m PHIHDHSKI DHEVMIK —M—■ W■llll'immi'1—lllHM——*« Ml i.lHBill>M»»iMMWyMllliillWIIIIIHWrm-Mn-MMili>ll'a—■!—I—Mllllllll IMI IWWWTTBMWniMBWBillMW —I—■ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Vesele velikonočne praznike želita vsem svojim čitateliem, naročnikom in sotrudnikom uredništvo in uprava «PRIMORSKEGA DNEVNIKA« Uri VT Čh -7n /i / /-i\ Poštnina plačana v gotovini 3r * Otev. / r. (1463) Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST nedelja 9. aprila 1950 Danes 6 strani - Cena 20 lir SFORZA si NON TROP PO... grof sf°rza■ ki ie Ootovo najbolj izrazit znamenitega itali- imperia- ^tistavniic .cuV^}eoa “■"tfl io • 7-----------^ ■ — 'težli*! včeraj v Milanu ProafcODO-Ttili nevttf^. n italija *rečitali smo v S"MJ pazljivo pocnklerofašističnem ose0„ !lskem glasilu besedilo lotiii; nJ^ovega govora in ugo-deset/m ,Se je ~ kot pred tri-n je njegova zasluga “° omenjene tristranske Hi /j0*1 Prišlo, kar mu se-Jrj j. radi verjamemo. No les,.. ^ je dodal resnično 4; in žaljivo trditev, ki« trisc,iafts«int predlogo«! hi^^rnvljena usluga «tudi« Jn zakaj? «...per-il primo dovere pregovorom njegovih južnih sorojakov. Isti odgovor 'velja tudi za Sfcrrzova zatrjevanja glede tržaške svobodne luke. Za katero bila Italija pripravljena dati »širšo osnovo kot pa priloga VIII. mirovne pogodben; dalje za njegove obljube glede sporazumov o železnici, tarifah in končno (bog ve na kaj se je Sforza spomnil) na zadnjem mestu celo — oh, iujte kako ■jP vpet velikodušen! — o .šolah j tremi pikami in Z dostavkom »insomma circa tvtta una sfera di vita che conta ben pif' di poche uallate«. Vse to imenuje Sforza ide piti audaci iniziative« in «un esempio al mondo di tjuella larghezza di vedute che l’Su-ropa di domani ammirerd» Ce dodamo k temu še grofe vo poudarjanje kako je italijanski narod «un popolo fort* con un govemo forte« in pri tem ugotovimo, da j? Sforza ne prav zares pravi poti, da oo čez eno leto govoril že z Mussolinijevimi slovarjem o »undi-ci milioni di baionette», petem resnično lahko verjamemo, da bo njegovo eksvanzionistično zunanjo politiko Evropa jutri »občudovala«... jP K fflfl 3 ifea Si H rf b° °r°f sf°rza orepri-je jugoslovanskim na Pa tudi vsem Italijan \ - resničnini demokratom %5sno, da je doslej v Ju-italijanska vojska 'e pobijala, klala in po-lH,v9. Julijski krajini pa ni govoriti. K tej ja-1 tristranski predlog ne »M Prav zares nič doprinesti ^ogorčenega odpora proti V%3'e trdil v svojem g°-\ Vorza, da bi s sporazu-- vedno na osnovi tri-•h).:.ke9a predloga — nJugo-fee kL Pr‘d°bila neizmerne j Dri» naibrž s tem, da Ptettj . > da bi novi deset in % n ®°?i Slovencev m Hrva-*o .V njeno klerofašistii- '“zenjstvo. s{0,ia. da problem dA najprej tr- MnSi.36 ozemlje in seZJ01^* ozem- # la” vzeli l Je- kako s0 k odkatcriha POdlaao tudl ^ dobit,- tr]l< ?e u*pe-^ Aje a 1 Podlog. fjtitli Trla* “ S° Se zani iz' e^oni), ,ni 710 znamenitih V0HtVah, ki Zu Kl s" za : ” mo!;enti», ker je ŽJ«loan!(?^,noi,ente» isti uka: “ i« d., , vojaške uprave, ul v olivno pravico štiri-“o petdeset tisočem ita-državljanov Ki te ne bi smeli meti. C?wito je dalje Sforzovo ■“Sno zagotavljanje, da '} v Primeru pristanka ■ke . zveze na tristransko nuitja , imela tnjši direk /mf.dzum z Jugoslavijo! '/.a-jmjivo. Sforza. ki sam trdi "W°n zahteval tristranski fi -tPn , k°tcl sedaj dopove-Jugoslovani, mi >,v ni?,- V<( va- ne bi zahte (Sir,,,. tciHko. kot zahtevajo (Nm rf”’ London in Pariz. Zh fsai smo reki, kr,‘4i[ Jza to pot ni preveč l|, lafja', “a bi čim bolj spret-iihkab'',.Storza očitno mi-H- Muogo bolje bi bilo S ia sama pristane ( io predlog kot pa kjfroj .to prisilijo drugi; za-Predlaga osnovo za li «Sn’ Pravi dobesedno ta-ti °t tll>ra.:um bi moral ime-iS5no točko bistre d,V na tristransko iz- ^Up0Jo sam pravi, da bo-■>- ’°Pani vprašali: Kak- vpi-ašali; . i to. ki ' . _ oOprejSnjem pristan ■bige strank na stali- St® 'V JSh. bd JI V41 }e to. k!"bi ob li fon - ' ' in.^h strank \ ,u \rk JfPrašanje modro od-V h, tV°rza 1 nknlc- uKnrrra- tral« nalu i takole; ((Spora-‘‘ Predvsem v sploš--lurh'anUrnu' pr> katerem bi ^iiS n mn°JO več prido-bA 7,1 i». Razen tega, na 'i r,*ri«I2a “ie komaj po da bi direkt-f*ihS ml? vključeval pril a i k,- btebh, m, tutore.su krajev-fit -Wln - Lta, prilagoditev %»,edh0 ?°,Posledico nadalj ° _b.°ll koristno sode ■ni 1 vtcU k mori koristno sode-r J r-bbema stranka- bi biI* enkrat h0|'sa?II,'api,- 'um°o bi mogle ‘ sit?’?.nekatere para-bit? 3C' ncdtem ko 'ki;"! Ic0r? - mn-nitl -J e“>1 3 ■ J A u t* >1 id'11. ' rflSr h l naniši narod .&Sofe1 2 obeh strani sereg zpo Poln jeni«, (ečeno® ”ekatn kotnpli SLla Z\ '^dar pa ne ^tebit da b!lKri *P(7n Iaflko it klej, ^Vravu nrof sf°rza javo ali članek, ki obsoja takšno izdajalsko početje njunih sodelavcev v akcijskem cdboru. že napisala ali ra nameravata napisati ter jima «Demokracija» izjave ali članka noče objaviti, jima zelo radi za takšno izjavo ali članek dajemo na razpolago prostor i> našetn dnevniku. Glede druge točke njunega odgovora pa dr. Tončiča \n Ferfoljo spominjamo na izjavo katero oba zelo dobro poznata m ki j0 je dala jugoslovanska vlada ob podpisu mirovne pogodbe, da se namreč na bi< nikdar odrekla zahtevi po priključitvi k domovini vsega slovenskega narndnostnega ozemlja, ki ji pokrivtčnimirovni pogodbi ni pripadlo. Poudarjanje bilo po mnenju Tončiča in Ferfolje «skrajna politična neodgovornost«. Mi smo ravno nasprotnega mnenja! Se kaj hujšega kot skrajno politično neodgovorno je namreč pozabljati na vsebino omenjene izjave in zahtevati, da se slovensko ljudstvo usmerja ravno v nasprotno smer kot jo omenjena izjava označuje, Katera je ta smer, pa kaže njuno sodelovanje z izdajalci slovenske, ga naroda, ki hočejo Slovenijo in Jugoslavijo razkosati. Glede tretje točke «Najinega odgovora», v kateri poudarjata. da ie bil dr. Ter/olja predsednik OF, dr. Tcniii pa kot aktiven Član OF spravljen v kcelico smrti«, ugotavljamo, da jima to služi lahko le i> penos. Po drugi strani pa jima ta vsebine te izjave naj bi torej ugotovitev nikakor nt more tajnika avstrijske KP Friedla I zanima zapletena ideologija ------ - avtorja omenjenega članka, ki očividno šteje, za razliko od svojih sovrstnikov med nekulturne dežele tudi Švico ir) neke druge zapadne države, katere ne izpolnjujejo njegovega pogoja starosti za volivno upravičenost, se pri tem in sličnih vprašanjih njegove kategorizacije ne bomo zadrževali. Želimo voudariti samo eno: po našem mnenju so za oznako kulturnosti ali nekulturnosti odločilni le postopki in sredstva. ki se jih kdo poslužuje pri svojem delu. Preidimo sedaj na vprašanje volivne upravičenosti, ki je onkraj demarkacijske črte dvignilo največ prahu. .Ka ter e osebe imajo v Istrskem ekrožiti volivno pravico? V prvi urstj pridejo v poštev osebe, Ici so po dolečbah mirovne pogodbe pridobile državljanstvo STO, pa so pristojne u Istrsko okrož -e. Znano -e, d mirovna pogodba le dilema rešuje vprašanje državljanstva in ga v ostalem prepušča s Te-pom ustavodajne skupščine-Zaradi neizpolnjevanja določb mirovne pogodbe se ie ?a volitve i v eni i v drugi coni pojavilo vprašanje toHtmih upravičencev, ki niso zajeti I. odstavku 6. člena Statuta STO. To vprašanje se je obeh conah Tržaškega ozemlja reševalo na različen način. V jugoslovanski coni je bila popravljena velika krivica, ki jo je prizadejal italijanski re žim na sploh, fašistični ra še posebej, tukajšnjemu ljudstvu katerega je izganjal iz dežele Z vsemi sredstvi nacionalnega političnega in socialnega pritiska. Tem izgnancem nihče' ne more odvzeti svete pravice, da bivalo tig rodni grudi sva-ih prednikov kot polnopravni dr žavliani, če so se po z'amu za tirolskega režima vrnili no n o: potem ko so se v največ primerih z orožjem v roki ie času osvobodilne borbe bor!li za svoj svobodni rotira tek. D velja isto za njihove otroke ki so skupno Z roditelji živeli v pričakovanju vrnitve in so se tudi sami vrnili, more vzbujati odpor le pri tiri h ki nimajo čiste vesti in si zntn izmišljajo pravljice o vnukih in pravnukih. Končno dajejo naši predpisi vilivno pravico tudi osebam, kj so rojene na področju bivše Julijske Krajine, pa znrad’ svoje zaposlitve stalno prebivajo v Istrskem okrožju najmanj dve leti. Ne moremo prezreti okoliščine, da ie tržaški obalni pas s svojimi mesti od nekdaj predstavljal najvažnejše upi'avno, gosrodarsko m kulturno težišče vse pokraiinp Ce Pa upoštevamo še t:el’ke potrebe slovanskega prebival-st -a, ki mu je bila Pod prejšnjim režimom zatrta pisana bsseda Po lastnih učiteljih in drugi inteligenci, vidimo, da določba Odloka o volivn h imenikih ne le ni široka, ampak je celo skramo utesnjujoča. Določbe odloka o volivnih imenikih, ki se tičtjo otrok ;n žene votivnih upravičencev, so .d n-tične z ustreznimi določbami mnogih zakonodaj (tu-Jj italijanske in tržaške): hrup glpd«-njih, je preračunan zgolj na nevednost bralcev. Poglejmo sedaj, kako so vprašanje volivne upravičenosti reševali v angloameriški co-,«i Tržaškega ozemlja. Izhtjdi- kiogj pa pravijo, da Van Zee-tand razen krščanskih social cev ne more dobiti drugih pripravnih osebnosti, ki bi sodelovale v njegovi vladi. Prav za prav je že današnji dan pokazal, da morda niti Van Zee-landu ng bo uspelo sestaviti nove vlade. Medtem ko se nadalju]e mešetarjenje za sestavo nove vlade, ki naj hi na željo belgijske reakcije pripravila kraljev povratek, „o socialisti in komunisti. ki predstavljajo jedro nasprotnikov kraljevega po-vratka, ‘ponovno z vso jnoejo obnovili borbo proti kraljevemu povratku. — Socialistična stranka je sklicala y ponedeljek državni kongres, na katerem bodo razpravljali o ukrepih. ki bi jih bilo treba pod-vzeti v primeru morebitnega kraljevega povratka. Komunistično glasilo «Le drapeau rou-ge» pa je pozvalo delavce, naj s stavkami zborovanji irj demonstracijami preprečijo kraljev povratek. BEOGRAD, 8. — Tretja zvezn? razstava umetniške fotografije se bo začela sredi leta v Ljubljani. Razstavljajo lahko vsi, ki se bavijo s fotografijo. Do sedaj sta bili dve taki razstavi. Za najboljša dela so določene dienarne nagrade. služili za opravičilo, da bi danes smela sodelovati z ljudmi, ki Ljudsko republiko Slovenijo in FLRJ Jugoslavijo ne samo obrekujejo in blatijo prav zato, ker je tam na oblasti Osvobo dilna fronta. temveč slovenske in jugoslovanske narodne inte rese odkrito izdajajo. To njuno sodelovanje ne more pomeniti nič drugega kot to, da njuno delovanje v Osvobodilni fronti ni bilo iskreno. Kajti tisto, kar počneta sedaj, ko zelo dobro vesta, da je propagiranje ko-minformističnega guvernerja najboljša pot za likvidacijo STO-ja, vsekakor ne more služiti resničnim interesom tržaškega slovenskega življa, najmanj pa je v interesu tega življa sodelovanje z izdajalci slovenskega naroda Ce torej njuno takšno delovanje ni v interesu našega ljudstva, pomeni da se za njim skrivajo povsem drugi protina-rodni in protiljudski name.ni. šči; iz katerih so izhajali, sta bili italijansko državljanstvo in rezidenca v eni izmed občin cone. Glede krivičnosti — široko-sti na eni, ozkosti pa do druge strani — prvega pogoja m, potrebno izgubljati besed, pač pa se bomo nekoliko zadržali pri slednjem. To pa zaradi tega, Ker na oni strani vihtijo prav z rezidenco kot z magično palico, ki naj prikaže strogost in objektivnost njihove presoje. Po prvem odstavku 2. člena kr. dekreta z dne 2. decembra 1929 ufanno parte della popo-lazione stabile tutti gli indivi-dui che hanno dimora stabile nei comune. cioe’ passano in esso tutta o la nutggior parte delVanno...