Novem mestu. ^ KRIVO OPATOVO SPALICO rek nekdanjih tlača-"°v Je bil, da pod krivo fcudowtovo palico ni tako teu,- K2l Pod posvetnimi gra ^alu y $kih k ,°, vemo za tlačane sti- Okolišk; ltt menihov — saj so &0d t*!. kmetje, ki so trpeli ieleHknuto razn'h graščakov" »adniv ?buPu le to, da bi ^Janci!^1 za8°spodaril cisterni samostan v Stični... Mem,« 1 Pri pomenkih o sam*7 se srečamo s stiškimi 81c. ostanci. Njihovim dunaj-«bia„re«ovnim tovarišem se* Wx ,nacL mengeško faro ni •Je ato so i° radevo- «TvenXepust'>i stiškim belim lo ie ♦ m ~~ cisterijanom. Bi-t0 leta 1668. Viden dokaz za stisko oblast nad mengeško župnijo je še ohranjena kamenita plošča, vzidana sedaj v obzidje pred cerkvenim vhodom. Letnica na plošči govori o pri-četku stiškega gospostva v Mengšu — 1668. Kodrolasi ke-rubin, opleten z baročno »ušesno« ornamentiko, ima na glavi škofovsko kapo, v ozadju pa ročaj opatove »krive palice«. Mimogrede povem, da so stiski opati že od nekdaj imeli na svojem redovnem območju vse škofovske pravice in nosili tudi vse insignije (znake), ki so šteli k tej časti. V srednjem delu plošče sta prikazana dva grba; stiski je znan po svojem ptiču vrh trdnjavskega zidu. Nekateri razlagajo stiski grb z budnostjo ptiča, ki oprezu-je, če kje preti nevarnost — tako budno mora samostan varovati svoja verska izročila in zaupane mu podložnike. Spodnji del plošče je Še bolj dekorativen, saj predstavlja stilizacijo maske povodnega moža. Mar je vključitev bajeslovnega bitja kaj v zvezi s hudo mengeško nadlogo, ki je prejšnje čase vedno grozi- ej** •tni^1 cerkveni predstojniki v letih 16e*-473l.' —"Foto"")?' ictolkl plošča. spomin na stiske bele menihe, ki so bili la Mengšu — s povodnijo, katere krivec je bila Pšata? OBSEŽNA PRAFARA Zares imponira sporočilo, koliko vikariatov je bilo podložnih Mengšu. Naj jih le na hitro naštejem: Čemšcnik, Dol, Vače, Zagorje, Šmartno pod Šmarno goro, Vodice, Smlednik, Trbovlje, Zapoge, Homec, Št. Jakob ob Savi, Sv. Helena, Črnuče in Goričica (sedaj Domžale). Seveda so danes vsi ti kraji samostojne župnije. Zgodovinar dr. Josip Gruden pravi, da je bila mengeška prafara (mati poznejših manjših župnij) ena največjih v deželi in da so jo šteli kot misijonsko središče za vse ozemlje med Karavankami in Savo, vse tja do štajerske meje. Stiski beli menihi so gospodarili v Mengšu le 65 let — tudi njim se je zazdelo vzdrževanje tolikih cerkva in plačevanje številne duhovščine le predrago. Kot dokaz »stabilnih« (torej »zamrznjenih«) cen pa le navajam: stiski menihi so kupili mengeško faro za 16.000 goldinarjev. In po petinšestdesetih letih so jo za enako ceno prodali Josipu Antonu pl. Schifferju. Šele leta 1787 je prafara Mengeš dokončno prešla v sklop ljubljanske škofije. Priložnost je, da omenim tudi našega zgodovinarja in pisca prvih slovenskih posvetnih iger Antona Tomaža Linharta — tudi on je bil nekaj let »beli menih« v Stični. PODOBE IN KIPI rajevna posebnost, ki je drugje — vsaj v manjših krajih — ne poznajo, je visok vitek kamenit steber na visokem bogato razčlenjenem postavku. Na vrhu okroglega stebra je kip Ma-done, spodaj pa je izklesan relief, ki predstavlja nevernega Tomaža. — Steber je bil postavljen leta 1875 na razpotje cest proti Kranju in Kamniku. Zdaj so ga zaradi porasta prometa prestavili na trg pred župno cerkvijo. Omeniti še velja, da je imela cerkev pred prezidavo — torej v Valvasorjevem času — kar osem stranskih oltarjev in še kapelo sv. Ane! Ob velikem požaru, ki je leta 1834 upepelil skoraj ves Mengeš, je gorela tudi cerkev. Zaradi vročine so se celo zvonovi stalili! Zato o kakem čistem slogu pri cerkvi, ki ima psevdorenesančno fasado, ni mogoče govoriti. Poleg gotskih prvin ima cerkev še naj-več adaptacij v baročnem okusu in celo v rokokoju. Bolj dragoceni so kipi (Ivan Zajec) in podobe (Matija Koželj), ki se nahajajo v cerkvenem poslopju. Tudi prižnica, klopi in krstilnica so delo visoke umetno-obrtne vrednosti. Iz stare cerkve je ohranjen le zanimiv lesen kip arhangela Mihaela. Črtomir Zoreč Čevljar in s Jože BITENC s Huj pri Kranju si bo kmalu nadel osmi križ, vendar je kljub letom in bolezni, ki ga je nekaj časa priklepala na posteljo, še vedno pri moči in dobre volje. Jože Bi tene Rodil se je pri Bitenčevih na Hujah. Oče je bil čevljar in manjši kmet. Sin Jože se ni hotel izneveriti domači tradiciji im se je zato pri mojstru Erženu izučil čevljarskih veščin. Leta 1909 se je oprijel samostojne čevljarske obrti, vendar kot mojster ni dolgo zdržal. Bolj ga je zanimalo delo pri takratni obrtni zbornici in čevljarskem združenju, katerega naloga je bila, da bi b
