Določanje kandidatov za Ijudskega poslanca
Delo kandidacijskih konf&renc je veči-iioma končauo ,im tako v večiiai primerov vstopamo v tretjo fazo postopka za kan-didiranje zvezndh in republiških ljudskih poslancev — sklicevanje zborOv volivcev zaradi določitve kandidaitov za Ijudskega posla.nca. Zakon izhaja \z te-ga, da mora opraTljanje tako važne funkcije, kakor je preilla^aiije kandidatov za ljudskega poslanca. pripadati red:nim zborom voliv-cev. Ker omogoča volilni zakon volitve istega dne lako za zT&zni zbor kaikor za republiški zfbor in ker se bodo irolitve ta-
ko izvedle, je mogoče turfi predlaiganje kandidatov za ljudske poslaoice izvršiti na istih zborih voliTcev pod pogojein, da vodi jo izvedbo voliitev posebui volila.i od-lx>ri kakor tudi, da se tudi druga volilina dejanja opravijo ločeno. To enako velja ludi v primeru, če so istega dae voHtve-v zJx>r proizvajalcev -zvezne Ijudske skup-ščiue in zbor proizvajalce? ljudsike skup-ščiaie ljiudske republike. Na tem zboru vo-livcev določijo v posiopku kandidiranja Ijurfskih poslantev Tolavci dokončno kan-didate za Ijudskega poslanca.
Kvorum za izvedbo zborov volivcev
Dcdžnost sklicanja zbora volivccv zara-di dolofiitve kandidatov pripada prcdsed-mku oiboinskega ljudskega odbora oziro-ma pooblaščeiiemu zastopniku gospodar-ske organizacije. Va>bilo nu zfoore voliv-cer se objavlja, da bi bili v&i drža-vljaini obveščcni o djievu, kdaj bodo. ioi da bi se tako politionim iji družbenim orgaui-zacijain uudila možnost, da lahko pravo-easno izvedejo poliiične priprave za zfcor Tolivcev. Če bi ta zbor «e bi] sLlicaa v dk>Iocenem roku. določa zakon prarico in dolžnost okrajne volilne komisije, da skliče nesklicane zbore volivcev.
Za izvedlx> zbora volivcev določa za-koo, da je za njegovo delo potrebeu kvo-min. Ceprav teži zakon za teni. da bi te-mu zboru prisostvovalo 5im veeje število volivcev, znaša ta kvorujn najmanj dese-tiiio skupnega števila volivce^v s področ. ja. za katerega je skHean zbor, vendar to šievdlo ne raore biti mafijše kaikor 50. V primeru. da je skupno število volivcev na porfročju, za kafere.na je sklacan zbor Tolivcev, manjše od 120. se lahko zibor volivcev izvcdo, če je navzoča najmanj tretjina skuipnejra SteTila vohVcev s ti-siega področja. Ta kvoriun je nujen po-go] za delo zborov volivcev in za spre-jem polnovHjavflih oflločilev o predln-ganju kamdiflatoT. Zaradi važnosti določb o kvornmu je potrebno pred začetkom (Tela »borov volivcev ugoioviti šievilo na-vzočih volivcev. Iti je posebno važmo pri frlasovanju. Političnc orfranizflci.je si bo-do nedvomno prizadevale. da bodo ti zbo-ri volivcev- čim bolj mno/ičn-o obiskani I m da bo na njih popolnoma prišla do iz-raza volja volivcev glede doloLitve kan-didatov za Ijudskega poslanca.
Dalocitev dnevnega reda
Dnevni red dolooi zbor volivcev sam. foda (a dnevni red mora. ne glede na to, ali gre za določitev kandidatov za zve-z-nega ali repubHškejra Ijudskega poslanca, obvezno vsebovati: 1. sporočilo in raz-pravljanje o predlogu za kand!idate, ki ga je sprejela kandidacijska bonlerenca.
in 2, določitev kaindidatov. Glede na oko-liisci.no, da bodo volitve zvczuih in repu-bLiških ljudskih poslancev sočasno, bo prižel do iizraza poseben polHični značaj leli zborov volivcev. Na zboru se najprej določ-i dnevni red za kandidate za zvezno ljudsko skupščino, a zatem iin ločeno <Jnev7iii red za kandidate m. republiške ljudske poslance.
Razpravljanje o predlogih kandidacijske konference
Na zborili volivcev, skiHcanib. zaradi doloiitve kandidaitov se bo pra"viloma raz-pravljalo o dveb predilogih, dveh poseb-nih kandidacijskih konferenc: o predlo-gu kandidatov za zvezne ljudske poslance in o predlogu kandidator za repiibliške po-slance. Pri tem je važno poudariti, da je treiba ves posiopek glede razpravljanja o prcdlogu za določitev kandidalov za Ijudskega poslanca ene kandidacijske konfereiiice Iooi»tii od razipravljaaija o predlogu, ki ga predloži druga kandida-cijska konf<?renca, io to tako. da se naj-prej konča razpra^Ijanje o predlogu in slasovanje o predlogu kandidacijske kon-ference za določitev kandidaiov za zvez-nega ljudskega poslanca. na.to pa se raz-pravlja in g^lasuje o predlogu kandddacij-ske konference za doloftiiev kaodidatov za  republiškega posla:nca.