«. Drugi odstavek nadaljuje: «Si ritienc che abbiano la dimom abitnale nel comltne, oltre coloro che ne lamo di-chiarazione. anche coloro che vi abitano da un’ann o al meno senza notevoli interruzioni«. Zaradi preciziranja dodajamo še 32. člen: «Coloro che dimora-no da almeno un'anno in un comune si presume vi abbiano fissato la propna residenza». Pa naj kdo reče, da niso bila vrata Trsta tudi po maju 1945 na široko odprta vsem mogočim priseljencem z juga — dokler sc niso oblastniki ustrašili do-ma&inov, ki so bili v povratku in katerim so pristojni organi vsemi načini ovirali vpis v seznam stalnega prebivalstva. Tu je morala priskočiti nazadnje na pomoč angloameriška vojna uprava. Ta stiska je ku-movala ukazu št. 64 z dne 19. decembra. 1947, ki jr legaliziral dotedanji postopek ter azačas. no« ukinil vpisovanje v seznam stalnega 4rrebivalstva — z izjemo otrok in žen že vpisanih, katera jc bila pozneje z ukazom Št. 222 z dne 9. aprila 1948 še nekoliko razširjena glede njihovih svojcev. Ni namen tega članka goverriti o praksi, ki je dodala svoje pri izvajanju nakazanih načel. Starostna meja, ki daje voltv-no pravico, je pri nas določena na 18 let. V sistemu ljudske oblasti, ki polno ostvar ja sploš-nest volivne pravice, je ta določba splošno načelo in ni naš izum za predstoječe volitve, kakor nam to podtikajo. Mladina, ki doprinaša največji delež pri splošnih ndporih naših delovnih ljudi, naj ima tudi svojo besedo u javnem življenju. Nam jc njihov pesimizem, ki ga izražajo glede zadržanja mladinet razumljiv, zakaj grenko jc, nikoli dohiteti sedanjosti, nikoli preteklosti ubežati. Posebne grozouitosti in absurdnosti odkriva «kritik« v naših določbah o omejitvi volivne pravice. Najhujša med njimi naj bi bila tista, ki odvzema volivno pravico osebam, ki so obsojene na izgubo političnih pra-vic. Verjetno je zaradi tega njegovega napada zavladala po slavnem članku v naših vrstah še posebna «zbeganost» in «potrtost«, o kateri znajo toliko povedati, ko dvigajo do nebes avtorjeva odkritja. V zadevi bomo z odgoven-om kratki. Priporočamo jim naj si ogledajo znani odlok ZVU št, 345; če jim to ne zadošča, naj se seznanijo s zakonodajo katere koli druge države. Ker se zdi, da jim dela težave juridlčna terminologija, naj dodamo, da pomen: «obsodba» sodni akt. Glede odvzemanja volivne pravice po upravnih aktih morajo iskati drugod mojstwv. Tudi odlok št. 345 obiluje v tem pogledu na materijclu. Mi se bomo dotaknili le točke C 3. člena, ki izključuje tiste, nad katerimi so bili izrečeni policijski ukrepi konfinocije ali opomina za čas, dokler trajajo njihovi učinki. V deželi, kjer razsaja brez-mselncst, pa so podvrženi takim ukrepom (igli oziosi, i va-gabondi abituali valldi al la-voro non prepredati di mezzi di sussistenza o sospetti di vi-vere col ri ca vato di az ioni deliti vose e ie persone designatg dalla pubblica roče come peri-colcsc sccialmente o ver gli or. dinamenti. politici delih Stat o« (164 člen kr. d. z. dne 18. junija 1931. št. 773). Nadaljnje ogorčenje je vzbudila — domneva, da izključujemo vse «cariche fasciste» (... toujours... amcurs). Naj bodo v tem pogledu mirni in brez skrbi, zakaj tekst cdloka je dovolj jasen ko govori o «visokih funkcionarjih» — ne zaradi neke pasti, 'ampak izključno iz razloga, da ne zapade v kazui-stiko. v katero bi aa privedlo naštevanje vseh mogočih blestečih funkcij črnosrajčnikov. (Nadaljevanje Rledi) dr. STANKO PETERIN Papagos postal generalisimus ATENE, 8. — Na seji vlade, kateri je predsedoval Venizelos, so sklenili imenovati maršala Papa-fiosa, načelnika glavnega Štaba ohoroženih sil, za ministra za državno obrambo in generalisima Riške vojske. Grški tisk piše, da bo prišla policija pod poveljstvo generalisima samo v primeru vo.ine in mobilizacije. Odnosi med Indijo in Pakistanom DELHI, 8. — Uradno poročilo indijske vlade pravi, da bo v po-ntdeljek 10. aprila objavljeno v indijskem parlamentu in v ustavodajni skupščini Pakistana besedilo sporazuma, kj sta ga danes popoldne podpisala ministrska predsednika obeh držav. Spora, zurn se nanaša na zaščito manjšin v Vzhodni in Zahodni Bengaliji, , VSE SILE ZA MA) Grafičarki, pripadniki DZ Uspehi prostovoljnega dela proti združitvi z es na stadionu „Prvi mai" so že zelo opazni fe \ formoushimi in delavske/zborniškimi sindikalisti ? S številom opravljenih prostovoljnih ur vodi delovni kolektiv „Primorskega dnevnika", prvenstvo mu pa ogroža Prosveta Priprave za proslavo 1. maja so sedaj že v vidnem zaletu. Telovadci se že povsod pripravljajo. Ob vseh mogočih urah se zbirajo, kakor jim je pač laže s časom, in pod nadzorstvom vaditeljev študirajo posamezne vaje. Vaditelji in vaditeljice pa imajo tudi polne roke dela (čeprav ne delajo toliko z rokami, razen kadar treba komu prav z roko popraviti držo telesa, glave, roke ali noge). Telovadba se nadaljuje skoraj neprenehoma: se- daj pionirji, potem članice in nato zopet člani- In to ne le na enem kraju ampak po raznih vaseh in predelih mesta. Potem je seveda polr.o tistega dela, ki sicer spada v okvir prvomajskega tekmovanja, ki pa ni tako hitro opazno. Vendar bomo že še tudi tamkaj pobrskali in videli, kje se res dela in kje se s.amo izgovarjajo. Na stadionu «Prvi maj» je pa navadno v vseh urah precej živahno. Saj prihajajo nekateri prostovoljci delat na stadion že zgodaj zjutraj, preden gredo na svoje vsakdanje delo. Med temi zgodnjimi so na primer člani delovnega kolektiva «Ljudskega tednika« in «Glasa mladih«, tisti, ki so prvi napovedali tekmovanje pri delu na stadionu vsem ostalim. Po krasi, lu se stadion zopet razživi. Tedaj se namreč pojavijo ljudje od ((Primorskega dnevnika« Včasih jih je »nanj, včasih pa več. Kadar jih je’ dosti, se tc zelo pozna, če že ne toliko pri delu, pa vsaj pri živahnih debatah. Zlasti za tovarišem, ki kar iz rokava iztresa najbolj originalne dovtipe, je veliko povpraševanje, če se kdaj ne pojavi; v ostalem pa prav on prednjači s številom opravljenih prostovoljnih ur. Prostovoljcev s Prosvete si- PIONIRJI IZ BAZOVICE SE PRIDNO VADIJO. cer še ni bilo tolikokrat videti, nabere pa so jih precej in zato so že skoraj nekaj časa mislili, da imajo oni res največ prostovoljnih ur. Pozneje se je seveda to izkazalo za bridko zmoto in tako vodi s številom ur — in seveda s kvaliteto dela, kar pa niti ni treba posebej poudarjati, — kolektiv »Primorskega dnevnika«. (Ne gre za lastno hvalo, saj smo zelo skromni, toda kar je res, je res, in končno — kadar bo kdo drugi prvi, pa mi ne bomo več. Sicer si ne bomo pustili prvenstva kar tako na lahek- način odvzeti). So pa še drugi, ki prav krepko zasajajo lopato, prevažajo material, zalivajo itd., toda danes ne bomo govorili o vseh — prišli bodo drugič na vrsto. V,petek zvečer so imeli zborovanje graličarji, pripadniki Delavske zbornice in ponovno pretresali zadevo o združitvi z Enotnimi sindikati. Predloženi sta bili dve resoluciji, ena za združitev in druga proti. Zborovalci so se izrekli soglasno za resmerjo preti združitvi. Po neuspeli »stavki industrij-cev», kjer sta nastopili obe sindikalni organizaci-ji se je pokazalo, da skupni nastop ni šel toliko za tem, da bi koristil prizadetemu delavstvu, marveč za merjenje sil obeh sindikalnih skupin, potem ko itak nastopata povsod z enakimi oportunističnimi težnjami, jima je slo za tem. kdo bo nadvladal. V tej prestižni borbi so se že takc-j v začetku pokazali aktivnejši in agilnejši Enotni sindikati ter pričeli v vseh delavskih strokah s propagando, ki naj bi jim vrgla čim več pristašev. Cim pa je to spoznala Delavska zbornica, se 'je sama lotila enakega dela, odnosno •je najprej nastopila z obrambo in prešla končno tudi v napad. Zborovanje graličarjev, njenih pripadnikov, je jasno pokazalo, d.o kod je dovedlo to medsebc-jno tekmovanj«, med katerim so popolnoma zanemarili borbo za delavske koristi in jih prepustili samim sebi. Tudi v bo-doče ni mogoče pričakovati. da bi tako kominfor-mistična sindikalna organizacija kakor Delavska zbornica dosegli kar koli v prid delavcev, Vsega tega tržaškim delavcem seveda ni potreba posebej poudarjati in pc-jasnjevati. Popolnoma neuspele akcije zadnjih mesecev so jih prepričale, kam vodi koristolovsko delo cbeh sindikalnih organizacij. Kapniška jama pri Briščikih bo jutri razsvetljena Opozarjamo izletnike, ki si nameravajo ogledati kapniško jamo pri Briščikih, da bo jutri ta jama razsvetljena ir. da bodo vozili iz Trsta posebni avtobusi vsakih 20 minut. Prvi avtobus bo odpeljal z glavne avtobusne postaje ob 12.30. NAJPRIMERNEJŠE VELIKONOČNO DARILO JE LEPA KNJIGA Zbirka knjig Prešernove knjižnice 1850 5 knjig za 200.— lir Ljubitelji knjig, pohitite z nakupom! Še ena podla orovoRatorstoa laž Ljudje, ki že več »kot dvajset mesecev nesramno pljujejo na vse tisto, za kar so zatrjevali prej, da jim je sveto, ki jim je laganje, klevetanje in obrekovanje postalo poklic, se v pomanjkanju kakršnih koli argumentov za svojo protijugoslovansko gonio lahko poslužujejo tudi najpodleiših provoka-terskih laži. Med take pediosti, spada tudi člančič ca zadnji strani v zadnji številki eDelaa, v katerem ponovno govorijo, da je Boris Kraigher pred ustrelitvijo Finka Tomažiča izjavil: »Ce ga ne bodo fašisti streljali, ga bi morali streljati min. Le podleži, ki so dokazali, da so pripravljeni na ukaz od zgoraj zanikati vso slavno narodno osvobodilno partizansko vojno jugoslovanskih narodov, in ki jim niso svete več niti žrtve naših herojev, lahko pljujejo danes na odlikovanja naših narodnih herojev Biaža. Stjenke in Pin-ka Tomažiča ter si izmišljajo takšne podle provokatorske laži kakršna je gornja ter mešajo vanje celo mater narodnega heroja Pinka Tomažiča, ki je v nedeljo v Komnu sprejela odlikovanje za svoiega pokojnega sina. KOLEDAR (^iedaildče - 'dCim- - 'jladio- Nedelja 9. aprila Velika noč, Ljuban Sence vziie ob 5.32, zatone ob 18.43. Dolžina dneva 13.11. Zaonji krajec vzide ob 2.11, zatone cb 10.06. Jutri ponedeljek 10. aprila Ecehiel, Srčanica SPOMINSKI DNEVI | diikaldka ICLMtmO- 1912 je bil rojen Boris Kidrič, j - _ Zaideta \PfuiUuiruMči eden najvidnejših organizatorjev NOB v Sloveniji. 1940 napade Nemčija Dansko in Norveško. 