  • v^'ci so Prc'd krat- programov za posamezne bo Prvič po osmih letih Bi praJSmili detajlni razvoj ta • .»ram »zdelali za Bohinj, ki so sodelavci Urbani- He, ing? lnstituta iz Ljubljani de,Je °benem tudi sestav-skeEa ^8'onalnega prostorno**.15.131^ Zgornji Jadran. Program bi moral že oktobra, vendar inu- ^1azvi,?iruma' ki nai bi se cer v^.v dveh jedrih, in si, v Rihf1Stnci in na Kobli ter *^n\nu lazu in na Stari Jiiočni* v ^edri sta enako Vojn' J, f je biI° nekaj raz- v Drt ,, Kobl° zdelane že : F. Perdan nikdar videli. Poglavitni vzrok je nedvomno pomanjkanje sredstev, saj bi neokrnjen, že pred časom sestavljen program, zahteval astronomske vsote denarja. Zdaj pa postaja očitno, da bodo odpadli celo spektakli, na katere so prebivalci z gotovostjo računali. Tu mislimo zlasti težko pričakovano dirko za svetovno prvenstvo motorjev 1973. AMD Škofja Loka, ki slovi kot izredno marljiva športna organizacija, je namreč nameraval prihodnje leto pripraviti enkratno revijo najboljših dirkačev sveta. Slednji naj bi v mesto pod Lub-nikom prišli po točke, ki v končnem seštevku odločajo o uvrstitvi na rang lestvici vrhunskih mojstrov jeklenih konjičkov. Ločani so pravočasno oddali uradno prijavo, toda namesto da bi jo AMZJ, prek katere gredo vsi tovrstni dokumenti, posredovala mednarodni motociklistični organizaciji (FIM), je pristala v košu. Skrajno neodgovornemu dejanju je menda botroval sam predsednik športne komisije AMZJ. Očitno favorizira Opatijo, kajti iz Beograda so potem nemudoma poslali kandidaturo preluške proge, ki je zdaj prvi jugoslovanski pretendent za organizacijo enega izmed tekmovanj svetovnega prvenstva 1973. Predstavniki AMD škofja Loka so prejšnji teden sklicali tiskovno konferenco ter iz protesta proti nespoštovanju dogovorov umaknili svojo kandidaturo. V obrazložitvi navajajo, da Je društvo zmeraj podpiralo sklepe zveznega organa ter sprejelo predlagani princip rotacije večjih tekmovanj, ki naj bi bila dodeljena zdaj temu, zdaj one* mu mestu z bogato športno-motociklistično tradicijo. Toda pri AMZJ so meni nič, tebi nič prekršili splošno proglašeno načelo. Zadeva je še toliko hujša, če vemo, da so ga osvojili izključno zaradi klubov iz sosednjih republik, saj bi sicer evropska in svetovna prvenstva v speedvvavu in motokrosu ostala privilegij Slovencev. Dogodek meče na avto-mo-to zvezo Jugoslavije in njeno športno komisijo precej čudno luč. Izigrano društvo ter škofjeloška in slovenska jav-nost nasploh jI mirno lahko očitajo Se kaj več kot zgolj zlorabo pooblastil in intrl-gantstvo. Konferenca ZM Občinska konferenca zveze mladine Radovljica bo še ta mesec pripravila problemsko konferenco o mladinskih aktivih v občini. Obravnavali bodo delo, težave in naloge mladinskih aktivov v krajev- nih skupnostih in delovnih organizacijah. Med drugim nameravajo ugotoviti, zakaj v posameznih krajih ni mladinskih aktivov in kakšne so možnosti, da bi jih ustanovili. Za boljše delo Aktiv mladih novinarjev v Kranju je v petek, 14. aprila, povabil na redni sestanek odgovornega urednika Glasa Albina Učakarja. Pogovarjali smo se o pisanju in objavljanju člankov ter o vsebini Glasa. Predlagal nam je, naj bi aktiv izbral uredniški odbor, ki bo zbiral naše sestavke in najboljše pošiljal uredništvu Glasa. Uredništvo nam je vsakih štirinajst dni pripravljeno stopiti eno stran. Urejali naj bi jo sami. V ta namen smo izbrali uredniški odbor sedmih članov. I. Urbas Vse o Titu » Zdaj, ko se vsa jugoslovanska mladina pripravlja na prireditve, posvečene praznovanju 80. rojstnega dne našega predsednika Tita, je tudi komisija za kulturno dejavnost pri Mladinski organizaciji »Save« Kranj pripravila Oddajo — kviz z naslovom »Vse o Titu«. V znanju o življenju in delu našega predsednika se bodo pomerile ekipe kranjskih delovnih organizacij: Tekstilindusa, Planike, Iskre, Iskre Commcrcc, ČP Gorcnj- skega tiska, Save in ekipa Gimnazije Kranj. Ekipe, ki bodo zasedle prva tri mesta, bodo prejele praktične nagrade v vrednosti 1500, 1000 in 750 din. Za ekipe z manj znanja in sreče pa bodo pripravili tolažilne nagrade. Prireditev bo 21. aprila ob 18. uri v delavskem domu, po prireditvi pa bo za ples igral vokalno instrumentalni ansambel »Turisti«. M. Govekar Pričakujemo veliko izbiro Pred nekaj dnevi je skoraj štirideset članov kluba mladih novinarjev pri občinski konferenci ZMS Kranj izvedlo kratke ankete. Zanimalo jih je, koliko meščani gorenjske prestolnice vedo o najnovejših svetovnih političnih dogodkih, kaj menijo o gradnji nove avtobusne postaje, če jim ugaja spored kranjskih kinematografov, če je v Kranju dovolj zabavnega in kulturnega življenja itd. Za objavo smo izbrali zapis Gojka Goleža, ki je mimoidoče spraševal, kaj menijo o novi blagovnici Globus. Marija Raigelj (40 let): »Mislim, da bo nova blagovnica najbolj sodobna v Kranju. Tudi zunanji videz mi ugaja, saj pravijo, da se bo rja v nekaj letih spremenila v lepo barvo.