Raz:pravljanje o predlogni kaudidacij-ske konference se opravi iako, da se po-sebej razpravlja o vsakem kandidatu. in to po vrsti po največjeni številu jrlasov, ki so j.ih. dobMi na kandidacijski konfe-renci. Pred raz.pra"vljaTiJ€m o predlogu sezoani predsedujoči abor volivcev z obraaložitvijo kandidacijske konference, ki ga je dala za posamezmega kandidaia. pri čemer se omeji samo na njene raz-loge.
DoIočMev kandidator se oprari tako. da se zbor volivcev z glasovanjem izjavi, ali sprejtne kandidaie. ki jih je predlaprala kandidaci (ska koniferenca. Ob tej priilož-nosti Iahko glasujejo saino feti volivci. ki so nastanjenii na področju. za katerega
je bil sklican zbor -voliTcev, oziroma tistd, ki prjipadajo gospodarski ©rgajrteacijd, za kaiero je sklican zbor volivcev. Za kan-didata zbora voli'vcev se Steje tisti, ki je dobtl absolutno večino glasov navzooh voldvcev.
Zaradd zagotovitve afctivne vloge zbo-rov volivcev v postopku kaudidiranja je posebno Tažno, da lahko svobodno odlo-čaja, ali bodo sprejeli kaindidate, ki jih je predlairala kandidacijska konferenca, ali pa bodb namesto njih določili druge kaadiidaite. Ce bi (e pravice ne priznali zboru volivcer, bi to očiteo slabilo nje-gov pomein ia vlogx> v postopku kaiididi-raaja. Iz tciga razlo^a je določeno, da izvoli zbor v primeru, če ne sprejme no-benejra kandidata, ki ga je predlajgala kantlidacijska kon"ferenca, posebno kan-didacijsko k<wni«ijo z naiogp, da ma pred-laga nove kandidate.
O delu zbora volivcev se piše zapisnik. Ker bodo praviloma na istera zboru dolo-• čeni kandklati td'ko za zvezne kakor za republiške ljudske poslance, j« treba lo-čeno pisaiti tudi dva zapisnika. Ta zapisnd-ka naj vsebujefa vse tiste prvine, ki jdli določa zakon. Na podlagi teh zapisaikov Se s«stavijo predlofri za kandidaiure, in to poseben predlofr kandicfatnr za izvolii-tey zveznih. a poseben predlog za izvoli-tev republiških poskncev. To je potrebno posebno zato, ker so ti predlogi drup od cirusrega neodvisni. kakor tudi zato. ker j'ih je trcba pr«dložiti različnitn okrajnim voliinim komisijam. Tako sestavljen precllog kandidature se predlr>ži pristojni okrajoi volilmi komisiji 21 dni pred dne-vom, kd- ie določen za  itcvedlbo volrtcv.
Pogoji za kandidata
Važna novost novega. volilne^a zakana je t določanju pogojev, kdaj se šteje kandicfat. ki so ga predla^ali posamezni zbori volivcev, za kandidata teh zborov. Kandidati, ki so jih predlagali posamezni zbori ToM^vcev. ne postanejo avtomatično polnoveljaTnd kandidati teh ?iboTOv. Gle-de Da dejstvo, da je število volivcev na posameznih področjih, za katere se izva-jajo 7,b6ri' volivcev, zelo &pTemeii'Ijivo, je potrebno, da hi postail neki kandidat polnoveljaven kandklat zborov vo-1'iToev. da ga je prcdlagala najmanj če-trtina vseh volivcev volilnega okraja aiM zbori volivcev, ki obsegajo najmanj čeir-tiiio vseh volivcer, kL so vpisaini v voldlni imeni:k na področju voHlnega okraja. Za ka^nd/idata »borov volivcev se po-temiakem šteje vsak tisti kandidait, ki izpolni enega izmed teh določenih pogo-jer, ker stoj-i zakon na stališču, da nživa kandidat v obeh primerih podporo večje-ga števila zborov volivcftv. Ta.ko se dose-že večja vskladitev ustreznih pogojev za kandidata splošnih zborov volivcev in po-gojev za kandidate za zbore proizvajal-cev y gospodarskih organizacijah.
S predložit"vijo kandidatur se konča tu-di kandidacijsko delo. V dosedanjem po-litičnem d<^lu t zvezi z bližnjimi voldtva-'mi 90 imel« posebno vidno viogo polntič-ne in družbene organzacije. Gotovo je, da bo tudi v končnih opravilih teg» po-sfopka prislo do največjeira mogočega angažiranja naših delovnih Ijudi iu da se Ijodo kakor doslej opredeKli za tiste kan-diflaie. ki lxxlo znali najbolje varovati naSe skupne iri splošne interese. s tem pa tudi interese posameznega kraje.   M. D.