1943 ustanovljena V. (Gregorčičeva! in VI. (Gradnikova) brigada. PRESKRBA Razdeljevanje ječmenovega orožja. Torek 11. aprila: Domjo; sreda od št. 141—190; četrtek od št. 191—270; petek od št. 1—30; sobota od št. 31—65. PROSVEINA DRUŠTVA PRCSVETNO DRUŠTVO «SREC_ KO KOSOVEL« priredi v soboto 15. aprila v Ul. S. Vito 17 zabavni večer. Vabljeni vsi člani in prijatelji. DAROVI IN PRISPEVKI V galeriji ttScorpionen je odprta razstava goriškega slikarja Luigija Spazzapana, ki sedaj zopet razstavlja v Trstu po približno 20 letih. Gledališče Verdi Nocoj ob 20.30 bo v gledališču Verdi igrala dramska skupina Tatjane Pavlove delo Bissona «Gospa X«. Jutri ob 17:00 pa «Poklic gospe War-rer.i) od B. Shavva. Knjižna razstava v Mrazi JUTRI OB 15 DIRT-TRACK DIRKE NA MONTEBELLU Med številnimi t bo tekmoval tudi Jug oslov anVinko Mrak Tiskovna konferenca na predsedstvu cone Za Dijaško matico je ob 28- letnici smrti pokojnega Jakoba Kralja darovala hči Karla 3000 lir. ZA DIJAŠKO MATICO so ob osmini smrtj pokojnega Petra Udoviča nabrali njegovi šolski tovariš: 3.000 lir. Ob šestletnici svojega bega iz znanih SS-zaporov na Trgu Oberdan darujem v počastitev vseh padlih borcev narodno osvobodilne borbe, 1000 lir za proslavo letošnjega 1. maja. Černe Ljubomir. Edini jugoslovanski tržaškega športnega svoje znanje meril tekmovalec občinstva, in drznost Ljubljančan Vinko Mrak, ljubljenec bo jutri po dveletnem presledku zopet v evropski' eliti dirt-track tekmovalcev SEJA CONSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Nekai poviška za nekatere delavce V sredo 5. t. m. je bila redna seja conskega upravnega odbora, ki ji je predsedoval upravni inšpektor dr. Furian. Odbor je najprej sprejel 4 prizive o trgovskih licencah, 1 pa je odbil. Nato je razpravjjal o številnih problemih, od katerih objavljamo kratko poročilo samo glede najvažnejših odločitev. Conski upravni odbor je ugodno sprejel sklep pokrajine, na podlagi katerega se bo bolniško osebje pokrajinske bolnice za duševno bolne zvišalo za 10 oseb. Prav tako je ugodil prošnji tržaške mestne občine o mesečnem povišku v znesku 3000 lir za osebje, ki je zaposleno pri razkuževalnem institutu tržaške občine. Enakega poviška bo deležno tudi osebje (vratarji in čistilke) pokrajinskega protituberkuloznega konzorcija. Ccnski upravni odbor je dalje razpravljal o važnem problemu, ki zadeva pokrajinske uslužbence, to je zgraditve. 36 stanovanj ljudskega tipa. Jutri na velikonočni ponedeljek popoldne bo z dirkališča na Montebellu po vsem Trstu odmevalo bobneče hropenje železnih koni, s katerimi bodo njihovi človeški gospodarji v blazni hitrosti tekmovali s časom, krivuljami runde, nasprotniki in smrtjo. Na deset in desettisoče Tržačanov bo ž zadržanim dihom spremljalo in pozdravljalo te najdrznejše tekmovalce dirt-tracka, športa, ki se je rodil v Avstraliji ter kmalu pričel svojo zmagovito pot po vsem svetu. V Trstu se je peščica strastnih ljubiteljev te svojevrstne atrakcije kmalu po vojni odločila, da bo nadaljevala z organiziranjem motociklističnih dirk v rundi Od leta 1946. ko je bila prva športna manifestacija te vrste po končani vojni, pa do letes, bo jutrišnja prireditev že četrta v Trstu. Jutrišnji velikonočni ponedeljek b0 sprejel na rundi raon-tebelskega igrišča najvidnejše evropske predstavnike dirt-Iracka, tekmovalce, ki so že neštetokrat navduševali gledalce po vsei Evropi. gkora^ vsa evropska elita se je odžvala vabilu organizatorja »Tržaškega motociklističnega kluba«. Na startu bo svetovni prvak Fritz Diertl, zmagovalec zlate motociklistične čelade, ki je pripeljal z Dunaja kopico slavnih dirkačev smrti, kako-,- te tekmovalce lahko imehujemo, tekmovalcev, ki so vedno tam. kjer se je treba boriti s fantastično hitrostjo, krivuljami i runde, nevarnostjo in še pred- vsem z nasprotniki, ki so enako hitri, enako sposobni, enako drzni ali pa še bolj. Med' temi mojstri motociklistične specialitete d.irt-traoka pa bo samoval kof bela vrana ljubljenec tržaškega športnega občinstva, Jugoslovan Vink*. Mrak, ki je v dveh letih, ko ja zaporedoma, tekmoval na Montebelju, premagal vse svoje nasprotnike ter si s svojo skromnostjo, drznostjo in mojstrstvom pridobil simpatije Tržačanov. Da bo tudi on jutri meril svoje znanje in drznost v družbi tako zavidanja vrednih imen evropskega Airt-tracka, je v petek proti večeru vedelo le vodstvo »Tržaškega motociklističnega kluba«. V soboto zjutraj pa,, ko so dnevniki med nastopajočimi omenili tudi r. • vo ime, se ip vest bliskovito razširila po vsem mestu. Tržačani so z veseljem komentirali njegov prihod; še bolj pa so ga bili ve- sel; prireditelji, njegovo ime, da saj zadostuje takoj zras.tla na ceni. Kdo izmed Tržačanov je, ki bi ob njegovem prihodu ne omenil, da bodo jutri imeli Avstrijci vsaj enega enakovrednega, nasprotnika, ki jim bo trd, če ne pretrd oreh. Posebno, če. če ne bo imel smole Kot leta 1947, ko mu je odpovedal motor. Vinku Mraku želimo posebno mi-Slo-venci mnogo uspeha ter sreče, ker smo prepričani, da ne bo zatajil vrednosti jugoslovanskega dirt-tracka," katerega na žalost zastopa sejno on, brez družbe svetovnoznanega Babiča in Metza iz Zagreba, ki bi. če bi bila jutri prisotna, prav gotovo z našim Vinkom častno zastopala Jugoslavijo. V ostalih štirih točkah jutrišnje motociklistične manifestacij^ na Montebellu bedo nastopili tekmovalci z motorji s prikolicami, med1 njimi tudi evropska specialista Dunajčana Joseph Valla in Joseph Eigner. Podjetni prireditelji pa so končno namenili občinstvu tu- je prireditev [ di izredno točko dneva, ki ob- staja v akrobacijah na drvečem motorju, katere bosta izvajala e dina evropska predstavnika te vrste 1Q in 121etna brata Valla. Izredna šporlna manifestacija .se bo pričela ob 15 popoldne ter bo izvedena v vsakem vremenu. Naše čitatelje obenem obveščamo, da se bodo jutrišnji tekmovalci vadili na Montebellu danes po končanih konjskih dirkah ter jutri dopoldne. Našemu Vinka pa-še enkrat — srečno! Na tiskovni konferenci, ki je bila nedavno tega na predsedstvu cone, so novinarji med drugim; manj važnimi problemi razpravljali tudi o zelo važnem vprašanju o uirističnem dvigu Trsta-’ Na vprašanje nekega tukajšnjega gospodarskega časopisa o zgornjem problemu je zastopnik predsedstva cone dr. . Manzutto obvestil novinarje, da je bilo zaprošeno od italijanske vlade 60 milijonov lir polletno, ki bi se uporabili za uresničenje načrta za turistični dvig Trsta. O tej prošnji bo 12. junija t. 1. razpravljala posebna mešana konferenca v Rimu. CEPLJENJE proti kozam in davici Vsi otroci, rojeni v letu 1948 in v prvem tromesečju leta 1949, kakor tudi vsi oni, ki iz kakršnega koli vzroka še niso bili cepljeni, se morajo dati cepiti proti kozam in davici do 31. maja t. 1. Cepljenje se bo vršilo pri Higienskem zavodu v Ul. Ca-vana 18, vhod iz Ul. Duca d’Aosta. Štiri ženske žrtve žeparjev ZNANI JUGOSLOVANSKI MOTOCIKLISTIČNI DIRKAČ VINKO MRAK IZ LJUBLJANE V BLAZNI HITROSTI NA KRIVULJI. Tržačani so si v dneh pred velikonočnimi prazniki na vsemogoče načine pomagali, da bi oba praznika čim bolje in lepše preživeli. Med tistimi, ki so se v ta namen poslužil; protizakonitih dejanj, so bili najbolj delavni žeparji, ki so iz vseh kotov kakor pajki prežali na svoje žrtve, ki so bili v pretežni rperi zastopnice nežnega spola. Včeraj jim je bila sreča milu, saj so oskubili kar štiri nepaz-ljivke, od katerih je utrpela naj večjo škodo Benvenutti Ema iz Drevoreda D'Annunzio 58. Ko je včeraj okrog 12.30 kupovala meso v mesariji Walter Odoni v Ul. Genova, ji jc neznana roka izrpaknila denarnico, v kateri je imela 30.000 lir, ček banke «Roma» za 2000 lir ter pošt- no denarno nakazilo za 5600 lir na ime svoje sestre Mafalde. Žrtev žeparjev je bila tudi 53-lctna Lapajna Zora iz Ul, Kolon ja 41, kateri je neznani dolgoprstnež na Trgu so Ivana izmaknil denarnico s 7000 lirami. Prav tako je - prišla domov brez svoje denarnice 35-letna Vescovi Norma s Trga Liberta 9, Katerrf si je žepar privoščil na Trgu Ponterosso ter ji ukradel denarnico z 2000 lirami ter osebnimi dokumenti. Vrsto žensk, ki so postale žrtev predrznih dolgeprstnežev, je zaključila 56-letna Stradiot Marija iz Ul. Ghirlandaio 33. Njej je izginila terbica v neki mlekarni y Ul. Roma. Trpi 3000 lir škode. Program telovadnih vaj za 1. maj 10511 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOT A NEDELJA Ura Kategorija Kraj Ura Kategorija Kraj Ura Kategorija Kraj Ura Kategorija Kraj Ura Kategorija Kraj Ura Kategorija Kraj 7.30 člani članice Sv Vid 7.30 8. 9. članice člani deca R. Manna 29 Stadion «Prvi maj« Rocol 7.30 9. člani članice deca Sv. Vid 17 Rocol 7.30 8. članice člani R. Manna 29 Stadion «Prvi maj« 7.30 9.30 člani članice deca Sv. Vid 17 R. Manna 29 7.30 8. 10. članice člani člani R. Manna 29 Stadion »Prvi maj« Stadion »Prvi maj« Za vse kategorije na Stadionu «Prvi maj« 14.30 deca Padriče 10. 14.15 deca deca Sv. Jakob O. Zupančič Sv. Alojz Dij. dom 15. 15. deca deca Opčine Barkovlje 14.30 15. deca deca Padriče Sv. Alojz Dij. "dom 15. deca Stadion «Prvi maj« 15. 16. deca deca Barkovlje Dolina 15. 16. deca deca Stadion «Prvi maj« Prosek 15. 17. deca deca Kolonkovec R. Manna 29 16. .I7- deca deca Dolina Plavje 15. 16. deca deca Kolonkovec Prosek ž 17. ’ deca R. Manna 29 17. 17. deca deca Plavje , Domjo 16.30 deca Nabrežina 17. deca Sv. Ana 17. deca Domjo 16.30 deca Nabrežina 17. deca Sv. Ana 17. deca Opčine 17. deca Sv. Križ 17. deca Sempolaj 17. člani članice «Prvi maj« Stadion 17. deca Sv. Križ 17. deca Sempolaj 18. dfca Boljunec 17.30 17.30 deca deca Skedenj Lonjer 18. 19.30 deca članice Boršt Medja vas 17.30 18. 18. deca deca deca R. Manna 29 Boršt Sv. Jakob O. Zupančič 17.30 20. deca člani članice Lonjer Plavje 17.30 19.30 20. deca člani članice Skedenj Nabrežina V. Repen 18. 18. deca deca Boršt Sv. Jakob 19.30 člani Nabrežina 18. deca Boljunec 20. člani članice Boršt 20. članice Opčine 191 20. 20. člani članice člani, članice članice Boljunec Bazovica V, Repen 20. 20. 20.30 r člani članice člani člani članice Boršt Ricmanje Opčine Prosek 20. 20. člani članice člani članice Salež Plavje 19. 20. 20.30 člani članice člani člšnice člani članice Boljunec Padriče Gropada Prosek 19. 20.30 20.30 deca člani članice člani članice Sv. Vid 17 Stadion «Prvi maj« Barkovlje 20. člani ' V, Repen 20. članice • Opčine 20.45 člani V, Repen 20.3C člani članice Stadion »Prvi maj« il. člani članice Bazovica 20. članice Padriče Gropada 20.30 člani članice Barkovlje 20.31 člani članice Stadion «Prvi maj« 21. člani članice Bazovica 20. člani članice Plavje Izlet na Lokavec preložen Zveza partizanov STO-ja sporoča: Ker je po hribih zapadel sneg in aprilsko vreme ne daje garancije za uspeh partizanskega marša in proslave obletnice ustanovitve Tržaške brigade, je izlet, ki bi moral biti dne 15. in 16. t. m. preložen na soboto in nedeljo 6. - 7. maja 1950. Vpisovanje se nadaljuje vse do 20. t. m. pri nAdria - Ex-presstt v Ulici F. Severo št. 5. MLADINA IZ SALE2A vabi na tradicionalni ples ki ga priredi v SALE2U na velikonočni ponedeljek 10. t. m. s pričetkom ob 14, uri Za vse potrebno je preskrbljeno. — Pridite vsi! Prosvetno društvo iilvo Gruden« v Nabrežini, priredi knjižno razstavo, ki bo odprta na velikonočni ponedeljek od 10. do 14. ure ter ves prihodnji teden od 20. do 23. ure- Knjige bodo razstavljene na sedežu prosvetnega društva. Poleg starejših knjižnih izdaj bodo razstavljene tudi vse novejše knjige. V prodaji bodo tudi knjige Prešernove knjižnice. Vabimo vse ljubitelje knjig, da si razstavo ogledajo ! Odbor. IC1NO Rossetti 15.00: «Pinky. ^ TL morka«. J. Crain. Izven Pa grama: »Nogometna tekma , lija-Avstrija«. a Ercelsior. 14.30: «Madame • ry», Jennifer Jones, Van ne Fenice. 14.45: «Cari Južnega m0' ja«, Jean Sirr.mons. rilcdrammatico. 14.00: piči«, G. Cooper, P. Godna™ Aiabarda. 14.30: «HraSt f nov«, Val Helfin. Garibaldi. 14.00: «Pust t riki«. .j,,* Ideale. 