« Andrej Krnjcer (24 let): »V Globusu pričakujem veliko izbiro. Vsaj tolikšna bi morala biti kot je v ljubljanski Nami. Tudi zunanja oblogi je dobi a.« Jože Ažman (36 let): »Globus je zelo izjemna stavba. Ne usklaja se z okoljem (Creiino, gimnazijo). Mislim pa, da se je bomo sčasoma privadili. Vsaka novost namreč vzbuja odpor.« Jakob Stanovnik (30 let): »Kranj potrebuje veliko blagovnico, v kateri bomo kupili vse od gumba do strojev, oblek in orodja. Ce bo izbira res dobra in če bo notranjost okusno urejena, bo gotovo imela vedno dovolj obiskovalcev.« Zdenka Uršič (17 let): »Ko bo blagovnica urejena, bo imela vedno dovolj obiskovalcev in .firbcev'. Sedaj pa je prava revščina. Pričakujem, da bo v novi trgovini dovolj velika izbira konfekcije za mlade, ki radi seže-mo tudi po bolj drznih modelih.« Darko Peršič (21 let): »To stavbo bi razstrelil!« Frančiška Grmck (67 let): »Ne vem, kaj bi rekla. Tako čudna se mi zdi, ker je tako ogromna in rjava. Ce bo izbira velika, bomo zadovoljni, če ne, bomo šli drugam. Kranj bo z novo blagovnico vsekakor nekaj pridobil.« V petek dopoldne je bila pred zavetiščem GRS na Krvavcu žalna svečanost v spomin na ^ > tremi leti tragično preminulega republiškega sekretarja za notranje zadeve Slavka FurlaP ' Foto: F. Perdan Žalna svečanost v spomin na Slavka Furlan* V petek dopoldne se je na Krvavcu končal tridnevni tečaj GRS za miličnike. Ob koncu tečaja se je deset ekip pomerilo med seboj na tekmovanju v prvi pomoči — imobilizacija in transport ponesrečenca. Tečajniki so morali oceniti različne primere nesreč. Pot, ki so jo morali tekmovalci premagati ob evakuaciji z vrha Krvavca do zavetišča GRS, je bila dolga šeststo metrov in je imela dvesto metrov višinske razlike ter šest naravnih preprek. Transport ponesrečencev je potekal s pomočjo aki čolnov, smuči ali različnih improviziranih sredstev. Tekmovalci so lahko prejeli največ po pet točk za izvedbo improvizacij ter tehnike vožnje in prav toliko za nuđenje prve pomoči. Maksimalno število točk za tehniko vožnje in improvizacijo sta prejeli dvojici Florjan Rado — Andrej Žemva ter Matevž Torkar — Milan Puce, za nuđenje prve pomoči pa Janez Habjančič — Janez čerček. Vodstvo tekmovanja: instruktor za telesno in specialno vzgojo iz UJV Kranj Viktor Medle, ki je bil tudi vodja celotnega tečaja, in člani GRS iz Kranja Emil Herlec, dr. Gorazd Zavrnik, Tone Langerholc in Jože žvo-kelj je znanje kandidatov pridobljeno na tečaju ugodno ocenilo. Po končanem tekmovanju je bila ob zavetišču GRS na Krvavcu žalna svečanost v spomin na Slavka Furlana — republiškega sekretarja za notranje zadeve, ki se je pred tremi leti smrtno ponesrečil. Svečanosti so se med drugim udeležili namestnik republi- škega sekretarja za n°trjl zadeve Anton Stipairič, nlk uprave javne varno??j Kranju Miloš Mitič tO * pokojnega Slavka f& Ema Furlan. O liku po* ka, ki je preminil Pra* koncu prvega seminarja je spregovoril Miloš A -Dejal Je, da so prav vi letni tečaji GRS za niH^ najboljša oddolžitev Sl»vl Furlanu, saj se je P«*aV z vsemi močmi zavzema' sodelovanje med službam* notranje zadeve in ost sorodnimi službami — 8°* reševalno službo in dn»8 ki so v pomoč občanov. Ob koncu je skupina nikov odnesla venec na kjer se je ponesrečil reF ški sekretar za notranje devc Slavko Furlan. J J. Govel* Znanje pridobljeno na tečaju GRS so znali miličniki koristno uporabiti. Z vrha K^3 ponesrečence evakuirali z aki čolni, smučmi aH drugimi improviziranimi sredstvi /o ljubljanska banka ojmo pesem si veselo lircif bUo gesl° n^delj-|W eno-pevskega veče* •*edtt^Il' na katerem so se Hine ^„1 pIhalna godba Al-VaiT"1 in moški pevski ^Pine c e ter "cltatorka iz ^Plcek a žake,J- Ves NbS. J° lovski pevci m Vi 8i? .namenili gradnji 8IePlh v Skofji Loki. kbu£5b° na Pinala Alpine V v«rl»i e,JskI nastop le eden Viik ,UsPešnih nastopov v tU, «*_ letih. V preteklih le- 80 —**• * preicKim le-nan»reč godbeniki pre- telrJ! laskavih priznanj " *«lOvanlii nikoiniu —a\ •o 2£!l*Van,u Pihalnih godb ,to> dvlt* zasedli četrto me-V pa tretJe mesto »to wal!lkl ta * tem bronasto i v 8von »kupini, ^ter v nedeljo izvajala tul'h ,?°red del domačih in Vov Jev' 06 opernih od-hlk v *u,twPa do domačih K\\L 2 kaže«da imaJ° 8°d" m v J>lhalne godbe Alpina * k, ?tvom dirigenta Dra-^^nduča še lepo prihod- 5K vH,8!f8bene sekcije Al-*rnetn domače narodne ! a«lo Pesmi, morda se ta-tete. dt>lo ,' Pesmi, morda se it'* niai?natI' da zbora da-S>,° kero-J 86 Je n moški zbor ° laroJ edstavll tut« * ru- K, arotJno ^ CdtCltira,a večino Pe T!i jTS?