14.30: «Najlepše zen* Ameriki«. Impero. 13.00: «Mojster, S prosim«, film Wajt Disno Italia. 14.30: «Dvajset let«. ^ Via.le. 14.00: «Dve nuni», Young, Celeste Holm. ^ Vittcrio Veneto 14.00: studenec«, Garry Coopčf- 'Tfra-Uca in ‘7)'ia$o. voščita veselo veliko noč svojim v Tomaju Adua. 14.00: «Ujetnik», T. ? | in »Dolina mSščevan; Armonia. 14.30: »Velika.0- John Wayne in Loraine Da)'- Azzurro. 14.00: ((Ognjeni^kh^ Fonda, Dolores dl Rio, mendariz. ((SovjW 'j ; K roj( TVs z it tijc tal del Bit iie; iiči «« 8« t »Ob morju«. 13.45: pravljica«. yt> Marconi. 14.00: «Norosti Ne«^ kaimo.'ta vošči vesele velikonočne praznike mami, ateku, teti Ivanki' ih svaku Jožku v Rihemberku. Voščilom se pridružujejo tur di Dragica, Marij jn Nadan. Massimo sablje«, Ellen Drew. ; Novo Cine. 14.30: «Dve nun** Radio. 14.00: »Pozdrav priJallM Savona. 14.00: «Trubadun>. Venezia. «Crni narcis«. .jr Belvedere. 14.30: «PovrateK tekrista«. u«# Vittoria. 14.30: «Petje v PuXf Sv. Vid. 14.30: «Addio w Ohipps«. OJ Odeon 14.00: «Noč in n® Smith, G. Grant. J MALI OGLA* ... — - -i .. —— KAMBIČEVE SLIKE-RIS#5 1 PUJEM. PONUDBE UPRAVI SV. FRANČIŠKA 20. J ■ I I I ^ MODERNO ZAKONSKO SPJK CO IN ŠIVALNI STROJ yi Gatteri. št. 54, vrata »• t lj * dfi »i r«j »g, UP k Brp, ki % DANES OB. 11.30 NA VELIKEM TRGU KONCERT GODBE NA PIHALA CIVILNE POLICIJE Danes ob 11.30 bo na Velikem trgu koncert godbe - na- pihala civilne policije, ki bo obsegal 5 raznih glasbenih točk. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 8. aprila 1950 so se V Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 12 oseb, poroka pa je bila 1. Poročila sta se: uradnik Jurij Kuriš in učiteljica Ivanka Spano. Umrli so: 68-letni Karel Saksida, 59-letr.a Alojzija Prodan, por. Calligaris, 72-letna Marija Verri, 72-letna Frančiška Vojska, pos. Košuta, 50-letni Mario Del Conte, 57-letni Ivan Rabar, 66-letna Elizabeta Predonzan, por. Giani^i, 74-letna Ana Guer. rati. por. Dor.aggio, 52-letna Štefanija Malisana, 88-letna Marija Cortina vd. Zanuttin, 48-letna Josipina Morosutti, por. Barcani, 56-letna Ivana Vian, vd. Angelini- POSESTVO V PREDM| TRSTA z. obdelanim vrton*^ stanovanjem se odda v Interesentj dobijo podrobne^ macije pri Kmečki zvezi Ul. Fabio Filzi 10. Trgovina čevlje'' ..TRANSAL TRST, Ul. Settefontane želi vsem svojim cen)1^ odjemalcem nočne praznike H f«ii I vesele 1! RADIO III NEDELJSKA SLUŽBA Crevato. Ul. Rema 15, tel. 35-18. Davanzo, Ul. Bernini 4. tel. 94-819, De Leitenburg, Sv. Ivan 5, tel. 69-24, Maddalena. .Istrska c. 43, tel. 90-274, Manzoni, Ul. Settefon-tanc 2, tel. 90-965, Pižzul-Cignola, Korzo 14, tel. 75-24, Alla Salute, Ul. Giulia 1, tel. 95-369. Serra-vallo. Ul. Cavana 1. 48-05. Signo-ri. Trg Ospedale 8, tel 93-006, Sponza. Ul. Montorsino 9 (Rojan), tel 29-690. NOČNA SLUŽBA: Cedro. Trg Oberdan 2. tel. 61-20 in 62-7”.; Galeno, Ul. Giulia 114, tel. 96-252: Picciola, Ul. Oriani 2, tel 90-207; Pizzul-Cignola, Korzo 14,' tel. 75-24; Serravallo, Ul. Cavana 1, tel. 48-05; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo, vuol essere presente con una tržaški velesejem FLRJ in Brazilija sta se prvi uradno prijavili Kot prvi dve državi, ki se bosta udeležili tržaškega velesejma, sta se uradno prijavili Jugoslavija in Brazilija. Sel jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu je izjavil, da je udeležba Jugoslavije gotova stvar in bo že prihodnji teden prispel jugoslovanski predstavnik prof. Mihek, ki bo pričel potrebne razgovore. Brazilija je prijavila svojo udeležbo po trgovinskem atašeju poslaništva v Rimu. Udeležba te države bo zanimiva zaradi razstave njenih proizvodov, predvsem kave, kakaa in bombaža. JUG0SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) NEDELJA 9. 4. 1950 7.00: 'Jutranja glasba; 7.15: Poročila v ital.; 7.30: Poročila v slov.: 7.45: Jutranja glasba; 8.15: Jugoslovanska orkestralna glasba; y.0o: Kmetijska ura v slov., nato v ital.; 10.00:* Folklorna glasba; 10.45: Oddaja za Bujščino; 11.15: Pester solistični koncert; 11.45: Našim ženam (v slov.); 12.00: Glasba po željah (v slov.); 12.45: Poročila v ital.; 13.00: Poročila v slov.; 13.15: Pojejo naše znane pevke: 13.30: Odoaja za pionirje; 14.00; Glasba po željah (v ital.). 17.30: Oddaja za podeželje (v slov.); 18.30: Dalllj 1943. Po vsvo- dolgo časa tajnik /je sij®a 4,0 v Borštu. Vse , *n zmožnosti daje za ga spoštu- Slovesno odkritje spomenika padlim borcem in talcem i« uoit ?• ----- - ein 'mstva ki SL'eni kot ,Jbea Kot poštenega in de-“ktinista. Sedaj je tov. \sl ZaPoslen hr, V Kopru. Stic4f J°2EF in* *efa 1925 c/ li*11 "t' dr»‘ kot okrajni rojen v mali kmet. je .1.e °dšel p partizane. Ščetin,.,” krajevnega LO, C1' t V četrtek je majhna, toda vedno zavedna vas Pom/jan nad Koprom doživela velik dan. Krajevna Zveza bivših partizanov je organizirala odkritje spomenika padlim borcem in talcem. Velika množica ljudi sg je zbrala tudi iz bližnjih vasi, da prisostvu-je odkritju spomenika in se pokloni spominu padlih za našo današnjo svobodo. Slavnost je pričela ob 15. uri s polaganjem številnih vencev, ki so jih prinesli zastopniki množičnih organizacij. Za tem je bivši interniranec in borec tov. Benčič spregovoril v imenu okrajne ZPP. Med drugim je dejal: «Danes praznujemo VI. obletnico smrti najbolj zavednih Slovencev tukajšnjega kraja, ki so šli v borbo za osvoboditev Istre in za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. iz dneva v dan so se množile in izpopolnjevale partizanske vrste z najboljšimi sinovi in hčerami istrske zemlje, ki so bili pripravljeni žrtvovati vse, tudi svoja mlada življenja za svobodo in pravico slovenskega ljudstva. V počastitev in spomin teh padlih žrtev odkrivamo danes na tem mestu spomenik, kateri bo vsem dokazal požrtvovalno in nesebično borbo tukajšnjega kraja za uresničitev teženj. Na tem spomeniku so napisana imena M borcev, ki so prelili svojo kri v partizanski borbi internaciji in imena talcev. Imena teh žrtev ne bodo napisana sam0 na tem spomeniku, ampak bodo vtisnjena v srcih vsega demokrat enega ljudstva in v zgodovini slovenskega naroda. Fašistični razbojniki so pustili za seboj svoje agente, da bi nam ovirali pot gospodarskega napredka in izgradnjo socializma. Ti plačanci nam očitajo, da vlada Fri nas teror, da ni tukaj demokracije in podobno. Ne vidijo pa milijonov brezposelnih ljudi v ItaHii, med njimi delavcev in kmetov, ki morajo prositi za delo in kruh. De Gasperiieva policija strelja na dvigajoče se ljudstvo, kar rrna za posled;co stotine ranienih in mrtvih. To e njih sramotna preteklost. Ml EMO PA LAHKO NA SVOJO PRETEKLOST PONOSNI, katera ni ne omadeževana id. ne izmišljena, ampak je stvarna, kar potrjuje današnja izgradnja socializma v coni «B». Vsem lažem kapitalističnih plačancev in keminformistov bomo jasno odgovorili na vse 6« > kS SIAU e ES. Zadr 3e in tajnik pole tudi tajnik ruge v vasi. Tot vedno odločen * ANT(1N iz Medošcv ct.,“ bor, 'ldi malj kmet. Za 5 - bit v vrstah bQr_ "> C,?' *«•* * /M in tai,,ik SIAU b H»L, edoS k »>«a ',l akt" eden naj-som. kt°v v vasi. L'žtr„,\./> u’ejo zaradi nje- - - ue l. — oi aelavnost %7‘ANlO JVSTINA r°i- 2p ,IJ fko/ij, rojena v časa borbe je ;nirn \^4ityž 'Z. otr°kom 0i-Sedaj je ker se osro- U ^°a:iu Za J"1 šUrimcseč-Vru'* žapo«i°*tn° 3lužbo in ' Aktivn0 na KTT n e a kot tajni- Direkcija radia jugoslovanske cone Trsta javlja: Z ozirom na željo strank in skupin, ki nastopajo pri volitvah, dajemo s ponedeljkom to. aprila pa vključno do sobote 15. aprila našo postajo vsaki stranki oziroma skupini, ki nastopa pri volitvah, vsak dan po 10 minut na razpolago, in sicer: SLOVANSKO - ITALIJAN-SKI LJUDSKI FRONTI: ponedeljek in četrtek ob 19.45; sredo in soboto ob 19.35; torek in petek ob 20.05. SOCIALISTIČNI STRANKI STO-ja: torek in petek ob 19.45; ponedeljek in četrtek ob 19.55; sredo in soboto ob 20.05. KRSCANSKO SOCIALNI SKUPINI: sredo in soboto ob 19.45; torek in petek ob 19.55; ponedeljek in četrtek ob 20.05. niihove klevete, na volitvah 15. aprila. Volili bomo kandidate tiste fronte, katera nas je vodila Za časa NOB ter nas vodi še danes. Volili bomo predstavnike naše ljudske oblasti, ki nas bodo vodili po poti, katero so nam začrtali borci n za katero so prelili svojo dragoceno kri, ker edino ta pot nam zagotavlja delo jn kruh. S tem da bomo volili za Ljudsko fronto, da bomo še bolj presegali zadane si planske naloge in izvedli naš enoletni gospodarski Plan, bomo zadali zadnji udarec naši in mednarodni' reakciji Imperialistom ne bo nikdar več uspelo, da bi dvignili ljudstvo proti delavskim interesom, kajti orožje, ki ga danes kujejo, bo delovno ljudstvo obrnilo proti njim. S tem, da bomo izpolnjevali zadane naloge in nadaljevali borbo, se bomo oddolžili žrtvam, katerih se danes spominjamo ob odkritju spomenika ter tako dokazali, da znamo pravilno oceniti njihoue žrtve. Tov. borci jn talci! Kljub grozotam in trpljenju za časa vojne, ste bili verni sinovi naše istrske zemlje, katere niste izdali, ampak ste jo branili, r.gs pa ste s svojo hrabrostjo okrepili, da smo premagali vse ovire Tu Pred Vašim spomenikom . Vam obljubljamo ter zagotav■ Ijamo. da ne bomo popustili pri nadaljevanju Vašega dela in ne bomo dopustili sovražniku, da uniči Pridobitve osvobodilnega gibanja. Na naši zemlji se bo vedno bolj utrjevala ljudska oblast, ljudstvo Pa bo dnevno dokazovalo s svojim delom, da zavestno koraka v izgradnjo socializma, ker ;,c prepričano, da to kar gradi, gradi za sebe ter, da ne bo nikdar več izkoriščanja človeka po človeku. Prisegamo Vam, da bomo podvzeli vse sile za čuvanje Vaših pridobitev in ne bomo dovolili pod nobenimi pogoji, d(i se povrne fašistični režim na našo zemljo. V tej borbi pa nam ostanete Vi, kot vodnik ža nadaljevanje Vaše začrtane poti za. boljšo bodočnost . Slava padlim borcem za svobodo! Slava vsem žrtvam fašističnega terorja!» Za tovarišem Benčinčem je spregovorila še zastopnica mladine. Sledili sta dve pionirski recitaciji, godba iz Marezig je zaigrala borbeno partizanske pesmi, domači pevski zbor pa je za zaključek zapel «Zalostin-ko». Veliki dan spomina na naše padle junake je bil tako zaključen. Kot mogočna priča naše hvaležnosti padlim junakom pa stoji sredi vasi lep spomenik, ki bo stal še v stoletja napre-j in pričal zanamcem o neizmerni ljubezni ljudi do svobode, ki so dali do zadnje kaplje svoj življenjski sok za osvoboditev Istre. Ta spomenik bomo čuvali kot našo svobodo, ki je ne damo in ne prodamo nikoli in nikomur več. Tako je naša in tako lepa kot sonce, kot pomlad, ki 'je prav v teh dneh oblekla našo rdečo istrsko zemljo v bel baldahin. V tem ozadju pa stoji naš spomenik, kot rdeča zvezda na zastavi svobode, katera plapola prav v teh dneh iz vseh oken in balkonov. Plapola že sedaj kot v znak zmage na dan 16. aprila, ko bodo naši ljudje dajali svoj glas najboljšim sinovom — borcem za socializem, borcem za boljši svet. vili za Ljudsko fronto, češ da mora ravno Oso. ki meii na cono A. Dokazati pri teh volitvah svoio zavednost. Prav tako ie bil velik odziv na množičnem sestanku v Pomjanu. Govornik je pokazal razliko med programom Ljudske fror.te in socialisti, ki bi najraje hoteli vrniti zemljo nekdanjim veleposestnikom ih vpeljati zopet kolone in doIo-vin.arje. Tudi tukaj so sklenili, da je treba dati poseben poudarek; jačer-ju prostovoljnega dela. Tudi v Topolovcu ir.' Zrnjev-cu je bilo volivno zborovanje, na katerem so se vsi izrekli za program Ljudske fronte, da na ta način še bolj utrdijo ljudsko oblast. Posebno živahen je bil množični sestanek v Setorah in v Grintovcu, kjer so po referatih o volitvah razpravljali o načrtu za cesto. V Sergaših so v predvolivnem tekmovanju zadnjih 15 dni napravili 370 ur prostovoljnega dela pri elektrifikaciji. V Ced-lih je 26 oseb napravilo okoli 100 ur prostovoljnega dela. V Maliji je prišlo na množični sestanek okrog 100 ljudi, ki so z zanimanjem poslušali referat o volitvah in izjavili, da morajo ravno kmetje podpreti pri volitvah kot en mož Ljudsko fronto. Posebno zanimiv je bil zbor volivcev v Pobegih, katerema je prisostvovalo 150 volivcev. Sprejet je bil sklep, da bo vsak volivec napravil do 1. maja 30 ur prostovoljnega dela. mmmm mmm tV- r Za enakopravnost narodov v coni B in za njihov dvig tudi v kulturnem življenju je važen del programa Ljudske fronte pri upravnih volitvah 16. t. m. Kajti dediščina, ki jo je ljudska oblast na tem področju prevzela po osvobojenju, je bila porazna. Vasi brez šol, pomanjkanje vzgojnega kadra, neverjetno visok odstotek ljudi nepismenih, o ljudski prosveti ni bilo sledu. — Izobrazba je eden osnovnih pogojev, da si ljudstvo ohrani gospodarsko in narodno samostojnost. Za to so pa potrebne šole in zopet šole, za katere je poskrbela ljudska oblast po osvoboditvi v polni meri, ne dobi favorizirala katero koli narodnost v okrožju, in dosegla v petih letih več kot prejšnji režimi v desetletjih. Dani so začeli graditi v Bujah novo gimnazijsko poslopje, i ki bo, kakor vidimo na sliki, kmalu pod streho. Tudi zadnji teden je naša, vas prispevala v ipredvclivnem tekmovanju s prostovoljnim delom. Tako je 24 prostovoljcev pomagalo pri gradnji zadružnega doma. Vsakdo od njih je delal pc 8 ur. V soboto pa so delale naše žene. Devet tovarišic je očistilo volivno dvorano in napravilo ve,-; metrov venca iz zelenja, ki bo krasil volivni prostor. Isti dan pa smo po lavili že ogrodje za drugi slavolok, .ki bo stal v sredini naše vasi pred zgradbo zadružnega doma. Prav tako so naši pionirji nabirali zelenic in napravili nad 200 zvezdic. Pretekli petek smo imeli po vasicah tri množične sestanke, od katerih je najlepše uspel sestanek v vasici Kavaliči, saj je bila" udeležba stoodstotna. V diskusiji je. vladalo veliko zanimanje za volitve. Razume se, da so se vsi navzoči izjavili za kandidate Slovansko - italijanske ljudske fronte. Zborovalci so pri tej priliki sklenili, da bodo tudi v domači vasici postavili slavolok z napisom: «Naša vas b0 glasovala samo za svojo Ljudsko fronto#. Zadnjo soboto zvečer pa smo imeli še posebej zborovanje volivcev, katerega se je udeležilo nad 130 oseb. Tildi na tem sestanku je bilo polno zanimanja za volitve in posamezni so celo kritizirali odbor, češ da sklicuje zborovanja volivcev preredko. Tov. predsednik je podal pri tej priliki politični referat, tov. tajnik pa poročilo o že izvršenem delu ter delu, ki ga bemu izvedli v letošnjem planu. Tov. Kovrečič Ivan je poročal o finančnem stanju.' Med diskusijo so volivci slavili mnoga vprašanja glede pojava demokristjanske ali klerikalne skupine v Sv. Antonu. Navzoči go označili postopanje .domačih «uskokov» v demo-kristjanski skupini tako, da so s tem pljunili na kri naših žrtev, padlih v narodnoosvobodilni vojni. Nekateri, ki so se podpisali za nayeden0 skupino, sc zavedajo, da so izdali sveto stvar naše zemlje, ki je namočena s krvjo naših najboljših sinov m hčera. Z c sedaj se posamezni opravičujejo in hodijo k predstavnikom Ljudske fronte ter vprašujejo, kako bi popravili ta svoj napačni korak. Turk Ankaran-Valdoltra Za program Ljudske jronle Nad 200 ljudi *je prisostvovalo sinoči v tukajšnjem Ljudskem domu predavanju o ljudski oblasti in ljudskih odborih. Predavatelj, tov. Vogrič, je bi! v svojih izvajanjih tako jasen in zanimiv, da so vsi navzoči sledili njegovim besedam z izredno pozornostjo ter ga nagrajevali z navdušenim ploskanjem. Po predavanju se j<’ dotaknil volitev, ki so nam vsem zelo pri srcu. Obenem je razgalil cilje pristašev demokr-ščanske stranke in krščanskih socialistov, demagoških zapeljivcev, ki imajo na programu povratek onega, česar naše delovno ljudstvo odločno zavrača. Trpko je bilo trpljenje našega bivšega kolona, trii je bil boj za svobodo, predrago; cena je pridobitev narodnoosvobodilne borbe — ljudska oblast, da bi si jo dali iztrgati iz rok. Delovno ljudstvo bo volilo za njeno utrditev, da si s programom Ljudske fronte — z delom ustvari blagostanje, da bo življenje čimprej lepše in laže. Pri ustvarjanju takega življenja pa moramo vsi sodelovati in vsi delati. dal svoj glas za kandidate Slo-vansko-italijar.ske ljudske fronte. Na ta način hočemo izpolniti svojo dolžnost nasproti ljudski oblasti in njenim predstavnikom, ter da vidimo v zmagi Ljudske fronte jamstvo, da bodo pridobitve NQB ostale nedotaknjene. Na tem sestanku, na katerem je bila navzoča večina volivcev, smo sprožili tudi vprašanje, naj bi volivna komisija prišla na dom vseh tistih volivcev. ki zaradi bolezni ali slarosti ne morejo na volišče. Kolombar Predavanje s predvolivnim zborovanjem Naše malo naselje Kolombar leži na sredini . hrbta Tinjan-skega hriba in šteje komaj 13 družin Zadnji četrtek 6. t. m. smo imeli najprej predava.nje o pomenu ljudskih odborov, za katero je vladalo veliko zanimanje. Po končanem predavanju se je vnela diskusija, ki je bi la precej živahna. Nato je P° stal glavni predmet našega razgovora vprašanje bodočih volitev. Lahko rečem, da v naši 'linj a n Od nas bo odvisna predvolivna prireditev V torek 4. aprila smo imeli v okviru predvolivnega tekmovanja predavanje o pomenu ljudske oblasti. Udeležba pri predavanju je bila velika, saj je bilo 80 odst. vsega domačega ljudstva navzoča. Ravnatelj enoletne gospodarske šole tov. Furlan Jar.ko nam je dejal: «Glejte, iz vaše vasi vidite naravnost v Trst, ki predstavlja veliko in neizmerno bogastvo. Toda kako je ta lepota in to bogastvo razdeljeno, spoznamo najbolje na tržaškem delavstvu. Na eni strani razmetavanje dobrin in objestnost; na drugi pa beda in brezposelnost, ki se pojavlja vedno bolj«. Nato je nadaljeval: «Pri nas v coni B je drugače. Dobrine so razdeljene enakomerno, pri nas ne najdemo več ošabnega in prevzetnega bogatina ter bede. Vsekakor je to mogoče samo tam, kjer vlada ljudska ob. last, kakor ravno pri r.as»- Ko je prešel tov. Furlan v svojih izvajanjih tudi na prihodnje volitve je dodal: «Pred vami so volitve. Zavisi od vas, da si izvolite najboljše kandidate ki se bodo borili kot nekoč v NOB za svobodo, tako sedaj za učvrstitev ljudske oblasti, ki daje vso politično moč ravno kmetu in delavcu#. Navzoči so spremljali govornika z velikim zanimanjem, ob zaključku pa so ga prosili, naj vasi ne bo človeka, ki se ne > bi jih v kratkem zopet obiskal bi udeležil teh volitev ter od-1 ter jim predaval. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 DOBERDOB C' A Hf E B B Ja A Seja posojilniškeqa odbora1 n ■ • ■ . ■ ■ v ■ . Prebivalstva dokončalo cesto Zaradi nepoznanja odredb in predpisov plačujejo kmetje previsoke zakupnine za zemljo V četrtek 6. t. ni. zvečer je bil v prosvetni dvorani v Pev-ini sestanek kmetov, ki imajo v najemu zemljo od «Ente rina-scita tre Venezie#. Sestanek j.e bil sklican z namenom, da bi se pogovorili z zastopnikom Kmečke zveze pri Delavski zbornici v Gorici (Federterra), ki se je tudi udeležil tega sestanka. Predvsem je bilo govora o najemninah, ki jih «Ent.e» stalno od leta do leta zvišuje in je tako storil tudi letos. Za primer naj navedemo kmeta K. S., ki je plačal leta 1948 le 4550 lir najemnine za dve njivi V skupni izmeri 4880 kv. m. Za isti njivi je plačal lani 9250 lir, letos pa zahteva uprava samo za eno od obeh njiv, v izmeri 2550 kv. m kar 8000 lir najemnine. Za isto njivo je plačal najemnik leta 1948 le 2550 lir najemnine, ali več kot dvakrat manj. Poleg tega zahteva upra_ va posestva, da morajo najemniki plačati celotno najemnino v naprej, in sicer do 8. aprila. Zastopnik Kmečke zveze ai je zabeležil podatke 16 kmečkih najemnikov o količini in kakovosti zemlje, ki jo imajo v najemu in o višini najemnine, da b; potem kmečki sindikat natančneje pregledal in preučil vso zadevo. V Italiji veljajo za kmečke najemnike, za kolone in kmečke delavce še vedno skupne po. godbe, ki so bile izdane za časa fašizma. Pc letu 1945 so bili izdani sicer nekateri zakoni, ki posamezne določbe teh skupnih pogodb (contratto collettivo) nadomeščajo, jih izpopolnjujejo, ali preklicujejo. Vendar pa so popolnoma nove skupne pogodbe šele v zakonskem osnutku ter prav zadnje tedne razpravljajo o njih v rimskem parlamentu in so bili nekateri zakoni tudi še sprejeti. Nek zakonski odlok iz leta 1947 določa, da se morajo vse zemljiške najemnine znižati za 30 odst., ter določa tudi, da posebni, za tq imenovani pokrajinski odbori, v katerih so zastopani tudi sindikalni zastopniki, določijo najvišjo najemnino, ki so jo dolžni plačati kmetje za zemljo, katero imajo V najemu. Za goriško pokrajino je tak odbor določil naslednjo najvišjo najemnino: po 6600 lir za oral orne zemlje prve vrste v nižinskih pre delih; po 4265 lir za oral orne zemlje druge vrste in po 2565 li\ za oral stalnega ali naravnega travnika. Vse, kar kroetie plačujejo yeč, kot je določeno po teh predpisih, je protizakonito m gospodar zemljišča mora povrniti plačane presežke. Na' sestanku v Pevmi je bilo ugotovljeno, da vsi tamkajšnji najemniki plačujejo več, kakor pa je predpisano po zgoraj omenjeni odredbi. Tako mora nekdo plačati za njivo druge vrste v izmeri 2248 kv. m kar 6180 lir letne najemnine. Prav tako lastnik zemljišča ni upravičen staviti za plačilo rok do 8. aprila. Zakon namreč točno določa, da ima najemnik pravico plačati najemnino do sv. Martina, to je do 11. novembra in ga pred tem rokom gospodar ne more prisiliti k plačilu. Na tem sestanku je bilo oč.i-vidno, da naši kmetje in najemniki niti od daleč ne poznajo predpisov, kj urejujejo njegove odnose d0 lastnika zemljišča in zato jih ta lahko po svoji volji izkorišča mimo vseh zakonov, ki že itak niso revežu preveč naklonjeni. Zato bi bilo potrebno, da se naši ljudje bolj povežejo s Kmečko zvezo, ki je s svoje strani dolžna, da jim pomaga brez vmešavanja politike in političnih spletk v čisto sindikalna vprašanja. Zato je treba, da se ljudje po vaseh organizirajo po kategorijah, da si izvolijo svoj odbor, ki bo v stalnem stiku s pokrajinskimi sindikalnimi zastopniki in bo organiziral tudi perjodične sestanke vseh članov, na katere bodo povabili člana pokrajinskega odbora Kmečke zveze, ki jih bo poučil o tekočih in spornih zadevah. Na ta način se bo do naši ljudje seznanili z obstoj ječimi zakonskimi predpisi ter se bodo preko svojega sindikata lahko pritožili proti vsem prekrškom, ki jih izvaja gospodar y njihovo škodo. Prav dobro vemo, da bi bila najboljša in edina pravična rešitev ta, da se da zemljo tistemu, ki jo obdeluje, kakor so to storili v Jugoslaviji, ker bi s tem odpadlo izkoriščanje človeka po človeku. Dokler