* Alplne Stana JnJeD Peresa Mateja Bo £ vTem1 86 je klJ«b sla" precej ' ; 8voji sredi so J»0 pozdravili pred-republišk odbo_ »t?rav tom" 8VOJi sredl »o P°zdravili pred. £>*e ^»Skega odbo- epin Škofja Loka na Bizjaka in sekretarja centra slepih Škofja Loka Ivana Pristavca. Referent glasbene sekcije Alpine Viki Zakelj je povedal, da so se vsi pevci in glasbeniki — okrog sto — za koncert v korist slepih odločili zato, ker želijo slepim izboljšati življenjske razmere in prav tako upajo, da se bodo za podoben korak odločili še marsikje v Sloveniji. »V Imenu centra za rehabilitacijo slepih Škofja Loka, v imenu osemdesetih slepih ln v imenu petdesetih slepih mladih, ki se usposabljajo v zavodu, se prirediteljem tega kulturnega večera najtopleje zahvaljujemo za lep večer in za misel, da se spet začne zbirati denar za obnovo zavoda v Skofji Loki. Prepričani smo, da bodo vam sledili še drugi, da se bodo na ta način izboljšale življenjske razmere slepih. Še enkrat obiskovalcem in nastopajočim najlepša hvala!« so se zahvalili predstavniki centra slepih Škofja Loka in predstavniki republiškega odbora zveze slepih. J. Govekar Plodno delo tržiških gasilcev V soboto je bil v Tržiču redni letini občni zbor občinske gasilske zveze Tržič. Za uvod je bil predvajan kratek film o zaključku požarnovarnostnega tedna na Brezjah pri Tržiču. Zbora se je udeležil predsednik GZ SRS Ro-tar ter delegati gorenjskih občin. Po predvajanem filmu je sledilo poročilo predsednika občJnske gasilske zveze Tržič ter operativnega štaba občine. Iz obeh poročil je bilo razvidno opravljeno obširno delo. Posebno na področju tekmovanja. Vseh tekmovanj, od društvenih pa do republiških so se udeležili Stoodstotno in dosegli primerne rezultate. Vseh trinajst društev, kolikor jih je v občinski zvezi, je izvedlo okoli 200 vaj. Požarnih akcij so Imeli 17, od katerih je bila največja v Lomu prav na večer proslave gasilskega dru- štva. Spričo prisotnih enot je bil požar, ki ga je zanetila strela, takoj lokaliziran in zatrt. V minulem dvoletnem obdobju so priredili tudi tečaj za naziv gasilcev in strojniški tečaj. Izrazili so tudi željo prirediti še več podobnih tečajev, s katerimi bi še izboljšali strokovno znanje posameznikov. Imeli so tudi nekaj predavanj v okviru civilne zaščite, v podjetjih pa seznanjanje delavcev z ravnanjem gasilskih aparatov. Na občnem zboru so izvolili tudi tri delegate za VIL kongres GZ SRS, ki bo januarja v Murski Soboti. Nadalje je bil sprejet tudi proračun in plan dela za leto 1972. V planu dela so močno poudarjene priprave na 90. obletnico obstoja gasilcev v Tržiču, ki jo bodo praznovali v naslednjem letu. -jp Lani med najboljšimi v Sloveniji Tržiška organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin je bila lani med najboljšimi v republiki. Zaradi uspešne organizacije številnih vaj, prireditev, predavanj in tekmovanj ter zaradi uspešne obrambne vzgoje prebivalstva, predvsem mlajšega, in uspešnega sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami ter društvi ji je republiško vodstvo organizacije med 58 občinskimi organizacijami prisodilo 6. mesto. Izmed ostalih gorenjskih občinskih organizacij je bila boljša le Radovljica. Delo tržiške organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin se je odvijalo predvsem v treh komisijah, in sicer v komisiji za izvajanje strokovnega programa, v komisiji za kadrovska in socialna vprašanja in v komisiji za športno dejavnost. Komisije za obrambno vzgojo prebivalstva tržiška organizacija ni imela. Podobno komisijo ima nam- reč občinska konferenca SZDL in v njej deluje precej rezervnih vojaških starešin. Uspešnost lanskega dela potrjuje tudi veliko število rezervnih starešin, ki so napredovali. Organizacija rezervnih vojaških starešin v Tržiču pa je lani dobro sodelovala z rednimi enotami JLA, s postajo milice in športnimi ter ostalimi organizacijami. Ker je revija Naša obramba pomembna za strokovno izobraževanje starešin, se je občinska organizacija trudila, da člani ne bi ostali brez nje. Tako so danes le redke starešine, ki jc še nimajo. Letošnji delovni program, ki so ga sprejeli na zadnji skupščini, ni nič manj obsežen. Njegova posebnost pa je, da bo skušala biti. organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin še bolj družbenopolitična oiganizacija, ne pa le ozka strokovna organizacija. J. Košnjek Društvo pedagogov telesne kulture V začetku meseca je bil v Radovljici ustanovni občni zbor društva pedagogov telesne kulture. Ustanovil so ga zaradi številnih problemov na področju telesne kulture v občini. Po dograditvi novih šolskih objektov v radovljiški občini se bo na primer treba lotiti tudi dograditve športnih objektov okrog šol. Če mamre.