pa tega ni sg moramo sami pobrigati, da se izvajajo vsaj tisti zakoni, ki jih je doslej delovno ljudstvo z organizirano borbo izsililo od današnje državne uprave. Ce si sami ne bom0 pomagali, nam tudi drugi ne bodo. družinski izlet na Vrh. Odhod so s Travnika ob 13.30 za izletnike, ki se nameravajo odpeljati z avtobusom, in ob 1315 za kolesarje. Ob 14 se bodo prvi in drugi združili v Rubijah in od tam jo bodo mahnili peš na Vrh. VOZNI RED NA GORIŠKEM KOLODVORU Odhodi Proti Trstu: 6.18, 7.33, 9.53, 10.50, 14.11, 15.43, 16.20 (delavski, skozi Ronke), 19.18, 22.15 in 23.29. Proti Vidmu: 5.14, 5.59, 6 57, 8.29, 12.35, 14.10, 17.21, 18.42, 20.14, 22.16. Prihodi Iz Trsta: 5.51, 6.55, 8.11, 8.27, 12.31, 14.06, 17.17, 18.36, 20.12, 22.14. Iz Vidma: 6.15, 7.31, 9.51, 10.46, 14.09, 15.41, 19.16, 22.11, 22.37. Jutri plesna zabava v Doberdobu Zvesti starim običajem priredijo Doberdobčani jutri, na velikonočni ponedeljek, plesno zabavo. Ples letos organizira krajevna partizanska organizacija, ki je namenila izkupiček pridobitve za gradnjo spomenika padlim borcem. Goričani-vabljeni ! Izlet SPD na Vrh Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi jutri vse člane in prijatelje stare in mlade na Čitalnica v Štandrežu Prosvetno društvo «Oton Zupančič« v Štandrežu sporoča, da je otvorilo v vasi svojo čitalnico. Čitalnica bo odprta vsem čitalcem vsak ponedeljek od 8. do 9. ure zvečer. Ob ponedeljkih — praznikih pa od 11. do 12. Pii igtaniu si ie zlomi! nogo Pri igranju v odmoru je 16-letni dijak Klavdij Spadon na dvorišču zavoda Lenassi v Ui. Vittorio Veneto padel in si zlomil desno nogo. Na pomoč so mu takoj prihiteli bolničarji zavoda, ki so ga odpeljali v občinsko bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki izjavili, da se bo moral zdraviti mesec dni. ška posojilnica v Doberdobu | svoj letni občni zbor, na katerem so njeni člar.i izvolili nov posojilniški odbor. V ta odbor -so bili izvoljeni: Gergolet Jožef, Colja Jožef, Jarc Franc, Peric Jožef, Lavrenčič Anton, Frandoli Valerij, Gergolet Ivan, Ferletič Mihael, Lakovič Rado in Gergolet Anton. V sredo se je novoizvoljeni odbor sestal k svoji prvi seji, na kateri so si odborniki porazdelili mesta. Za predsednika so izvolili Jožefa Gergoleta. podpredsednika Jožefa Coljo in blagajnika Franca Jarca. V nadzorni odbor so prišli Ferletič Mihael, Lakovič Rado in Gergolet Ar.ton. kar so krajevne oblasti samo obljubljale leta in leta Cesto v našo vas so dogradili in jo izročili prometu za novo leto 1950. Z gradnjo te ceste so pričeli že leta 1919, a za njeno dograditev smo morali neštetokrat protestirati. Tcda bolj kot vse naše proteste so k zaključku tega dela pomagale politična preekrenitev in volitve v Beneški Sloveniji. Dela pri gradnji te ceste so imela v oskrbi razna gradbena podjetja. Vsako izmed teh podjetij je zgradilo od 2 do 3 km ceste. Pri zadnjih 500 metrih pa so z delom nenadoma prekinili in dolgo je kazalo, da ceste sploh ne nameravajo končati. Tedaj se je oglasil vaški odbor SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA 111 fllimolbki dnemikl Predsinočnjim se je sestal k svoji redni tedenski seji občinski upravni odbor. Seji je predsedoval župan dr. Bernardis. Najprej je odbor na predlog župana odobril sklep, da se dar 50.000 lir, ki ga je občini dala tvrdka Candolini, daruje Občinskemu podpornemu društvu (ECA). Nadalje so preučili in odobrili sledeče sklepe: izterjevanje potrošniškega davka; izplačevanje 10.000 lir vsem občinskim uradnikom in nameščencem kot predujem na bodoča izboljšanja plače; dovoljenje za periodično nabavo premoga za cestni valjar, ki služi za popravilo cest. Nato je odbor proučil zadevo o ustanovitvi davčnih svetov in sklenil da bo člane teh sklical za sredo 12. aprila ob 18.30. Na podlagi poročila dr. Po-lesija je odbor proučil stanje trga z mesom in to v zvezi s cenami na drobno v mestu. V tem pogledu so sklenili, da bodo uvedli potrebno preiskavo za ugotovitev razlike cen v primeru z drugimi trgi- Upravni odbor se bo ponovno sestal v četrtek 13. aprila. ROJSTVA SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 2. do 8. aprila t. 1. 9 rojstev, 6 primerov smrti, 6 vknjiženih porok. Rojstva: Brešan Franka, Sever Vanda, Pavlin Egle, Bru-mat Marija, Brumat Dorino, Simonetti Marij, Simonetti Bruno, Ceccherini Lavra, Vec-chiet Marija. Smrti: 62-letr.a gospodinja Ciuffarin por. Fabbris Jožica, 74-letni upokojenec Brumen Jožef, 67-letni kmet De Fornasari Leopold, 27-letni poročnik Ver-nei Alojz, 39-letna gospodinja Olivo por. Sartori Adela, 47-letna tkalka Trevisan por. Per-na Marija. Vknjižene poroke: uradnik Gubana Bruna in uradnica Stanta Julijana, trgovec Laro-cutti Filip in uradnica Mari-r.atto Eliza, agent Parmisano Frnc in gospodinja Lolli Marija, poštni agent Klanjšček Edvard in delavka Ciacchi Lidija, slikar Martini Jožef in .gospodinja Struman Sofija, vojak Ullo Carmen ir.1 gospodinja Marino Boštjanka. Nesreča v predilnici V podgorski predilnici se je pri delu ponesrečil 33-letni delavec Karlo Kumar iz Ul. Apri-ca 7. Na r.ogo mu je padla težka utež in ga težje ranila v stopalo. Zeleni križ ga je odpeljal v občinsko bolnico. KINO VERDI. 14.30: «Miss Italija«, L. Lollobrigida. VITTORIA. 15: «Dve nuni#, L. Young. CENTRALE. 15: «Margie», J. Crain. MODERNO. 14.30: «Crna slonovina#, F. March. EDEN. 14.30: «Naskok šestote-rih«, E. Flynn, Demokratične fronte Slovencev, sklical je vaščane k posvetovanju in v splošno zado-voljsi vo prebivalstva sklenil; da bodo zadnjih 500 m ceste zgraddi vaščani sami s prostovoljnim delom. Prostovoljnega dela so se udeležili vsi Canebo-Jani in v kratkem času so najprej trasirali cesto, jo nato izkopali in napravili trdo podlago ter jo posulj z gruščem. Z delom smo pohiteli in cesta je bila za novo leto 1950 dograjena. Prebivalci Canebole smo dograditev ceste slovesno proslavili, Sami smn morali zaključiti z deli, s katerimi je vlada za. vlačevaia že čez trideset let. Z gradnjo te ceste, ki veže našo vgs, ki šteje čez 700 prebivalcev z našo občino Fojdo (Faedis) so pred državnimi volitvami, ker so se takrat hoteli prikupiti našim ljudem, še precej napredovali in vsi smo si obetali, da se bomo v kratkem lahko prvič v življenju z vozom peljali v Fojdo. Toda čim so bile voii.tve Dri kraju, so se delavci umaknili z gradilišča, kj te ostalo nato še. leta mrtvo. S to cesto si sedaj prihranimo mnogo truda, ker nam ni ti eba več prenašati vseh bremen na ramenih. V naši vasi živimo v veliki revščini in oskrbovanje z naj-skromnejšimi življenjskimi potrebščinami nas stane veliko truda. Mnogj iz naše vas; so se bedi m izredno napornemu delu umaknili čez mejo. Naša vas šteje največje število emigrantov, kj jih je nerodovitnost naše zemlje in brezposelnost pregnala v Francijo, Belgijo in Ar-gentmijo, kjer so podvrženi izkoriščanju tamkajšnjih kapitalistov. Pri vseh teh tako težkih razmerah pa predstavlja za našo vas najhujšo rano emigracija številnih delavcev z družinami V Ognjeno zemljo. Vse te so najeti propagandist; spravili na drugo stran svela z obljubo, da jim bo tam življenje lepo in lahko. Za delavce in njihove družine so poskrbeli brezplačno vožnjo. Toda naši emigranti, čeprav jim domače razmere niso dovoljevale najmanjše razvade, sq se kmalu zavedli, da opevanega blagostanja ni, da so jih tuji izkoriščevalci pregnali v suženjstvo in da ie kruh Ognjene zemlje neprimerno bolj grenak kot domači. Mnogo emi grantov, ki s0 pred letom zapustili domačo grudo, se je zaradi neznosnih razmer, kakor je to primer družine Skufet O-norine iz naše vasi, umaknilo z Ognjenp zemlje ,v Argentinijo. PRIMORSKI DNEVNIK — 6 lEKIMO ZA 1. HOJ praznik delovnega ljudstva! Za prerojenje Istre Med pomladno razpoloženje, ki nam ga prinaša prvo cvetje po naših vrtovih in ozelenelo drevje v bregru, prihajajo priprave za 1. maj — praznik delovnega ljudstva. Teren terenu, vasica vasici napoveduje tekmo- govoru pred lastno vestjo. Tako tudi pristopajo k njemu naše žene, ki so se ga z vso resnostjo lotile. Tekmovale bodo za razširitev organizacijskih temeljev ASIZZ zato da se bodo v njen okvir vanje in razumljivo je, da tu-1 vključile tudi tiste žene, ki so di me žene ne moremo in niti še ved.no ostale v 3ebi neodloč- nočemo ostati izven njega. Kot vsaki krat bomo tudi za letošnji 1 maj dokazale, da nas je osvobodilna borba prekalila in da je zato v našo zavest prodrlo spoznanje, kaj nam je storiti, da bomo skupno z vsem delovnim ljudstvom Tržaškega ozemlja slavile njegovo veliko nedeljo, njegov praznik zmage. Vsakoletni 1. maj je klin na lestvi, po kateri se vzpenjamo k temu prazniku. Njegov veliki pomen se nam na ta dan, ko pregledujemo svoje sile in ko tudi sovražnik z ogorčenjem Ugotavlja njihovo rast, globlje, razoaeva. Dojemamo ga s srcem in razumom, in v očeh nam žari ponos na naše delo in na pot, ki smo jo v njem prehodili. Na tej poti pa nobeden zavesten borec za pravice delovnega ljudstva noče ostati zadnji. Neka notranja sila ga žene dalje, mu izprašuje vest, ali je že dal od sebe vse, da bo 1. maj, praznik delovnega ljudstva čim lepše uspel. Tekmovanje je prripomoček k uspehu in k od- ne in pasivizirane, take kot jih hoče klerofašistična in imperialistična reakcija imeti, da ji nevidno in nehote pomagajo, če jih že ne more naravnost udinjati v six>jo službo. Potrkale bodo na vrata njihovih domov in odkrivale pred njimi resnico, da jo bodo spoznale in tudi one postale borke zanjo. Tekmovale bodo v tem, koliko prostovoljnih ur bo napravila njihova sekcija, pa tudi posamezna žena in koliko prispevkov bo nabrala zato, da bi bil 1. maj čim lepši in veli-častnejši. Toda ne bi razumele njegovega pomena, če bi v tekmovanje ne vključile tudi bor. bo za razširitev vseh ostalih organizacij, katerih vsaka o-pravi ja svojo določeno nalogo in katerih vsaka krepi skupno fronto delovnega ljudstva proti mračnjaštvu imperializma in kominformizma. Borba za ra~-širitev množičnih organizacij pa obsega tudi borbo za naš napredni tisk. In prav nad tem bi se morala globoko zamisliti vsaka žena in vsaka mati. Ni vseeno kaj prihaja s tiskom v hišo. Ni vseeno ali se njeni otroci vzgajajo ob njem v resnicoljubne. premočrtne borce za narodne in socialne pravice, ali v poniglave ljudi, ki bodo na vsak ukaz ukrivljali hrbtenico ter o prrvi priliki izdali stvar delovnega ljudstva. Kako bo pri srcu taki materi, ko bodo doraščali in bo z bojaznijo zaznala, da njeni otroci niso taki, kot jih je hotela imeti. Za mater ni nič težkega od spoznanja: uSin je zašel na kriva pota. Hči ni poslušala mojih pametnih nasvetovn. Vendar si je tega mnogokrat sama kriva. Bila je premalo budna, ni polagala važnosti na to, da bi imeli doma dober tisk. da bi jim bil učbenik za odkrito, pošteno življenje in pogostokrat tudi ni znala razumevati potreb njihove mlade duše. Tako daleč je šla, da jim je kratila nedolžno veselje, ki ga imajo s telovadbo za 1. maj. Ni upoštevala narodnega reka, da je zdrava duša v zdravem telesu. Zdaj pa se maščuje nad njo in, kar je še huje — nad njenimi otroci. Da, tudi zato bomo tekmovale, da bi ne bilo nobene žene, ki bi si nekega dne delala te grenke očitke. MARA SAMSA ki vstaja k novemu in lepšemu življenju Na kongresu ASI2Z je žene naše Istre — tužne Istre — nekdaj rečeno, prav glasno in jasno povedala, da Istra vstaja k novemu in lepšemu življenju. Istra je zadihala ob vsej svoji obali, zadihala je tudi tam, kjer je bila najbolj zapuščena, kjer je najbolj kamenita. K preobrazbi istrske zemlje in življenja na njej pomaga tudi žena z velikim požrtvovalnim delom. Izostaja le reak-cionarka, ki v svoji zagrenjenosti noče nuditi najmajše pomoči, in kapitalistka, ki želi dobro le sama sebi. Obe skupaj ne pomenita nič v deželi ljudske oblasti, kjer dela tisoče in tisoče rok za čim prejšnjo uresničitev socializma, za čim prejšnje izboljšanje življenjskih pogojev istrskega ljudstva. Napredna, zavedna žena je odločno prijela za. kramp in lopato. Vidiš jo, kako hiti pri gradnji cest, da bodo vzpostavljene lepše in boljše zveze med vasmi ir. mesti. Zenske brigade pogozdujejo puščobna istrska tla, z dobre in uporabne zemlje odnašajo kamenje. Ob vztrajni pomoči žena se množijo kmečke obdelovalne zadruge, ki bodo istrskemu ljudstvu velika in koristna pridobitev. Prav tako je istrska žena udeležena pri gradnji otroških domov in šolskih stavb, ki nastajajo tam, kjer jih nikoli ni bilo. Pri vsem svojem trudapolnem delu za skupnost domačim po. slom in skrbem za družino istrska žena ne pozablja nase, na svojo izobrazbo. V večernih 'tečajih se vežba v čitanju, ker jo žene želja po novicah v širnem svetu, ki jih dan k dnevu objavlja časopisje. Do ljudske oblasti se nihče ni zmenil za izobrazbo istrske žene, kateri je lastna tolikšna bistrost in iniciativnost. Gorje, ki je istrski ženi zadal fašizem, ne bo nikoli pozabljeno. Zato so ji pridobitve osvobodilne borbe dragocene in mnogo žrtvuje za njih izvedbo na istrskih tleh. Istrska žena je takoj spoznala, da je učenje neobhodna potreba vsakemu človeku. Brez obotavljanja pošilja svoje otroke v šolo in se zanima za njih uspehe. Taka je danes istrska Žena — mati, ki je do osvoboditve živela pozabljena, kakor stari dren na pusti gmajni. Istrska žena — mati je danes živi vrelec zgledov, v katerih se napaja njen otroik. Ta otrok ■polni svojo notranjost z najlepšimi lastnostmi. Dom in šola ga vzgajata k delu za skupnost, na noge postavljata novega človeka, ki bo živel in delal za izravnavo poti, ki loči človeka od človeka, za odpravo hlapčevstva, neresnice in izkoriščanja človeka po človeku. Istrski otrok raste brez sovraštva do sočloveka druge narodnosti, s katerim deli kruh pri isti mizi, isti skledi, ker ve, da sovraštvo med narodi ustvar jajo oni, ki nad ljudstvom gospodarijo. Istrskemu otroku je vsakdo brat, če pošteno misli in pošteno dela. Le prenape-tež, šovinist in fašist nimajo vstopa v njegovo srce. Tako se uči ob materi, ki dela udarniško s hrvatsko in italijansko ženo in skupno prenašajo prostovoljno težke napore za istrsko zemljo, za istrsko ljudstvo. Zavedna. istrska žena uči svojega otroka ceniti druge narode in ljubiti svojega, svojo rodno zem Ijo, domačo hišo in materinsko govorico, ki ga o njenih lepotah uči tudi šola. Vez med šolo in domom je tesna tako, da je za vzgojo istrskega otroka storjeno vse, kar je potrebno, da iz njega zraste pošten in delaven človek. •Potrebno je, da se naši sovražniki seznanijo z uspehi kulturnega življenja, ki ga uvaja ljudska oblast tudi v najbolj oddaljene istrske vasi, pa bodo za vselej prenehale laži o terorju. Neizpodbitno je dejstvo, da Istra meče naglo raz sebe težke, dolgoletne okove zapuščenosti in siromaštva. K njenemu dvigu pomaga tudi istrska žena, a mladi rod si nabira znanja in moči, da bo trden steber na svoji prenovljeni zemlji, S. Velika izredna razprodaja vsega blaga na zalogi j Popusti od 20 do 50lo| RinnAzzini del corso Corso 1 - CSalleria Naša je, tako ysa naša, zato ker je ljudska umetnica. Iz ljudstva je izšla in njemu se neprestano razdaje. 2e tedaj, ko je pripravljala pionirje za prireditev k 8. marcu, bi se bila rada pomenila z njo, da bi mi povedala kaj o svojem delu med našimi najmlajšimi. Razumljivo je, da nisem mogla priti do tega. Med vajo in živžavom je taka stvar negomoča. Ema je pionirjem posvetila ve3 svoj prosti čas, ostali je pripadal gledališču, vajam in študi-fanju vloge za novo premiero. Tako se je zgodilo, da sva se našit šele zdaj, ko je 8. marec že zdavnaj za nami, in še to takole V obrokih, bi rekla. Pri r.as v Trstu ni nikoli tistega časa, da bi se neki stvari res predal; vedno te še nekaj drugega kliče, kar je prev tako neodložljivo in te zahteva zase. «Ce se zamislim nazaj na pionirski nastop 8. marca, moram priznati, da sem ga bila res vesela. Zame ie bil to dvojni uspeh«. Niaem čakala, da bi nadaljevala. Morala sem jo prekiniti. Zdelo se mi je važno, da ji po-Vem, da do prireditve sploh nisem prišla. Nekje sem se zamudila in je bil pozneje vsak poizkus zaman, da bi se prerinila v dvorano. Omenila sem ji, da bi bilo dobro prireditev ponoviti, ker se je mnogim zgodilo tako kakor meni. «Vem, tistim materam, ki niso prišle do tega, da bi videle na odru svoje otroke, je bilo najhuje, jokale so od žalosti. Saj veš, kaj je mati. Zanimivo jc to, da sq letos same prihajale in prosile, da bi njihovi otroci lahko nastopili, medtem ko sem lansko leto morala nekatere prepričevati, kako je to vzgojno za otroke#, je nadaljevala. Prestregla sem ji nehote prejšnjo misel in jo postavila V njen najljubst svet, med mladino. To priznanje jc prišlo samo od sebe. «Ce bi ne bila pri Razgovor z našo E-m o Starčevo Naše delo je težko, in zmoremo ga le, ker nas preveva zavesi, tla ie 1} uti si ve z nami gledališču, ne bi hotela biti ni-K. rjer drugje kot pri mladini«, je rekla med drugim. «2e pri partizanih v Črnomlju sem sc mnogo bavila z njo. Tam se mi je dogodilo nekoč nekaj podobnega kot lani tu. Neka mati, ki je ob strani spremljala našo borbo, je le nerada pustila k vajam svojega otroka. Ni imela pravega zaupanja v nas. Ko pa je videla, koliko lepega se je naučil in kako se je pople-ininitil njegov značaj, )o je bilo sram pred samo seboj, da je dvomila. Odkrito mi je to povedala. Vida Brestova je takrat pisala pesmice za naše prireditve in France Kuhar jih je komponiral. Te pesmice tudi sedaj večkrat vadim s pionirji in mnogokrat jih slišim tudi na terenu. Vselej sem tega od srca vesela. Naši pionirji tu znajo za čudo veliko pesmic. Vsi polni ponosa sami nase, so ml jih naštevali. Neki fantek je prišel med vajo užaljen k meni. ((Tovarišica, kaj tudi danes ne bom recitiral? Ze trikrat sem bil tu, da bi recitirala. Za krilo so me vlekli, da bi prišli na vrsto. Ko bi mogla upoštevati vse njihove želje, bi bil program trajal polna dva dni. Vedno strogo pazim, da pri nastopanju ne delam izjem. To vzbuja v drugih občutek manjvrednosti. Vsak mora nekaj povedati, tudi tisti, ki je bolj plah in ki nima izrazitega glasu, Pa naj bo to samo en stavek. Sedemdeset jih je letos nastopilo. Recitirali in peli so slovenske, italijanske in hrvaške pesmi vsevprek in vse enako dobro. Matere so imele veliko razumevanja. Šivale so in pripravljale kostume ter jih pogosto same spremljale k vajam. Bile so srečne, ko so videle, kako jih učimo lepega obnašanja, tovarištva in obzirnosti do drugega. Oni najmlajši so bili najbolj srčkani. «Jaz tudi o Jožku znam, ki je hišico sezidal, je jokal v kotu neki majhen pionirček. ko ie hotel recitirati. Ona mala Cerneiova je pričela *) z njim: Jaz tudi o Jožku znam, ki je hišico sezidal, ki je ne bo nobena granata porušila. Pavletlčevl Ondinici je bilo hudo, da ni kaj več povedala o naši Istri. Ves čas je hotela naprej, da bi ljudje videli njeno lepo istrsko nošo. Pri vsaki recitaciji sem jim poprej razložila vsebino. Vse svoje misli so osredotočili vanjo in jo dojemali s srcem in razumom«. Obstala je. V njer.ih očeh sem seboj na odiu, kjer recitirajo in rajajo. »Številna je ta tvoja pionirska družina«, sem rekla, »toda ti jo nameravaš bržkone povečati«. «Da, uganila si. Ukvarjam se z mislijo, da bj jeseni dali lin prostem igrico »Pionirji iz novemu ustvarjanju. Razen tega je bil v programu tudi Ocvir kov prizor «Za praznik žena«. Sel je že večkrat preko naših odrov. Uprizorili so ga v Ajdovščini, Vipavi, Tolminu in drugod. Stvar je še vedno živa, kot je živa naša borba. Le- tihega dola«. Ima to prednost, j tos ga je osvežil s tem, da mu da jo režiser lahko raztegne. Tako bi prišli na vrsto tudi tisti pionirji, ki so bili ob 8. marcu prikrajšani. Trikrat, štirikrat več bi jih bilo. Nastopajo kot poosebljene živali; medved -— 'dobričina, volk kosmatinec — fašisti in lakomnež po tuji zemlji, lisička — tržaška načičkana gospodična. Nazadnje bi bil na odru miting in vsi otroci bi bilt v narodnih nošah«. ((Zahtevalo bo mnogo dela«, sem pripomnila, «kakor si si to zamislila?« «To jesen bi delno pripravljali. Glavno delo bi se pričelo, ko se otroc; vrnejo iz kolonij. Vedeti pa moraš, da nisem sama. Moji gledališki tovariši me spremljajo Z velikim razumevanjem in povsod priskočijo na pomoč- Zlata Rodoškova in Vera Remčeva sta mnogo pripomogli, da je letošnja prireditev tako uspela. To je od tega, ker imajo naši gledališki ljudje razumevanje za potrebe ljudstva in razumejo čelo skega umetnika«. ljud- «Ko si že pri letošnji priie-ditvi, mi povej še, kako je bilo s tistim skečem Sol, ki je sprožil toliko smeha in odobravanj«. , ((Zamislila sem si, da bi moralo biti na naši prireditvi tudi nekaj folklore, kar bi ji dalo pečat domačnosti in tako sem se spomnila na tov- Ivana Cjaka na Kontovelu. Napisal mi je prav posrečen skeč iz partizanskega življenja, kjer pripoveduje, kako nosijo za partizane sol iz mesta. Takih stvari nam zelo manjka ir.', ljudje jih imajo radi. Upam, da ne bo ostal samo pri tem skeču videla, kako jih ima vse pred i in da mu bo to izpodbtfda k je dodal nekaj novih verzov«. Na srcu mi je ležalo še eno vprašanje. Težko sem ga spravila iz sebe, ker poznam Emino skromnost. Nazadnje sem se le toliko opogumila in rekla: «Ne bodi huda in oprosti mi, toda mer.e, In vem, da vse naše ljudi, za katere igraš, razveseljuješ in prinašaš trenutke pozabe, zanima tvoja umetniška pot.« «Moja umetniška pot?