č športni objekti in igrišča ne bodo urejeni, bo to močno škodilo nadaljnjemu razvoju telesne kulture v občini. Razen tega telesni pedagogi ugotavljajo, da ni urejeno financiranje šolskih športnih društev. Le-ta zdaj životarijo in so v celoti odvisna od dobre volje učiteljskih zborov in iznajdljivosti učiteljev telesne vzgoje. Tudi nekater športni objekti v občini so precej zanemarjeni. Tako je na primer atletski stadion v Kropi uničen. Skratka, učitelji telesne vzgoje v radovljiški občini menijo, da je premalo denarja za šport in rekreacijo občanov in da se še posebno zanemarja šolsko telesno vzgojo. Predlagali so tudi, da bi pri občinski zvezi za telesno kulturo ustanovili samostojni organ ali vsaj komisijo za izgradnjo in vzdrževanje športnih objektov. C. P. Šola v naravi Posebna šola v Tržiču, ki je podružna enota osnovne šole heroja Hrajzerja, organizira za svoje učence v Pulju šolo v naravi. V Pulj bo odšlo 24 učencev, koder bodo bivali od 24. junija do 1. julija. Za izvedbo šole v naravi bosta del sredstev prispevala tudi DPM in TIS Tržič. -Jp Radiološka kontaminacija in posredna ogroženost ljudi in živali Pri kontaminaciji z radioaktivnimi padavinami so živali in človek neposredno ogroženi, čemur pa se skušamo izogniti predvsem z umikom v zaklonišče ali pa, če drugače ne gre, s prirodnimi zakloni in raznimi pokrivali ter zaščitnimi maskami. V primerih močnejših radioaktivnih padavin se rešujemo tudi s preseljevanjem v sosednje neogroženo področje. Vendar pa človeka ogrožajo radioaktivne snovi tudi posredno, npr. pri uživanju radioaktivnih rastlinskih in živalskih živil, j Del radioaktivnih delcev, ki se usedejo na rastline in z dežjem pronikajo v zemljo, namreč rastline vsrkajo in postanejo same radioaktivne. Količina vsrkanih radioaktivnih snovi je odvisna od hitrosti rasti rastline kot tudi od kemične sestave zemljišča. Vsrkane radioaktivne snovi se razporejajo predvsem v listih, manj v steblih in najmanj v zrnih, podzemnih plodovih in korenih. Zato moramo pri prehrani živali paziti na nevarnost radioaktivnih pašnikov in livad. Trave sestoje pretežno iz listov in zelo hitro rastejo, zato tudi vsrkajo pri R-kontaminaciji veliko radioaktivnih snovi iz zraka in zemlje. Vendar pa škoduje radioaktivno žarčenje tudi rastlinam. Prizadete so predvsem celice, ki se velikokrat delijo in s tem hitro rastoče rastline. To pomeni, da radioaktivnost snovi vplivajo neugodno na rast trav. Živali, ki se hranijo z radioaktivno travo se notranje kontaminirajo in je tako ogroženo njihovo zdravstveno stanje" ter posredno tudi zdravje ljudi, ki se hranijo z radioaktivnim mesom, mlekom ipd. Ta vidik zdravstvene zaščite je pomemben v zvezi z zakolom živali v sili. | Opisana nevarnost, izvira v radioaktivnih rastlinah (paša, krmljenje s svežo pokošeno travo), je tudi v zvezi z omejeno možnostjo dekontaminacije travnikov, pašnikov in podobnih površin. Take površine namreč dekontaminiramo po naravni poti, t. j. pustimo enostavno kontaminirane toliko časa, da izgubijo do določene stopnje svoje nevarne radioaktivne lastnosti. Ta čas je odvisen od časa polrazpada, ki je pa v posameznih primerih lahko zelo različen. Naravna dekontaminacija traja praviloma 10-kratni čas skupnega polrazpada radioaktivnih snovi, ki so prisotne v konkretnem primeru. Z 'o je nujno) potrebno redno meriti stopnjo radioaktivnosti snovi in povr^ šin, ki jih izpostavimo prirodni dekontaminaciji. Posredna ogroženost, ki smo jo opisali, postaja vse bolj žgoče vprašanje tudi našega vsakdanjega življenja. , dr. S. Bavdck Pod pokroviteljstvom podjetij Alples Železniki in Murka Lesce je bil v soboto zvečer v polni dvorani v Dupljah svečan koncert moškega pevskega zbora Duplje ob 40-letnici delovanja. Zbor Je pod vodstvom Francija šarabona zapel več narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. Koncerta so se udeležili med drugim tudi predstavniki kulturnega življenja iz Kranja. Najstarejšim članom zbora so ob tej priložnosti podelili spominska darila. —- A. Ž. — Foto: F.- Perdan S kopico težav v novo sezono Tržiško planinsko društvo ima na svojem območju, ki sega od Storžiča pa do Begunj ščice, štiri planinske domove. To so dom pod Stor-žičem, na Kofcah, Zelenici in dom na Dobrči. Vsi domovi so oskrbovani samo med sezono, drugače pa so zaprti. Sezona se začne maja, konča pa se septembra. Izjema je dom pod Storžičcm, ki je odprt do oktobra, in dom na Zelenici, ki obratuje v določenih dneh tudi prek zime. Dom na Zelenici jc edino dobro oskrbovan le v zimskih mesecih, ko je smučarska sezona. V vseh štirih domovih je na razpolago 174 ležišč, ki so med sezono skoraj vedno zasedena. Posebno tvžko je dobiti prosto ležišče v domu pod Storžičem, ko se izletnik lahko z avtomobilom pripelje prav do planinskega doma. Vsi domovi, ki so v oskrbi PD Tržič, so v precej slabem stanju. Sredstva, ki jih zberejo s članarino in del sredstev od prometa v domovih, so minimalna. Od celotne vsote prometa so upravičeni le na 2 odstotka sredstev, ki so namenjena za redno vzdrževanje domov. V preteklem letu jim je s temi sredstvi uspelo opraviti manjše popravilo v domu na Kofcah. Popravili so okenske okvire in jih prepleskaii. V najslabšem stanju pa je koča na Dobrči. Grajena je pretežno iz lesa, les pa je močno preperet in razpada. Doma se ne bi izplačalo popravljati, temveč na novo graditi. Za takšno obširno delo pa ni denarja. Druga slaba stran pa je še ta, da nima dom elektrike in vodovoda. Upoiab'.ja-jo le kapnico. Verjetno jc domu na Dobrči že zapisana njegova usoda. . Poleg slabega stanja domov, so tudi težave z oskrbniki domov. Tako je dom na Kofcah trenutno še brez oskrbnika, čeprav so tik pred otvoritvijo sezone. Podobne težave imajo tudi z Zelenico. Oskrbnik, ki je bil zaposlen v domu, je sredi sezone prenehal delati. Da dom ne bi bil zaprt sredi sezone, so s težavo dobili novega oskrbnika, ki pa je sprejel delo le za določen čas. Kljub visokemu številu članov, saj jih ima društvo osemsto, ni med njimi dobiti tistih, ki bi bili pripravljeni reševati takšne probleme. To se kaže tudi pri delovnih akcijah. Pred leti je pri gradnji doma na Zelenici delalo prostovoljno tudi po trideset ali še več prostovoljcev, danes pa za takšno obliko dela ni mogoče dobiti ljudi. Tako je treba vsako delo plačati, za to pa ni dovolj sredstev. Planinsko društvo ima več odsekov. Najdelavnejši je alpinistični odsek, ki ima kar 36 aktivnih članov. Vsako leto organizirajo tudi alpinistično šolo. V šoli se učijo začetniki osnove plezanja in gibanja v stenah. Šola poteka v Dolžanovi soteski pri Tržiču, koder je okoli 80 metrov visoka stena, primerna za pouk v plezanju. Iz vrst alpinistov pa sprejemajo najboljše v GRS. V preteklem letu so člani z daljšim stažem v alpinističnem odseku napravili okoli petsto vzponov doma in v tujini. -jp Asfalt v Ljubnem, O točah in na Posavcu Pred kratkim so bila končana dela pri asfaltiranju cest v Ljubnem, Otočah in na Posavcu. Za to pomembno akcijo se je pred časom odločila krajevna skupnost, ki je z lastnimi sredstvi, sredstvi občinske skupščine, prispevkom prebivalcev in nekaterih delovnih organizacij, zbrala denar za asfaltiranje. Glavni vzrok, da so se odločili za asfaltiranje cest, je bilo veliko število avtomobilov in druge motorizacije v krajevni skupnosti. Zaradi vedno večjega prometa namreč makadamskih cest niso mogli več v rodu vzdrževati. Pri 670 tisoč dinarjih, kolikor so veljala dela, ki jih je opravilo Cestno podjetje iz Kranja, je prav gotovo pomemben samoprispevek občanov. Dogovorili so se, da bodo zbrali kar 120 tisoč novih dinarjev. Zdaj, ko je akcija tako rekoč končana, je večina prebivalcev tudi že podpisala, da bo izpolnila sprejeto obveznost. Zal pa je menda še okrog 10 odstotkov takšnih. ki se s tem ne strinjajo. Prav zato vodstvo krajevne skupnosti upa, da bodo tako delovne organizacije na območju krajevne skupnosti, na katere so se obrnili po pomoč, kot nekateri občani, prispevali svoj delež za ureditev omenjenih dol. A. M. Ves teden, do vštete nedelje, 23. aprila Vas vabi LUNA PARK v Savskem logu v Kranju £ AVTODROM # VRTILJAK # MODERNI IGRALNI AVTOMATI £ ŠPORTNA STRELIŠČA Pridite — razveselili se boste! Komisija za delovna razmerja komunalnega podjetja VODOVOD KRANJ objavlja prosto delovno mesto materialnega knjigovodje Pogoji: ekonomska srednja šola, ekonomski tehnik in 3-letna praksa na področju vodenja mate" rialnega knjigovodstva. Nastop službe mogoč takoj. Stanovanja ni. P^nn dohodek je določen po pravilniku o delitvi OD-Prijave in dokazila o Izpolnjevanju pogojev pošlj"* v 15 dneh po objavi na naslov: Komunalno podjcu Vodovod Kranj — komisija za delovna razmerja- Veletrgovina ŽIVILA KRANJ Cesta JLA 6/IV Kranj objavlja prosta delovna mesta' mesarjev — SL-kačev Pogoj: kv mesai; uslužbence v knjigovodstvu Pogoj: srednješolska izobrazba; IN SPREJME VEC UČENCEV za prodajalce za gostinske delavce ^ Pogoj: uspešno dokončana osemletka in v selje do poklica. Nastop učencev oziroma službe Je mogoč takoj po dogovoru. Asfaltiranje v Ljubnem. — Foto: F. Cvenkel Savski turni smuk + KalnSxka dr"štva Javornik ^GtoSH"1 BeIa< Mojstrana 23. aDrti artu,jck bodo 22- in trti organiziraIa že če- turni 0adici°nalni triglavski Ud vu »oboteJeŽencl »e bodo zbrali v to*& k-'« . aPrila» zjutraj toa Jamarsko kočo in od-j Krenili ^~ o. ,„ _ «04 kr T ° koCo in od" *>nia v do Staničevega *U u "J nedeljo pa bodo od- d Rži nad Stanl" J^tekn i0niom na progo, ki C v Konto Rjavi- te, 1,K pungrtov in Apneni-(VS? ovčarske koče na f^/"a tod se bodo podali na Vrtačo in Plešo in prek melln pod Dražkimi vrhovi v zatrep Krme. Proga je dolga devet kilometrov in ima višinsko razliko 1450 metrov. Vsak smučar planinec bo prejel za enkratno udeležbo bronasti znak, za trikratno udeležbo srebrni znak in za petkratno udeležbo zlati znak. Triglavskega turnega smuka se lahko udeležijo vsi člani planinskih društev in drugi, organizatorji pa priporočajo ustrezno zimsko opremo in dobro fizično pripravljenost udeležencev. D. S. ^° ste mislili, da že vse veste, je izšla revija v nJej boste prebrali: Ne M % Kmete naj uničijo, gospodo bo samo pobralo • Iz serije naše zastrupljeno mesto: • Preveč govorimo • Zgode in nezgode avtostoparja % Veseljko potuje po Evropi • Srednješolec v osnovnošolskem kalupu pozabite na rubriko • Telefon za vas, ki iščete % • horoskop za vsak dan posebej 0 vaša anketa % dogodivščine legionar j a # moda # šport % avtomobilizem £ štiri strani križank revijo dobite pri svojem proda- ju časopisov. revija, Ograjuje BlR^t 0SMIH RAZREDOV OSNOVNIH SOL NA-SVnti N0VE NAROČNIKE ZA REVIJO M V RFnlh ■ DOMAČEM KRAJU. VPRAŠAJTE RAZ-Novi KA« Ki vam BO RAZLOŽIL PRAV VSE O ^uvl AKCIJI. TEKMOVANJE BO TRAJALO DO 31. MAJA LETOS. PEš Vecj^E. v Na v,.Uspešnejše razrede čakajo "zanimive LFt £r,m02nost za nagrado in končni iz-^ 1 celotnega razreda. V KRANJU INDEXI V KRANJU v § i v spod'0' apr^a> bo prvič igral za ples v Kranju ski ari njl dvorani hotela na Smarjetni gori sarajev-ru '*nsanibel INDEXI. Nastop INDEXOV jc v okvi- ^180 i ntskcga plesa' Ansambel INDEXI je bil ansamKi ec ^cstivala Zagreb 71 v konkurenci pop 1 noiov. Na plesu bo tudi light shovv. Poseben hotej i aytobus Kompasa bo vozil plesalce izpred zaj h 2113 |*o£f5RO za dnevno |Nj*£Z£<> ™ MIZICO za Vn-S": Pirc Mira. Kranj, h "Krjeva 5 2114 K?1? S50 kosov OPEKE K ' 2abnica 30 2115 KRAJNIKE za ^h£'s £LAMO in SENO. ,,r nj 6S- Naklo 2116 V°3cpif 8lobok OTROŠKI H Naslov v oglas- niku 2117 za pitanje in • Sp. Besnica 18 jL 2118 yfiProdam 20-5000 k^Ml VOZ, nosilnosti *• Orulovka 12, Kranj P j. ^to(as^T200kg težko me-K«k]0 bVlNJO. Strahinj 67, Prod 2120 * Su? lepe BOROVE PLO-«na 24, KrnnJ -mi 2119 . Kranj 2121 ^niCaL0HE- Sr. Bitnje 22, fcN*m seno 2122 Breg 7, Kri-2123 s četrtim »i Pipanova 40 Srl^csni 2124 iS^O ru£t,am kompletno ^C^^RAV0 in LOSCI- lCmam KRAVO * senčur, ~ lf9^- Rakovec, Šor- -ranj 2125 o^CEv »Jpbok OTROŠKI ^ K- Cesta Kokrškega ^ranj 2126 ^ ?ia m tiska ČP »Go-£8ki tlsk« Kranj, UUca Ur*\PlJade - Naslov Kr-, . va l" uprave Usta: »tavK1, Tr« revolucije 1 ^Vba občinske skupšči-t 'JT Tek. račun pri SDK lef.fnJu 515-1135 - Te- Vjc„, ; "Prava Usta, uaa-*ff Sna naročnica ^*ba 22,152. - Naročm- 5q » cena za eno številko V> n,1 dln, naročniki Imajo ga dragega očeta in starega očeta Franca Jelovčana Hotovnikovega ata izrekamo iskreno zahvalo vsem dobrim sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, kolektivoma hotela Jelen in veletrgovine Loka ter Ančki in Janku Dolenc za podarjene vence. Enako zahvalo izrekamo č. duhovščini, vsem, ki ste dragega pokojnika tako številno spremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Žalujoči: sinova Jože in Mirko, hčerke Ančka, Kati, Francka in Pavla z družinami ter hčerka Malka s Hinkom Poljane, Sk. Loka, Kranj, Sp. Kašelj, Brezje, 19. aprila 1972 /o ljubljanska banka Evropski kriterij za pionirje v veleslalomu Prihodni elefo na Starem vrhu t.,5.mUčarskl klub Trans- 2? i SkofJe Lok* *e Srn x kratklm predlagal "»"carski zvezi Slovenije, J"/»oži prijavo pri med-ra in sm"čarski fede-hil , da bi b,1o Prihod-.JJ* »eto mednarodno tek- °VailJe (evropski krite- rij) pionirjev in pionirk v veleslalomu na Starem vrhu nad Škof j o Loko. Če bo mednarodna smučarska federacija prijavo sprejela, bo to ena od prireditev v okviru praznovanja 1000-letnice škofje Loke. A. ž. lesce : Medvode 1: 4 (0 : 4) priiafre,C- Sta se v Povratni Medvodah (2:4). Gol za doma- Pi ki tekmi srečali eki- čine je dosegel Bagi, za goste igr; s m Medvod- Po boljši pa Koželj 2, Mlakar in Omcjc. tako ° ?ma2ali gostje in se Tekmo je dobro sodil ing. Oddolžili za poraz v Kaštivnik iz Kranja. F. R. OD NEDELJE DO NEDELJE 2C^p**OMET — To nedeljo so startali nogometaši v tri Gorenjski predstavniki so v treh tekmah iztržili DQf/°^ke' Kranjski Triglav je na domačem terenu ter jj*" vodstvom novega trenerja Milenka Vukotita po-^2,» enajsterico Pirana. Loški LTH je moral priznati ernoč Primorju, medtem ko so Jeseničani v igri z usnjarjem iztržili točko. MR/CZultati: Triglav : Piran 5:0 (1:0), Usnjar : Jesenice M (1:0), LTH : Primorje 0:3 (0:2). Pari prihodnjega kola: Adria : LTH (1:2), Zagorje : Wv (1:9), piran . jCSenice (1:2). v ROKOMET ■— Edinemu gorenjskemu predstavniku V Ti*eva"'c kandidatov nI urejeno. Vozila in inštruktorji se menjajo in to spravi kandidata s tira. So inštruktorji, ki učijo ves dan. Ko se utrudijo, njihovo poučevanje ni takšno, kakršno bi bilo sicer, čeprav kandidat upravičeno pričakuje kvaliteten poduk, saj vsako uro plača.« # Marjan HAFNER, član izpitne komisije: »10 let sem član izpitne komisije. Vsak dan me čaka sedem kandidatov, ln to je precejšen napor. Mislim, da je glavna pomanjkljivost kandidatov premalo vožnje pred Izpitom zaradi dragih učnih ur. Najbolj kritična izpitna vožnja je po moje vožnja ponoči in v dežju, ko mora kandidat misliti tudi na luči. Sicer pa jih največ pade v vožnji skozi križišča, pri stop znakih in pri speljevanju, mnogi pa tudi izsiljujejo. To je zelo nevarno in instruktor večkrat prepreči nesrečo. Zgodilo se mi je že, da nas je kandidat prevrnil. Na srečo brez posledic.« J. Košnjek 45 tisoč obiskovalcev V ponedeljek zvečer so v Savskem logu v Kranju zaprli XI. mednarodni spomla-lanski sejem, na katerem je tokrat prevladovala kmetij-ika mehanizacija. Sejem si |e ogledalo okrog 45 tisoč >biskovalcev, razstavljale! pa 10 brez pogodb zabeležili okrog 10 milijonov novih dinarjev prometa. Prireditveni prostor v Savskem logu v Kranju bo spet oživel v začetku avgusta letos, ko bo od 4. do 15. avgusta XXII. mednarodni gorenjski sejem. A. 2. Prešernovci v Italijo ' Mešani pevski zbor France Prešeren iz Kranja bo danes Evečer odpotoval na petdnevni obisk v italijansko ligur-sko pokrajino, kjer bo nastopil na proslavah v počastitev obletnice zmage nad fašizmom. Znano je, da kranjski sindikat in zveza komunistov že od 1963. leta sodelujeta s sorodnimi organizacijami v Savoni. V okviru tega sodelovanja je letos odbor za kulturo in rekreacijo federacije sindikata električnih delavcev za ligursko pokrajino povabil pevski zbor France Prešeren na proslavo. Prešernovci bodo nastopili v Genovi in v Savoni. Razen tega se bodo srečali še s komunalnimi in pomorskimi delavci v Genovi. Skupaj z njimi bodo odpotovali tudi predstavniki kranjskih družbenopolitičnih organizacij, kjer se bodo v obeh mestih s predstavniki sorodnih organizacij pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju. Z obiska se bodo vrnili v ponedeljek zvečer. A. 2. TUDI TO SE ZGODI Deževalo je oni dan. SjoJ za dežnike pred sejno dvo^ no občinske skupščine bila polna črne svile in *aL Tudi naš novinar je tja ,marelai^. bilo več ne duha, ne »' p Kolikor vemo, bo to tretji izgubljeni dežnik v ^ njih dveh mesecih — **JLf. le, če se ga nepoznani °* ^ nik ne bi slučajno usnu11' ^ ncsisčnl rekvizit pošteno> nil. Oškodovanca bomo poslali tudi na naslednjo *\ škofjeloške skupščine, k» % Jo odgovorni po mož" skiičejo ob lepem vretne^ /o ljubljanska banka Kranjski alpinisti na Kilimandžaro Alpinistični odsek Planinskega društva iz Kranja ter gorski reševalci praznujejo letos 25. obletnico uspešnega delovanja. Zato je upravni odbor društva sklenil, da bo v slavnostnem letu organiziral alpinistično odpravo, ki naj bi se povzpela na 5200 m visoki Mavenzi in 5895 metrov visoki Kilimandžaro. Oba slavna vršaca sta v afriški državi Tanganjika. Kilimandžaro so jugoslovanski planinci in alpinisti že osvajali, medtem ko na vrhu Mavenzija še ni bilo Jugoslovana in bodo tako, če bo šlo vse po sreči, Kranjčani prvi. Na dolgo pot V Afriko bo odšlo letos septembra 15 kranjskih alpinistov ter reševalcev. Odprava je bila dolgo negotova, ker so bili stroški potovanja z letalom izredno dragi. Pred kratkim pa so našli ugodno ceno in je tako odločitev za pot v Afriko dokončna, če- prav bo potovanje z leta \0& do Afrike in nazaj Še v . največji strošek odpra Kranjčani želijo na Kil"0 džaru in Mavenziju prep,e ti čim več smeri. Alpinisti in reševalci b0^ izdali ob srebrnem jub tudi posebno brošuro, v « teri bo opisano 25-letno ter poročilo o afriški odPra -J* NA REČIC r lip bled NUDIMO VAM vrata vseh vrst obloge iz masivnega lesa opazne plošče za gradbeništvo iso-span lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE,. OB SOBOTAH DO 12 OSTALE DNEVE PA DO 14.URt UR* Nas naslov: TRGOVINA lip bled - REČICA, tel. 77-328. ml. 9 L_,_-_ ^