«, se je nasmehnila. «Ah, ne govori tako, jaz nisem umetnica«. V tistem trenutku je nisem razumela, kako je to mislila. ((Pričelo se je tako preprosto. S starši sem živela na Vipavskem in že kot otrok sem se rada sukala na odru. Potem smo morali v Jugoslavijo. Gledališki igralec Železnik je režiral o počitnicah pri nas v Ra. dečah »Halbijevo mladost«. Sve toval mi je, naj grem k gledališču. Nekaj mesecev pozneje sem v mariborskem gledališču igrala Emilijo v »Scampolu« in kmalu nato sent bila angažirana. D0 leta 1941 je* bila članica mariborske drame. S prihodom Hitlerjeve vojske smo odšli v Ljubljano in od tam sem tik pred odhodom italijanske vojske odšla v partizane. Tista pot se mi je vtisnila v spomin. Morala se,m na točko 15 skozi Novo, mesto in čez blok pri Vavti' vasi. V Straži se je pričelo že partizansko ozemlje. Nisem vedela kam naj se obrnem. Mimo je prišel voz. Na njem je sedela stara ženica Vprašala sejn jo, kam gre. «Voz gre do Straže«, je rekla. Jaz pa sem njej hitela pripe-dovati, da grem h kmetu, ki mi je obljubil, da mi proda živež. »Saj vem, da greste v partizane«, mi je odgovorila, «prisedite in pozdravite tam mojo hčerko«. «Tako sem prišle k partizanskemu gledališču. Ko je bil ko- EMA STARČEVA KOT VASILISA V GORKEGA «NA DNU« čevski zbor odposlancev, ki je ih HANA V KNITTLOVI DRAMI »VIA MALA« zasedal ponoči zaradi, sovražn avionov, smo zjutraj okoli dru ge tretje ure nastopili s Klopčičevo «Materjo». Takrat sem prvič igrala tisto vlogo. Neki srbski partizan 'e predstavi prišel k meni in mi rekel: «Drugariee. ja sam kao da sam slušao svoju jnajku«. Nekoč smo nastopili z njo v vasi, ki je bila belogardistično nastrojena. Na neiko ženo je tako vplivala, da je vsa solzna pristopila k meni in mi rekla, da bo sporočila možu, naj se vrne iz Novega mesta, kjer je bil pri belih. Lažjim ranjencem, ki si bili razmeščeni po hišah, sjno nekeč igrali .v Toplicah kar v partizanskih oblekah in brez kulis. Naša igra ni bila morda nikoli tako doživeta. Kulise so bile vse življenje, ki nas je obkrožalo. Potem Se mi je izpolnila želja, da sem šla v Trsi, ki sem ga nosila v se- otreškm let. bi že iz otroških let, ko sem prihajala k teti. Skoraj bi rekla. da sem tu pričela tam, kjer sem pri partizanih končala ko so moji belokranjski pionirčki nastopili v- Ljubljani«. «Pri mladini torej?« «Da, tajko bo. Se vsako leto Po osvoboditvi me je nekaj zagrabilo in privleklo k njim. Po letošnji prireditvi pa sem občutila, kot sem ti že rekla, dvojno zadovoljstvo«. «Predstava ie dobro uspela. Istočasno šeni študirala, eno izmed svojih najtežjih vlog, ki Pa ni zaradi mojih pionirčkov prav nič trpela«. »Misliš na Berrije v Kobilicah. Tebi karakterne vloge u-strezajo«. «Rada jih imam. Toda Berdie je bila zame problematična vloga in z velikim spoštovanjem sem se ji približala. Vsaka vloga je prav za prav za igralca nov problem. Talent je sam po sebi mrtev kapital, če ga ne oblikuješ. Študirati moraš in delati, ne smeš dopustiti, da vloga premaga tebe, temveč moraš ti premagati njo. Sele sedaj po tolikih letih in izkušnjah, ki jim imam. sem prišla do tega, kako in kaj je treba za ustvarjanje. Z igralskim razvojem in zrelostjo se ti šele odkrivajo napake, da jih začenjaš odpravljati«. »Katera vloaa te je v teku tvojega gledališkega udejstvovanja najbolj prevzelu?« Z nobeno nisem bila popol- noma zadovoljna, najrajši pa sem igrala značaje žena, ki so morale v življenju prenašati velike socialne krivice kot Hano v «Via Mala«. Ano Cristie in Grudnovko V Cankarjevi drami «Za narodov blagor«, Na-stazjo Filipovno v «Idiotu« sem igrala celo kot mlada igralka, pod režijo Gavelle sem igrala Glembajevico v ((Gospoda Glembajevi«. Prav tako sem vesela tudi majhnih vlog, ker z vsako majhno vlogo narediš lahko igralski biser, a z veliko »žalostno podobo«. Na male vloge imam nekaj prijetnih spominov«. Zdaj sem šele dojela, kaj je njej pojem umetnik in od kod dvom nad samo seboj, zaradi kateregu mi je rekla tisto, da n; umetnica, ko sva pričele govoriti o njeni umetniški poti. »Povej mi vendar, kakšne so tvoje želje po vseh teh uspehih?« sem jo vprašala. «Naj bo, naše žene so prve, ki jim jih zaupam. Hotela bi imeti študijski dopust za potovanje po Jugoslaviji. Rada bi si ogledala predstave v Beo-giadu. Ljubljani, Zagrebu, ki so na tako visoki kulturni stop-riji. Redno grem v Verdi, toda vračam se nejevoljna, ker mi ničesar ng dajo. Zato tembolj občutim krivico, ki se godi nam, ki imamo tako pošteno gledanje na gledališko umetnost in nieno poslanstvo. Hudo nam je. da nam nP dajo gledališke hiše, ki nam pri-tiče. Naše delo je težko, in zmoremo ga le, ker nas pre-veja zavest, da ljudstvo čuti z nami ter ceni to, kar mu posredujemo«. MARA SAMSA Uvd M. 'leHm W iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Mm minimum lil!!* IVAN DOLES KrojašK* izdeluje in popravlja aktovke TRST — UL. G. GOZZI št. 1, vog-al Ul. Paulianzt delavni^ X R S T — Ul. Valdiriv« Izdeluje moške oble®, ženske plašče. L-.*- * Otiraj popravlja po izredno kih cenah. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllil11111^ III TRGOVINA TU Og/e/te si zolo9° Ulica Vasari »i*. R. IIJNG0 ZOllO/.IHtA V.MIi iuiiimiiiihimiiiiiiiiiiiiiiiii,mn,um, ............................................................................................................................................... m..i...iiiiiiiiiiiii . _ ^ ^ ^ ^ dostikrat posojal denar. In de- čednega lica in polnega telesa, spet na trg, da poiščem Stro- Kašči zahteva višjo ceno j S M ll la 11 n 11 n gH R lil narja so ti gospodje vedno po- ali tudi ošabna je morala biti, jarjevega Valentina, da mu spo- slabše žito, I mr i 9 m 11 11 IIIIIIIIIIIII trebovali, ko so morali pred ošabna in predrzna. Gledala me ročim, kar mi je bil oce zauka- Prihrumeli so na I^II^SkII UU||||||k|| Švedi tolikokrat bežati! Sicer je nekako zaničljivo, a vendar I ■] II H II 11 II 11 I II M pa se govori, da Je zakrivljena tako, kakor se nikakor ne spo- ■ U U U ■■■■ ■■■■ ■■■■■■■ junfnva naiiea slab eosDodar in dobi sramežljivemu mlademu n SPISAL 2i> Oce mi ni hotel iti iz spo-, V tem premišljevanju sem pri mina, oče, katerega sem bil pu. stil doma v taki revščini in osamelosti. Kaj je bilo s tem Joštom Schwarzkoblerjem, o katerem do sedaj nisem vedel, Jeli bil kdaj na svetu ali ne? Včeraj pa se je vzdignil iz svojega groba in na Visoko Je prišel! Dvomiti nisem mogel, da mora tičati med njtm in očetom ne- jezdil do dvorca, ki mu pravimo nSchefferten« in ki leži sredi pota od Visokega do mesta. Posestvo ni veliko in nima pravice do posebne desetine in znatne tlake. Neslo je toliko manj, ker so ga lastniki zanemarjali In slabo obdelovali. Dolgo časa je bil lastnik tega dvorca gospod Pečaher, imeni kaj strahovitega, kar Je veza- ten kranjski deželan in bogat lo živega na mrtvega. I graščak, ki je loškim škofom dostikrat posojal denar. In denarja so tl gospodje vedno potrebovali, ko so morali pred Švedi tolikokrat bežati! Sicer pa se govori, da Je zakrivljena škofova palica slab gospodar in da jo goljufa, kdor jo hoče. Gospodu Pečaherju Schefferten ni bil več všeč in pred letom ga Je prodal Skarlikijevim dedičem, ki so menda dobili po ljubljanskem škofu dosti denarja. Pa tudi po tej prodaji je ostal dvorec zapuščen. Ce si jezdil mimo, nisi videl človeka laziti okrog vogla- Le redko se je pripetilo, da se Je prikacala v bližini pos^pja stara dek a ali še starej t btepec. Danes pa je « moje veliko začudenje vodil mlad hlapec osedlanega konja po dvorišču in prav tik tovornega pota Je stala mlada ženska, oblečena, kakor se v naših dneh oblačijo grajske hčere. Bič je imela v roki in gotovo je ravno hotela sesti v sedlo. Ne rečem, bila je dekletu. Prav nič ni povesila oči, ko sem predrzno odgovarjal njenim pogledom. Kdo je bila ta ženska? Okrog desete sem dospel do mestnih vrat. Vratarju sem plačal mitnino, katero je imelo tisti čas v zakupu loško starešinstvo. Na trgu je bilo že mnogo prodajalcev in vreča je stala tik vreče. Mestni pisar je pobiral tržnino in pristojbino z.a tlak, kar so vse ljudje prav neradi plačevali. Tudi nekaj graščakov je postavilo svoje pridelke na prodaj, pa niso plačali tržnine, ker uživa graščak vedno svoje posebne .pravice. Konjiča sem spravil v hlev pri Wohlgemuetu in nato, ko se Je kupovanje in prodajanje imelo ravno pričeti, sem stopil spet na trg, da poiščem Stro-jarjevega Valentina, da mu sporočim, kar mi je bil oče zaukazal. Ravno tedaj je prikorakal med množico Mihol Schwaiff-strigkh in velik boben je nosil s sabo. Postavil se Je sredi trga, zabobnal in nato oklical, da daje v imenu gospoda barona Janeza Krištofa —, Maen-dla, grajskega glavarja in pooblaščenca premilostljivega kne za in škofa v Fraysingenu, vsem in vsakemu v vednost, da bo danes odprta grajska Kašča in da se na trgu ne sme prodajati, dokler se bo prodajalo v Kašči. Kakor bi dregnil v osje gnezdo, tako so se razvneli prodajalci in kupovalci. Ugovarjalo se je in predvsem se je zahtevalo, da naj se vrne tržnin?, ki se je plačala v pričakovanju, da bo mogoče prodajati blago. Tudi meščani so se Jezili, ker so rajši kupovali za nižjo ceno, dobro vedoč, da škof v svoji trg peki, oštirji in med njimi znani pretepač Bergant iz Oslovske ulice. Prihrumeli so tudi drugi, ki so se vsekdar pridruževali zabavljačem, in najsi so jih sej-raovi malo brigali. Množica je šumela kakor čmrlji pod mahom. Prvo mesto je imei zelo star kmetovalec. Hodil je od gruče do gruče in vpil: »Pa se vam je spet usedel na prazne buče, loška teleta! Se vam bo se enkrat, ker vas pozna, da bi zobali pesek, če bi ga vam mesto prosa natrosil pred prazne gobce! Vi mislite, da žrete meso, kadar tlačite smojke vase!« Tako je brez vsakega strahu udrihal po loškem prebivalstvu, dokler se ni oštir Bergant zadrl nad njim: •Kaj pa bi ti storil, stara šema?« «Kaj bi storil?« je odvrnil oni. »Tožbo bi vzdjgnil, tožbo z največjim pečatom! In prav kmalu bi spokoril vašega škofa! Ej, loške smojke, še so na svetu naši deželni stanovi, še je tu nemški Gradec in tudi cesar še živi, ki je vendar nekaj več kot vaš škof, ki vas, ovce, samo striže! Da, take ovce ste vi, loški meščani, — kaj pravim meščani, vi, loški tepci!« Mihol Schwaiffstrigkh, ki Je bil medtem prebobnal vse mesto, se je spet vračal po trgu ter se ustavil pred starim kričačem. tiAlo,Jemat Schiffrer!« ga je ogovoril, »si že spet tu! Bi že spet rad imel kako novo pravdo, da bi nabiral mast, kakor si jo nabiral takrat, ko so se kmetje pravdali zaradi tlake! Dobro te poznam! Masten ptič si, mast pa si si nastrgal od kmetov, katere odiraš huje kakor vsak graščak, ti lakotni vojvod!« izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavč« in plastiki. - Največja garancija- -Sprejema od 10 do 12 in od 15 do Jii (Govori slovenski) ardiicf! TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. Car HECCH BU NOVI M za vezenje, krpanje, obšivanj® Iri {#* kenj, prišitke gumbov, čipke, C1 1 tr(l pri TBLLIO kaste šive. Ta dela se izvršuje!0 ut okvira. Pouk za vezenje brezP ^ ŠIVALNI STROJI na industf" tok za čevljarje in kroja^ PRODAJA NADOMESTNIH > LOV — RADIOAPARATI n»T ših znamk > NA O B R O* TRST, Ul. C- Battlstl št. 12, tel. 65-33 TR21C, na K01 & GRADBENIK SPREJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA D OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPR^TČ TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NA CENE UGODNE! Naslov na upravi lista, Ul. sv. EraD' ELETTRAUTO DELAVNICA 7,A PREDELAVO AVTOMOBILSKI1^ MULATORJEV IN MOTORJEV Z JAMSTv TVRDKA TRST Ul. E Se ver° št- UREDNIŠTVU: ULICA MUNTECCHI, St. t>, III. nad. — Telefon Stev. »3 808. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 30 Telefonska št. 73-38 OGLASI' od 8 30-12 In Od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širim l stolpca, trgovski SO, finančno-upravnl 100, osmrtnice JO lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpe; za vse vrste oglasov po 10 din. ....... Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: meseCoa 260, četrtletna 730, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, ines®4" tisn» inozeinsk*** u:z° 'A ' |00 dl« Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo; Agencija demokratičnega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri KomunalUl banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska