MITI O ELEKTRICNIH VOZILIH ISSN 1318-1017 ZABAVNA ELEKTRONIKA I RACUNALNIŠTVO I NOVE TEHNOLOGIJE JANUAR 2019 U LETNIK 29, ŠTEVILKA 1 U WWW.MONITOR.SI CENA: 4,90 EUR • za NAJMANJ ZAHTEVNE (200 – 350 €) • VSESTRANSKI RACUNALNIK (550 – 800 €) • za IGRICARJE (od 900 € naprej) • za ZAHTEVNE IGRICARJE (od 1500 € naprej) KAKŠEN RACUNALNIK KUPITI? kaj uporabljamo Monitorjevci test Telekom Neo test Samsung Galaxy A9 internet brez Googla upravljanje cloveških virov upravljanje poslovnih procesov avtomatizacija procesov PODROBNO: EVIDENCA JANUAR 2019 FOKUS Od izbire naj glava ne boli 26 Klasicnih osebnih racunalnikov, predvsem namiznih mo­delov, se zadnja leta resda proda manj kot nekdaj, a imajo na svoji strani še vedno dovolj argumentov, s katerimi premagu­jejo tekmece – tako prenosnike kot tablice. Predstavljamo svoj izbor racunalnikov. 28 Racunalnik za najmanj zahtevne uporabnike 28 Vsestranski domaci racunalnik 29 Racunalnik za igricarje 30 Racunalnik za zahtevne igricarje 30 Monitor, tipkovnica in miška so (zelo) pomembni DOSJE 14 avtorjev, osebnosti, uporabniških navad Da smo Monitorjevci »pri stvari« že tako zelo dolgo, je mogoce le zato, ker tega ne pocnemo le »za službo«, temvec iz užitka. Kar pomeni, da vse to, o cemer pišemo, uporabljamo tudi v zasebnem življenju, oziroma tam uporabljamo tudi še kaj vec. Kaj tocno, vam že kar nekaj let sporocamo ob koncu leta. DOSJE Elektrika, da ali ne? Hiter razvoj elektricnih avtomobilov je pustil za sabo kar nekaj vprašanj, slabi ali napacni odgovori nanje pa prerastejo v mit, ki niti nima prav dosti skupnega s stvarnostjo. Zato smo skušali odgovoriti na nekaj mitov o elektricnih avtomobilih. 42 50 2 januar 2019 JANUAR 2019 VKLOP U MONITOR PRO 04 Beseda urednika VKLOP 05 Sejali smo GDPR, žanjemo kaos 06 Novice 08 Nowwwo IZVIDNICA 11 Uporabniški vmesnik je kljucen 12 Mreženje mrež 13 Znanost v žepu 14 Štiri mesece z Galaxy Note9 16 Iz zraka z ljubeznijo NA KRATKO 18 Nadzor nad registrom MOBILNO 20 Naš izbor na Androidu 21 Aplikacije za tretje življenjsko obdobje 22 Naš izbor na iPhonu 23 Mobilni zaslužek 24 V trgovino s telefonom FOKUS 26 Od izbire naj glava ne boli NAJBOLJŠI 34 Telefoni 38 Digitalni fotoaparati DOSJE 42 14 avtorjev, osebnosti, uporabniških navad 50 Elektrika, da ali ne? NOVE TEHNOLOGIJE 56 Nocne carovnije IZ TUJEGA TISKA 59 Pregled pri umetni inteligenci namesto zdravniku NASVETI 62 Ujemimo »lumpe« na delu 66 Surova moc mobilne fotografije 70 Spletna previdnost in varnost 72 Bodimo alternativni 77 Je cena za Netflix v Sloveniji poštena? 78 Pisma bralcev 80 Pro et contra IZKLOP 82 Vzpon in padec – Data General 84 Pogled nazaj 86 MONITOR PRO NAPOVEDNIK 96 29. januarja nadaljujemo MONITOR PRO 86 86 Uvodnik 88 Novice 90 Tehnološki premiki v kadrovskem svetu 92 Procesi so igra delovnih tokov 94 Kako lociti med upravljanjem in avtomatizacijo procesov? NAJBOLJŠI Samsung Galaxy A9 2018 No, pa smo že pri štirih kamerah. Huawei P20 Pro nam je dal tri, zdaj pa Samsung vraca udarec s štirimi. 34 TELEFONI 34 Samsung Galaxy A9 2018 35 Samsung Galaxy J4+ in J6+ 36 Wiko View 2 in View 2 Pro 37 Nokia 2.1 DIGITALNI FOTOAPARATI 38 Panasonic Lumix G9 39 Panasonic Lumix LX100 Mk. 2 40 Nikon Z6 januar 2019 3 VKLOP BESEDA UREDNIKA 9 4 januar 2019 Ce bi bil naš strežnik iz zgornjega zapisa »navaden PC«, bi imel nov disk že cez pol ure, ker bi ga lastnorocno kupil v bližnji trgovini z racunalniško opremo. Za 50 evrov. MATJAŽ KLANCAR odgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si Ko je vsega kriv »december«. Pa v resnici ni. Veseli december je cas, ko … ko je nemogoce dobiti kogarkoli, da bi postoril karkoli. Ker, saj veste, je pac veseli december, vsi bi imeli vse še pred prazniki. Vsaj tako pravi urbana legenda. V resnici pa je vse le izgovor. aj zacnem z obrtniki (ker, kot bo jasno mal­ce kasneje, tudi sloven­sko racunalništvo vse bolj posta­ja »obrtniško«). Imel bi preoble­ceno sedežno garnituro, že kak mesec nazaj; pošljem štiri pov­praševanja (dva sploh ne odgo­vorita), izberem enega in dobim odgovor, da bo prišel »ta teden, morda naslednji«. Seveda ni pri­šel, ker – »Nismo pozabili na vas, le december je, saj razumete.« Razumem, seveda, nenazadnje je mojster enkrat v tem mesecu poklical kar ob 23h, ali lahko pri­de pomerit vse potrebno. Nadaljujem lahko s kitajski­mi spletnimi trgovinami in celo Amazonom, ki v tem casu mirno povejo, da bo pošiljka malce za­mujala, ker, saj veste, je »decem­ber«. To bi še verjel, poznam lju­di, ki narocenih izdelkov v tem casu lani sploh niso dobili, ker so nekam zašli. Toda v tej naši majhni Sloveni­ji, ki se naslanja na sorodne de­žele v nekdanji Jugoslaviji, je de­cember kar preveckrat, tudi ko ni. Prvi primer – iz podjetja, ki ima centralo v Beogradu, oblju­bijo tri izdelke za test. Naslednji dan se to popravi že na dva iz­delka. Na koncu pride do nas le eden. Ker …, saj že veste. In drugi primer – disk, ki je odpovedal v enem izmed naših strežnikov. Nic hujšega, disk je bil del polja RAID, ki se tako ali tako še dodatno varuje z izdela­vo varnostnih kopij. Disk je bil v resnem strežniku najvecjega sve­tovnega izdelovalca strežnikov x86, tipa SAS, dobavil nam ga je eden najvecjih slovenskih sis­temskih integratorjev. Na racu­nu piše, da je garancija celo »on­-site«, torej bo integrator popra­vilo/menjavo opravil kar pri nas, lepo. Še zanimivost – odpovedal je en teden pred potekom garan­cije in ne pregovorni en teden po tem, ko bi se iztekla. Predstavljal(i) bi si, da so di­ski v strežnikih del kljucne in­frastrukture, za katero je servi­sna veriga ucinkovita in takoj­šnja. Saj vam še avtomobil, ki to ni, popravijo v enem dnevu, še posebej, ce je treba menjati le en del, mar ne? In tako tudi je, me prepricujejo v omenjenih dveh podjetjih. Razen kadar ni. Vodja vzdrževanja pri sistem­skem integratorju si je zelo do­bro zapomnil moj telefonski klic, ko sem mu prijavil, da »so v igri minute« (malo pretiravanja ni­koli ne škodi, mar ne), pa je disk kljub temu priromal do nas šele cez teden dni. Da, cez 7 dni. Ker je šlo nekaj narobe, morda je bil celo »december«. Res je, s po­nudnikom nimamo podpisane vzdrževalne pogodbe, a nam ta, tudi po njihovih besedah, ne bi prav nic pomagala – diska pac ni bilo v Sloveniji. Sistemski in­tegrator si pac ne more privošci­ti, da bi imel na zalogi vse mogo­ce diske (pomnilnike, napajalni­ke, krmilnike, maticne plošce) za vse mogoce vrste strežnikov. Pri­cakoval pa bi, da si to lahko pri­vošci krajevna podružnica naj­vecjega svetovnega izdelovalca strežnikov. Napaka, ta ima v Slo­veniji le pisarno (skorajda dobe­sedno). Diski pa prifrcijo iz ne­kega evropskega skladišca. In to menda celo deluje, ponavadi celo v enem dnevu. Tokrat ni. Kar mi da misliti – zakaj bi manjše podjetje, kot smo, de­nimo, tudi mi, za lastne potre­be sploh kdaj (še) kupilo »re­sen« strežnik? Vcasih smo »re­sne« strežnike kupovali zaradi zmogljivosti in zanesljivosti de­lovanja. Hitri diski, hitra vodi­la, polja RAID, hitri procesorji Xeon, vec njih. Danes za veliko vecino potreb majhnega podje­tja v resnici zadošca že »oblak«, ce ne, pa že katerikoli obica­jen PC. Naš domenski strežnik za Windows Server, ki je hkra­ti tudi glavni strežnik za hišne datoteke, ima, denimo, le 8 GB pomnilnika in dve procesorski jedri. Moj telefon ima 6 GB in 8 jeder. Vem, jedra niso primerlji­va, a saj veste, kaj hocem pove­dati – osebni racunalniki so pac danes za majhna podjetja dovolj mocni, za karkoli. In ce bi bil naš strežnik iz zgor­njega zapisa »navaden PC«, bi imel nov disk že cez pol ure, ker bi ga lastnorocno kupil v bližnji trgovini z racunalniško opremo. Za 50 evrov. Ce bi odpovedal, denimo, napajalnik, tudi (tudi napajalnik za neki drug »resen« strežnik smo nekoc cakali cisto predolgo). Maticna plošca, po­mnilnik, procesor prav tako. Ker so to vse standardne komponen­te, ki pašejo kamorkoli. Prav, z maticno plošco (drugo osnovno vezje) bi bilo še nekaj dela, a bi šlo. Ce bi bil to racunalnik z Li­nuxom, bi bilo težav še manj. De­jansko imamo v podjetju en tak linuxni strojcek PC, ki je za pod­jetje kljucen, in deluje kot urica. Še malo, pa bomo lahko rekli, da je nekje v rangu nekoc legendar­nih VAXov, za katere so upravite­lji pocasi pozabili, kje sploh so, le vedeli so, da še vedno delujejo. Kaj pa, ce res potrebujemo »re­sne« strežnike? Rešitvi sta le dve – strežnike povežemo v gruce, da tudi izpad celotnega strežnika ne povzroci nobene škode, ali pa si nabavimo prav vse rezervne dele. Kupimo torej dva strežni­ka, enega samo za šraufat ;). Ker živimo na periferiji (Evrope), se je pac treba malce prilagoditi. Ali pa preskociti v (vecinoma) ame­riške »oblake« …. N KOLUMNA VKLOP 9 januar 2019 5 Prav nic me ni sram priznati, da zelo in zelo pogosto lažem. Uporabniška izkušnja je sicer nekaj slabša, kajti dostopni casi se podaljšajo, a glavno je, da pridem do informacij, ki jih išcem. MATIC ZUPANCIC Sejali smo GDPR, žanjemo kaos Lanski 25. maj si bomo kar dobro zapomnili. Stavim, da ga ni cloveka v Evropi, ki še ni slišal za GDPR oziroma varovanje osebnih podatkov. Ce ne drugace, smo bili bolj ali manj vsi izpostavljeni množicam neželene elektronske pošte, ki se je trudila od milijonov uporabnikov pridobiti soglasja, da nam smejo še naprej smetiti po elektronskih predalih. svojega sem dobil vse, od obljube za brezplac­no pranje avtomobi­la prek uvrstitev v žrebanje za 1000 evrov pa vse do tega, da mi je nekdo izmed marketinško bolj vešcih skušal vzbuditi slabo vest in me je kar naravnost vprašal, ali je med nama konec. Jasno, da sem šel takoj preverjat, cesa bi lahko bilo konec. Izvedel sem, da se je neki tretji partner po imenu GDPR vrinil v najino razmerje in da je zame najbolje, da dam so­glasje, drugace bo najinega raz­merja res konec. Vsa ta norija v tednu pred 25. majem je imela seveda kar ne­kaj ucinkov. Negativen je bil ta, da podjetja (še danes) ne vedo, ali je dovolj, da z novo uredbo le uskladijo svoje pogoje poslova­nja in o tem obvestilo stranke, ali pa morajo znova zbrati vsa so­glasja. Kolicina neželene pošte (spam) v tistih dneh je bila res enormna. Pozitivna plat te zgod­be pa je, da sem zdaj prvic v ži­vljenju imel obcutek, da imam kot potrošnik oziroma kot preje­mnik elektronskih sporocil, res nekaj moci, da jih ustavim. In to možnost sem dodobra izkoristil. Svoje privoljenje sem dal samo tistim podjetjem, katerih sporo­cila sem želel brati. V nekaj dneh je bilo apokalip­se konec in stanje v mojem pre­dalu gmail je prav neverjetno. Števec v mapi za spam sporoci­la zdaj redko preseže število 50. V osnovni predal pa padajo spo­rocila, ki jih želim tam imeti, pa ceprav bi po vsebini bolj spada­la v zavihek »Promotions«. Oci­tno je, da je marsikdo ob tem, da je postal skladen z GDPR, tudi poskrbel za druge vidike svojih elektronskih sporocil. Tu seveda igrajo veliko vlogo nastavitve po­štnih sistemov, pa tudi relevan­tna vsebina, ki je uporabniki ne prepoznavajo kot spam. Precej bolj neželen ucinek nove uredbe o varstvu osebnih podatkov pa nas je doletel bolj po kapljicah. Ceprav je bilo od sprejetja do uveljavitve uredbe na voljo dve leti prehodnega ob­dobja, je EU ocitno premalo po­zornosti posvecala globalnemu ozavešcanju o novi ureditvi. Ta se v marsicem dotika vseh pod­jetij in tudi vecine posamezni­kov na tem planetu. Pa ni nujno, da ta podjetja tudi dejansko de­lujejo globalno. Dovolj je že, da je njihova spletna stran, ki ima, denimo, Googlovo analitiko, vi­dna vsem v internetu. GDPR pa predvideva, da morajo vsi, ki ob­delujejo podatke državljanov EU, skladni z uredbo. Nihce pri zdravi pameti ne bi šel sam brat besedila uredbe GDPR. Meni se je uspelo prebi­ti cez preambulo, kmalu nato pa sem izgubil nit in, po pravici po­vedano, je v moji glavi zavladal kaos, kajti definicije in zahteve so tako splošne in odprte, da sem se zacel zapletati in pod vprašaj postavil tudi stvari, ki so dotlej stale povsem pravilno. Predstavljam si, da so ime­la podobno zmedo v glavi tudi številna podjetja v tujini. Mnogo jih je zato potegnilo edino logic­no potezo: da se jim ni bilo treba ukvarjati s cudaškimi zahtevami EU, so enostavno s filtri IP odre­zali celotno prebivalstvo evrop­skih držav, po nacelu »ce te noga pohujšuje, jo odreži.« Koga naj okrivim? Spletnega urednika strani, ki mu dol visi za nekaj odstotkov obiskovalcev iz EU, ali evro poslance, ki so nam to zakuhali? Ko smo že pri ku­hanju: prav na primeru spletne strani, kjer sem do 25. maja do­bival odlicne zamisli za nedelj­ska kosila, sem spoznal, da so me uredniki zablokirali, ker ži­vim na pravno precej zafrknje­nem kosu planeta in sem zato ocitno postal drugorazreden. Ce ne bi bil ravno racunalni­kar, bi na tej tocki kar obupal in vrgel puško v koruzo. Tako sem si pa rekel, da je zagotovo kakšen obvoz okoli teh neumnosti, hu­dirja. Ne nazadnje gre za inter­net, in ne vodovod. Moram pri­ti do receptov! Še huje pa je bilo, ker sem sem ter tja naletel tudi na bolj tehnicno orientirane sple­tne strani in bi mi neovirano do­stopanje do storitev res prišlo prav. Tako sem pomislil na VPN in, da ostanem pri kuhariji, na­šel nekaj receptov, kako se tem blokadam IP izogniti. Brskalnik Opera že sam po sebi ponuja tudi storitev VPN, ki je brezplacna. Prav tako je tudi za moj priljublje­ni brskalnik Chrome na voljo po­sebna razširitev »SetupVPN«, s katero lahko prav tako brezplac­no lažem o tem, kje sem. In v tem primeru me ni prav nic sram priznati, da zelo in zelo pogosto lažem. Uporabniška iz­kušnja je sicer nekaj slabša, kaj­ti dostopni casi se podaljšajo, a glavno je, da pridem do informa­cij, ki jih išcem. Ne razumite me narobe, GDPR ni slaba zamisel, le izvedba je iz­redno slaba. Prav, ob zacetku šol­skega leta moram za svoje otroke podpisati za cel fascikel najrazlic­nejših privolitev, na konferencah pa dobim trakec drugacne bar­ve, da me fotografi lažje izloci­jo iz slik, ker nisem dal privolje­nja za fotografiranje, a pocasi se bom(o) na to navadili. V resnici je pomembneje to, da se morajo vsega tega po novem držati tudi veliki, kot sta Google in Facebo­ok. Oni Evrope pac ne bodo odre­zali, temvec si ji bodo, hoceš no­ceš, prilagodili. Le upam lahko, da se jim bodo pocasi pridružili tudi kuharji …. V VKLOP NOVICE U 6 januar 2019 Evan Blass, ki je znan po tem, da na Twitterju zelo pogosto pravilno napove zmogljivosti, predvsem pa zunanjost novih telefonov, je tokrat objavil foto­grafijo (oz. 3D dizajn/render), ki kaže, kako naj bi bili vide­ti novi vrhunski Samsungi leta 2019. Pisali smo že o tem, da Sam­sung ne verjame v zareze, ki so danes tako priljubljene pri veli­ki vecini telefonov, in da razmi­šlja o alternativnih rešitvah. Se­veda takih, ki bi sprednjo po­vršino telefona kar najbolj po­svetili ekskluzivno zaslonu. Ce je verjeti Evanu Blassu, ki je podatke pridobil iz ugibanj iz­delovalcev dodatkov ohišij za telefone, naj bi imela t. i. mode­la S10 Lite in S10 na sredini za­slona eno odprtino za kamero, vecji model »S10+« pa dve. To nekako ustreza protitipu Infini­ty-O, ki so ga odgovorni v Sam­sungu že omenjali. Najvecji mo­del naj bi imel diagonalo zaslo­na kar 6,4-palca. Seveda se postavlja vpra­šanje, ali bo zaradi »luknje« Samsung morebiti opustil mo­žnost prijave ob pomoci bra­nja šarenice, cemur trenutno (v modelih 9) rabi posebna ka­mera. U Vremenske aplikacije v resnici preprodajajo lokacijske podatke U Samsung Galaxy S10 morda res z »luknjo«. Ali dvema. Leta 2016 je IBM kupil The Weather Channel, predvsem v ZDA zelo priljubljen vremenski kanal, ki ima tudi zelo priljublje­no vremensko aplikacijo. Zakaj?? Zakaj bi eno najvecjih »racu­nalniških« podjetij (nekoc celo najvecje podjetje na svetu) ku­pilo – vremenski TV kanal? Kot piše The New York Times, vseka­kor ne zaradi altruisticnih vzgi­bov napovedovanja tocnega vre­mena, temvec zaradi oglaševa­nja. Prav, to vemo, televizijski ka­nali živijo od oglaševanja, enako tudi zastonjske aplikacije, toda IBM se je tega lotil veliko bolj re­sno – ob pomoci dolocanja loka­cije uporabnika oz. njegovega te­lefona in s preprodajo teh podat­kov svojim strankam. Nic posebnega, boste rekli, tudi Google beleži vse naše premike in jih potem uporabi za natancno merjeno oglaševanje. Toda IBM je dejansko izkoristil izredno pri­ljubljenost graficno zelo dodelane aplikacije The Weather Channel za to, da je prišel do lokacijskih podatkov stotin milijonov ljudi. Po podatkih trgovine Play je aplika­cijo namestilo vec kot 100 milijo­nov uporabnikov (uredniki trgovi­ne Play so jo razglasili za »Editor’s choice«), uporabnikov na iPhonih pa je po nekaterih ocenah okoli 10 milijonov. Zastonjska aplikacija si­cer res prikazuje vremensko napo­ved, ker pa smo ji uporabniki do­volili zajemati tudi lokacijo, pocne še veliko vec. Celo sam IBM se po­hvali, da je aplikacija odlicno mar­ketinško orodje in v tej smeri na­govarja oglaševalce (mimogre­de, na tej strani o vremenu ne piše prav nic). Navajajo celo primer, kako so z oglaševalcem McDonalds izve­dli izredno uspešen marketinški projekt. Ce poenostavimo – 79 % uporabnikov, ki jim je vremen­ska aplikacija prikazovala oglase za McDonalds, se je v naslednjih treh dnevih oglasilo v posloval­nici McDonalds. Kako to vedo? McDonaldsu so seveda prodali lokacijske podatke uporabnikov z namešceno aplikacijo The We­ather Channel … Mimogrede, da je podjetje The Weather Company v lasti IBMa, v aplikaciji piše šele v splošni po­gojih, ce se prebijete do njih. Prodaja »nekakšnih« resnih programskih sistemov, kot je No­tes/Domino, se ob takih razkri­tjih kar naenkrat pokaže v dru­gacni luci. U Južna Koreja je uradno zagnala omrežja 5G Trije korejski mobilni operaterji so vceraj uradno zagnali svoja omrež­ja pete generacije. SK Telecom je zagon omrežja predstavil ob pomoci video klica, ki ga je direktor podjetja v omrežju 5G opravil v Seulu, ob pomoci prototipnega Samsungovega telefona. Svoje omrežje 5G je prikazal tudi operater KT. Prva »stranka« njihove­ga paketa 5G (39 EUR za 10 GB 5Gjevskih podatkov) je robot Lota, ki je bil prisoten na predstavitvi. Tudi tretji operater, LG Uplus, edini, ki je za postavitev omrežja upora­bil opremo Huawei, je splavitev omrežja pospremil z video klicem, le da je za to poskrbel prenosni racunalnik, ki je bil povezan z usmerjevalni­kom 5G. U Brskalnik Opera vsebuje denarnico za kriptovalute Najnovejša razlicica spletnega brskalnika Opera za operacijski sistem Android je dobila zanimivo novost – denarnico za hrambo in uporabo kriptovalut. Specificno denarnica za zdaj lahko sprejema kriptovalute, te­meljece na standardu Ethereum. Opera je znana po tem, do v brskalnik pogosto vnaša inovacije, ki jih drugod srecamo redko ali pa precej kasneje. Z denarnico za kriptovalute želijo nasloviti podporo tako imenovanemu Web 3, nastajajoci platformi spletnih tehnologij, ki poleg kriptovalut podpira tudi veriženje blokov, di­stribuirane aplikacije (Dapps) in druge spletne novosti. U Tumblr po novem brez pornografije Tumblr, mikroblogerska platforma, nekoc v lasti Yahooja, danes Verizo­na, je spremenila svoj dolgoletni svobodomiselni odnos do erotike in por­nografije – od 17. decembra naprej je taka vsebina prepovedana. Tumblr, ki mu promet v svetu velikih (Facebook, Instagram …) upa­da, je v zadnjih letih odnos do pornografije že nekoliko zaostril (nazadnje v zacetku leta, ko se take vsebine v iskalniku ne prikazujejo, razen ce jih uporabnik izrecno ne zahteva). Kljub temu nekatere analize kažejo, da erotika ustvarja vec kot 20 % Tumblrjevega prometa. Kaj bo to pomenilo za preživetje platforme, bomo pa še videli … NOVICE VKLOP U PROCESORJI U Intelovi procesorji z 10-nm arhitekturo in 3D zlaganjem komponent ntel je na posebnem dogodku spregovo­ril o prihajajocih gene­racijah procesorskih izdelkov, predvsem pa o novih tehnolo­gijah, ki jih bomo lahko sreca­li od leta 2019 naprej. Na sreca­nju so tako prvic javno potrdili prihod njihove prve generacije procesorjev v 10-nm arhitektu­ri, ki jo bomo poznali pod dru­žinskim imenom Sunny Cove. Podrobnosti bodo sledile v na­slednjih mesecih. Podjetje je na srecanju napo­vedalo tudi enajsto generacijo integriranih graficnih procesor­jev, ki jih bomo v kombinaciji z jedri Sunny Cove srecali v obliki procesnih enot Ice Lake. Po na­povedih naj bi nova grafika pri­nesla obcuten preskok v zmo­gljivosti – omenjajo podporo gladkemu dekodiranju pretoc­nih video zapisov v locljivosti 4K in procesiranje vsebin v lo­cljivosti 8 K. Po vsej verjetnosti najprej v igrah 8K generacije. Toda kljub napovedim no­vih generacij genericnih in gra­ficnih procesorjev je najbolj za­nimiva novost nedvomno teh­nologija Foveros. Gre za nov princip sestave in zlaganja ele­ktronskih komponent, ki obe­ta precej boljši izkoristek pro­stora, manjšo porabo energije in hitrejše delovanje v primer­javi s sedanjimi racunalniškimi elementi. Miniaturizacija komponent je blizu zgornje meje uporabno­sti, zato inženirji išcejo nadalj­nji razvoj v novih smereh. Fo­veros je tehnologija, ki omogo­ca postavljanje logicnih enot v kopice, drugo cez drugo, torej v 3D smeri, s cimer lahko izde­lovalci prihranijo precej prosto­ra. Tej tehnologiji pravijo tudi PoP (package on package), do­slej pa smo jo srecali v nekate­rih pomnilniških izdelkih (reci­mo pri graficnih karticah AMD R9 Fury X). Foveros ta koncept širi na prakticno vse kompo­nente sodobnih racunalniških sistemov: procesne enote CPU, graficne procesne enote GPU, pomnilnike, sistemske nabore in druge komponente. Poleg prihranka prostora si obetajo tudi širše in hitrej­še povezave med komponenta­mi in nastanek novih zakljuce­nih racunalniških enot za bodo­ce majhne naprave. Tehnologi­ja Foveros je presenetljivo blizu konkretne rabe. Prvi izdelek naj bi bil naprodaj že v drugi polo­vici leta 2019. To naj bi bil za­nimiv hibrid med zmogljivimi procesorji Sunny Cove in šti­rimi energijsko varcnimi jedri Arm, ki bodo izdelku omogoci­li porabo komaj 2mW energije v mirovanju. Intel je imel v preteklih ce­trtletjih kar nekaj težav z uva­janjem naprednejših proizvo­dnih procesov, zato so ga ne­kateri tekmeci, zlasti ARM, do­hiteli in ponekod že prehiteli v goli zmogljivosti, zlasti pa prila­godljivosti, porabi in ceni. Z ge­neracijo Sunny Cove in tehnolo­gijo Foveros se utegne to vnovic spremeniti v prid družbe Intel. I U Snapdragon 855, procesor za najboljše telefone leta 2019 Leto je naokoli in ameriški velikan Qualcomm je na svojem rednem dogodku Snapdragon Technology Summit predstavil nadgradnjo svojega najmocnej­šega procesorja SoC – Snapdra­gon 855. Novi Snapdragon bo, kot je že navada, v naslednjem letu najverjetneje poganjal bolj ali manj vse vrhunske pametne te­lefone z operacijskim sistemom Android (Apple ima pac svoje procesorje serije A). Manjša iz­jema bodo bržkone le neameri­ške razlicice Samsungovih tele­fonov Galaxy S10, kjer so za nas Evropejce navadno »dovolj do­bri« kar Samsungovi hišni pro­cesorji Exynos in pa Huaweie­vi telefoni, ki uporabljajo lastne procesorje Kirin. Snapdragon 855 bo izde­lan v 7 nm tehnologiji (seda­nji Snapdragon 845 v 10 nm), kar naj bi zmanjšalo porabo in obenem omogocilo višje zmo­gljivosti (ker je na enako povr­šino mogoce »stlaciti« vec tran­zistorjev). Pri Qualcommu so omenili »do 3x višje zmogljivo­sti pri umetni inteligenci« (s ce­mer je verjetno mišljeno stroj­no ucenje in/ali prepoznavanje kadra na fotografijah), še doda­tno posebno vezje za delo s fo­tografijami (zaznavanje globi­ne pri hitrosti 60 slik na sekun­do), kar bo prišlo prav pri apli­kacijah za nadgrajeno resnic­nost in vezje za zajemanje videa 4K s hitrostjo 60 slik na sekun­do. Vse skupaj naj bi zahtevalo 25 % manj energije kot zdaj. Na istem dogodku je bil predstavljen tudi novi ultrazvocni bral­nik prstnih odtisov 3D Sonic Sensor, ki je namenjen vgra­dnji pod zaslon in deluje tudi, ce je prst umazan ali moker. Nekatere dosedanje rešitve, ki delujejo na podlagi opticne­ga branja prstnega odtisa (de­nimo Huawei Mate 20 Pro), te zmogljivosti nimajo. Kroži­jo govorice, da naj bi Qualcom­mov bralnik v naslednjem letu uporabil tudi Samsung, v mo­delu S10. Qualcomm ima pripravljen tudi modem X50, ki omogo­ca povezavo z omrežji 5G, a ga niso vgradili v sam pro­cesor Snapdragon 855. Tam je vgrajen LTE modem X24, izdelovalci telefonov pa bodo lahko X50 kupili posebej. Mimogrede, na Snapdra­gon Technology Summitu naj bi predstavili tudi prvo ame­riško »zares« delujoce omrež­je 5G, a so pricujoci novinar­ji z žalostjo ugotovili, da ta »za­res« ni bil mišljen ravno zares. V demo sobi je bil sicer res posta­vljen Ericssonov sistem 5G, a je uporabljal le omejen frekvencni spekter v milimetrskem obmo­cju, zato so bile hitrosti, ki so jih dosegale testne demo naprave, le v obmocju sedanjih omrežij LTE. Pri cemer so se novinarji le redkokatere izmed teh naprav sploh smeli dotakniti. januar 2019 7 VKLOP NOWWWO U 8 januar 2019 T Izboljšajmo fotografije Ce se nam ne ljubi ukvarjati s pro­grami za obdelavo fotografij, lah­ko po novem delo prepustimo sple­tni storitvi Let’s enhance. Njeni al­goritmi, ki uporabljajo moc nevron­skih mrež, znajo namrec našim manj uspelim fotografijam vrniti nekaj ka­kovosti – npr. ostrine, barv, skratka poskrbijo, da te oživijo. Poleg tega lahko izbiramo tudi med tremi fil­tri, ce bi si želeli kak drugacen uci­nek. Naša praksa potrjuje, da stori­tev dobro deluje, je pa res, da se mo­ramo na strani registrirati in ob ve­cjih obremenitvah strežnika na rezul­tat pocakati nekoliko dlje casa. www.letsenhance.io T Tekoca silhueta Ce imamo v racunalnik vgrajeno ali nanj povezano spletno kamero, si lahko popestrimo kreativno popol­dne z ustvarjanjem lastne tekoce di­gitalne silhuete. Programer Yuichi­roh Arai je v sklopu Googlovih po­skusov pripravil spletno rešitev, ki na podlagi našega posnetka izdela si­mulacijo tekocine, posebej dobro pa stvar uspe, ce se medtem premakne­mo (ali premikamo), saj dobimo ne­kakšno tekoco silhueto. experiments.withgoogle.com/colorful-fluid T Spletni grafiti Vas obcudovanje mestnih grafitov kdaj premami, da bi tudi sami ušpici­li kaj podobnega? V digitalnem sve­tu je to lažje izvedljivo. Za to, da bi postali spletni »grafiti umetnik«, preprosto obišcemo stran Draw On This Website, ki nam omogoca tocno to, kar sporoca ime – risanje po sple­tni strani. Še vec, ustvarjamo v real­nem casu in socasno z drugimi obi­skovalci spletne strani, naša krea­cija pa ostane digitalnemu obcin­stvu vidna celih pet minut. Z naku­pom virtualnega crnila lahko poskr­bimo, da se naša umetnina v spletu tudi obdrži ... www.drawonthiswebsite.com T Metropolitanski muzej se na ogled postavi Ne zgodi se vsak dan, da se v sple­tu prikaže cel kup nove vsebine, a po zaslugi Metropolitanskega muze­ja umetnosti v New Yorku, ki je v so­delovanju z Google Arts digitalizi­ral 200.000 umetniških del, so taka presenecenja dobrodošla. Ob obisku spletnega mesta muzeja lahko pro­sto brskamo po najrazlicnejših ume­tniških zbirkah in delih, pri cemer si lahko posreceno pomagamo z upo­rabo razlicnih lastnosti, npr. bar­ve. Vsa dela, ki so objavljena z licen­co Creative Commons, si lahko tudi brezplacno prenesemo. artsandculture.google.com/partner/the-metropolitan-museum-of-art T Piramide prebivalstva Predstave o gostoti ali poseljenosti prebivalstva si ljudje lažje zapomni­mo, ce so nam podane graficno kot numericno. Na spletni strani Human Terrain pa si lahko ogledamo 3D vi­zualizacijo cloveške poseljenosti in njene spremembe v zadnjih 30 letih. Kako sploh graficno predstaviti su­per mesta z vec deset milijoni pre­bivalcev? www.pudding.cool/2018/10/city_3d/ T Kje je zrasla naša hrana? Ste se kdaj vprašali, od kod izvira hrana, ki jo uživate? Interaktivni ze­mljevid izvora živil, ki premore po­datke zadnjih treh let, bo pravi na­slov. S premikom mišjega kazalnika nad zemljevidom posameznih držav si lahko ogledamo, katera živila pri­delujejo na posameznem obmocju in za kako velika polja gre. Najzani­mivejši del spletne strani OneSoil je pravzaprav tehnologija, ki se skriva v ozadju. Rešitev, ki izdeluje kolaž iz podatkov, uporablja algoritme stroj­nega ucenja, s katerimi analizira sa­telitske posnetke in tudi tako osve­žuje informacije! map.onesoil.ai T Neznani leteci predmeti V internetu je moc najti najrazlicnej­še informacije, zato ne sme biti pre­senecenje, ce se je na njem našla tudi stran, ki vizualizira opažene ne­znane letece predmete. S podatki jo zalaga ameriški UFO Reporting Cen­ter, zato ni presenetljivo, da je najvec zadetkov onkraj luže. www.mayaman.cc/ufo/ T Vse o elektricnih vozilih Elektricna vozila pridobivajo na pri­ljubljenosti po vsem svetu. Sple­tna stran Driving Electric je posve­cena vsemu, kar je povezano z ele­ktricnimi vozili, pri cemer velja izpo­staviti razlicne teste vozil, prakticne uporabniške vodnike, kako sobiva­ti z elektricnimi vozili in zelo uporab­nim razdelkom pogosto zastavljenih vprašanj in odgovorov nanje. www.drivingelectric.com T Apple in zasebnost Apple je v zadnjih mesecih vseka­kor postal podjetje, ki na vse prete­ge zagovarja zasebnost uporabni­kov, saj meni, da je zasebnost clove­ška pravica – vsaj dokler si uporab­nik lahko privošci Applov izdelek. Na namenski podstrani podjetje pojasni, kako ne monetizira podatkov upo­rabnikov in kako skrbi za skladnost z uredbo GDPR. privacy.apple.com Košarka Košarka je po zaslugi Gorana Dragic´a, Luke Doncic´a in številnih drugih ko­šarkarjev pred njima ter seveda zlate medalje slovenske reprezentance na zadnjem evropskem prvenstvu v košarki v domovini nadvse priljubljen šport. T Domaca košarka Vse o domacem košarkarskem do­gajanju najdemo na strani Kosar­ka.si, kjer lahko poleg novic in re­zultatov iz domace lige spremljamo tudi uspehe in neuspehe slovenskih klubov v ligi ABA, evropski ligi ter »delo« košarkarjev, ki si služijo kruh v najvecjem košarkarskem tekmova­nju na svetu – ameriški ligi NBA. www.kosarka.si T Slovenska košarka Na strani Slovenska košarka so »po­krite« tudi manjše, rekreativne ko­šarkarske lige ter mlajše kategorije igralcev, ne le vecja tekmovanja. Po­leg spremljanja tekmovanj, košar­karskih dogodkov in turnirjev si lah­ko na strani preberemo tudi zanimi­ve intervjuje. www.slovenska-kosarka.si T Košarkarska zveza Zelo dober vir informacij o košar­ki v Sloveniji je seveda tudi domaca stran Košarkarske zveze Slovenije, ki med vsemi podobnimi deluje še naj­bolj sveže in moderno. Pohvalno na tej strani najdemo tudi seznam tv­-prenosov košarkarskih tekem do­macih klubov – nekateri so na voljo tudi v obliki spletnega prenosa. www.kzs.si T Košarka v medijih Zadnja leta domaci mediji še po­drobneje spremljajo košarko, tudi po zaslugi vseh uspehov slovenskih igralcev. Predstavljamo nekaj nepo­srednih povezav na košarkarske pod­strani: www.rtvslo.si/sport/kosarka/ www.delo.si/sport/kosarka www.24ur.com/sport/kosarka www.sportklub.si/Kosarka/ T Priložnost brez primere? Verjeli ali ne, kljub priljubljenosti ko­šarke v Sloveniji je domena košarka.si na voljo oziroma naprodaj. Ali bo podjetje TEKOS d.o.o., ki si jo trenu­tno lasti, kdaj našlo kupca zanjo, pa bomo še videli. www.košarka.si/ Slovenske železnice vstopile v 21. stoletje Po vecletnih pripra­vah so Slovenske že­leznice vceraj zacele prodajati vozovnice za vlake tudi prek spleta. Skoraj poldrugi milijon evrov težko naložbo so pripravljali dve leti, koncno izvedbo pa je izvedel konzorcij pod­jetij Imovation, Mar­gento in Supra. Do konca leta bo sis­tem tekel poizkusno. V tem prehodnem obdobju bo potnik ob placilu vozov­nice prek spleta prejel potrdilo o nakupu, ga natisnil ali shranil na mobilnem telefonu. Generirana koda AZTEC zadostuje za validacijo vožnje. Placilo je možno s kreditnimi karticami ali Moneto. Trenutno lahko kupimo le vozovnice v notranjem prometu za 2. razred. To naj bi se spremenilo prihodnje leto. To pomeni, da ta hip vozovnic ni mogoce kupiti niti za MV (mednarodne vlake), EC ali ICS. Z drugimi besedami, kupi­mo lahko le najcenejše in najpocasnejše vozovnice. Vozovnice je mogoce ku­piti le 7 dni vnaprej. Obljubljajo tudi mobilni inacici (Android in iOS). Angleške inacice ni. eshop.sz.si IZVIDNICA IZVIDNICA 7 7 januar 2019 11 12 januar 2019 IZVIDNICA Mreženje mrež Usmerjevalniki tipa »mesh« se znajo povezovati med seboj in na ta nacin razširiti pokritost omrežja. Synology je svoj usmerjevalnik v tej smeri nadgradil kar s programsko opremo. 12 Znanost v žepu Sodobni pametni telefoni so tudi vecnamenski merilniki. Lokacija, pospešek, magnetno polje, osvetljenost, glasnost in frekvenca zvoka so le nekatere izmed kolicin, ki so jih sposobni meriti. V aplikaciji Phyphox vse to postane pripomocek za ucenje fizike. Iz zraka z ljubeznijo Letece žverce ali droni, po domace, postajajo z vsakim novim modelom zmogljivejši, varnejši in preprostejši za uporabo. In kitajski DJI je na tem podrocju alfa in omega, tako za amatersko kot za profesionalno rabo. 13 16 10 januar 2019 Uporabniški vmesnik je kljucen ekateri uporabniški vme­sniki so odlicni (T2), ne­kateri so zelo neintui­tivni (A1), nekateri so, hm, pov­precni. Telekomov (»SiOLov«, bi rekli po starem) je do nedav­na sodil v to zadnjo kategorijo. Z zadnjo nadgradnjo, ki so jo poi­menovali Neo, je Telekom storil korak naprej – vmesnik je veliko boljši, vprašanje pa je, koliko (ve­dno starejših) gledalcev bo spre­memb veselih. Televizija Neo ima radijski da­ljinec, ki nima klasicnih številc­nih tipk. Na daljincu so le navi­gacijske tipke, tipke za glasnost in tipke za start/stop/previjanje. In tipka z narisanim mikrofo­nom, ki rabi za – glasovno upra­vljanje. Da, v casu, ko na vseh koncih beremo o programskih pomoc­nicah, strojnih in programskih (Alexa, Google Now, Siri), so se tudi v Telekomu odlocili za ta ko­rak. Reci je treba, da je izveden zelo dobro, obenem pa nismo prepricani, ali ga bodo uporabni­ki dejansko uporabljali. Zamisel je namrec, da uporabniki televi­zije ne bodo vec gledali »po ka­nalih«, temvec »po vsebinah«. Ne bodo torej vec vklopili kana­la Pop TV, temvec bodo pametni televiziji rekli, denimo, »resnic­nostni šov« in nato iz najdenih vsebin na vseh možnih kanalih (+ Youtube) izbrali vsebino, ki bi jo radi gledali. Sliši se idealno, še posebej, ker je vmesnik dovolj pameten, da serije, denimo, lepo razdela po sezonah in epizodah, cetudi so na razlicnih kanalih. Tudi tehnicno je zadeva do­bro izvedena – prepoznavanje izgovorjenih besed je dovolj dobro – medtem ko držimo mi­krofonsko tip­ko, lahko televi­ziji ukazujemo, jo usmerjamo na televizijske pro­grame in vsebine. Prepoznavanje ne cudi, saj so v rabi Googlovi vmesniki API, ki prepoznavanje tudi slovenske besede že zelo dobro obvlada­jo. Telekom je treba pohvaliti, da dovolj dobro prepoznava tako angleški tip izgovarjave (deni­mo »nešonl džiogrefik«) kot ne­posredno slovenskega (»natio­nal geografik«), ki ga bodo mor­da pogosteje uporabljali starej­ši gledalci. Seveda pa se sistemu marsikdaj tudi zalomi in bo tre­ba ukaz ponoviti. Vcasih tudi veckrat. Toda naceloma deluje. Vecja težava je v tem (in to ve­lja za vse »pomocnice«), da je treba vedeti, kaj vse se sme reci in kaj ne. Ka­tere besede in fraze so v zbirki in katere niso. In seveda – stavki (denimo, »Rad bi gledal Igro Pre­stolov«) seveda ne delu­jejo, a to je pravzaprav pricakovano. Zamisel je zanimiva, ali bo delovala, bomo pa še videli. Naš hiter preizkus s povprecno gledalko televizije, ki je tehnika res popolnoma nic ne zanima, je, denimo, rezultiral v »nic me ne razume!«. No, taki se lahko še vedno dovolj intuitivno sprehodijo po menijih, vsebinah in kanalih, rocno, s smernimi tip­kami. In se sprehajajo po televi­zijskem sporedu, tudi za nazaj. Ali izbirajo vsebine iz videote­ke in upravljajo aplikacije, kot so Redbull TV, TED, Youtube, Voyo in celo Plex (mimogrede, v apli­kacijah upravljanje z glasom ne deluje). Ocitno manjka Netflix, s katerim se jim v Telekomu ni uspelo dogovoriti, kar je škoda. Vmesnik je dovolj hiter, ceprav »previjanje« po casovni premi­ci ni niti približno tako hitro kot, denimo, pri televiziji T2 (preklop med eno in drugo oddajo traja kar nekaj sekund). Moramo pa pohvaliti »združevanje« kanalov SD in HD – vmesnik vedno prikazuje kakovost HD, ce je na voljo. Na voljo je tudi tele­fonska aplikacija (An­droid in iOS) Neo, ki omogoca ogled vsebin, celo od tam naprej, kjer smo jih po televizi­ji prekinili, ceprav nam tega zaradi zacetnih tehnicnih težav (in ne­odzivne Telekomove tehnicne pomoci) ni uspelo preizkusiti. Iz istega razloga nam ni uspelo preizkusiti niti »Pametnega doma«, torej povezave s pame­tnimi napravami, ki jih zna Neo upravljati. Kupi­ti je mogoce kamere, tipala za iz­liv vode, tipala za odprta/zaprta vrata in okna, pametne vticnice, tipala za dim, tipalo gibanja in še kaj, na televiziji pa potem videti njihovo stanje. Kako to deluje, pa ne vemo. Neo je dobra televizija, to mo­ramo reci. Toda z glasovnim upravljanjem se podaja v vode, ki so še vprašljive.  . Uporabniški vmesnik je danes kljucen. Povsod. Tudi pri televiziji. Tudi pri Telekomovi. Matej Šmid N . Prepoznavanje govora naceloma deluje, iz zgodovine na levi pa je razvidno, da ima vcasih tudi težave. TELEKOM NEO Nadgrajena Telekomova televizija. Kdo: Telekom. Kje: www.telekom.si Cena: Odvisno od paketa. X Dovolj dobro prepoznavanje gla­su in upravljanje. Hiter vmesnik, dobro povezovanje televizijskih in spletnih (Youtube) vsebin. Prikazu­je vedno najboljšo kakovost kana­lov. Z Ni še vsebin locljivosti 4K (saj ne, da jih potrebujemo, toda konku­renca jih ima), previjanje po casov­ni premici je malce pocasno. ot receno, WiFi je prak­ticno samoumeven, tako doma kot v pisar­ni. Usmerjevalniki so vse zmo­gljivejši, iz njih raste vedno vec anten, kljub temu pa se dometi v zadnjih petnajstih letih praktic­no niso spremenili. Tudi postavi­tev nekoliko vecjega omrežja po­tegne za seboj kar nekaj vprašanj in težav – sploh ce se omejimo na cenejšo opremo. Resnici na ljubo je napredek pri brezžicnih omrežjih bolj ali manj skoncentriran na dvigo­vanje hitrosti, prakticno nic pa na dvigovanje dometa. Razlo­gov je sicer vec. Glavne so direk­tive EU (in drugih), ki omejuje­jo moc oddajanja. Dodatna teža­va je zasedenost radijskega spek­tra – tudi v bolj mirnem naselju se danes najde morje brezžicnih omrežij, ki se borijo za svoj kos podatkovnega prenosa. O rešitvah smo v Monitorju že precej pisali, med zanimivejši­mi je tehnologija »Mesh«, naza­dnje smo o tem pisali pri preiz­kusu Linksysovega sistema Velop (maj 2017). Gre za to, da ima­mo en brezžicni usmerjevalnik z žico priklopljen na modem, do­datne usmerjevalnike pa posta­vimo na taki razdalji, da še lovi­jo signal prvega in ga ponovijo. To se resda sliši enako kot obsto­jeci ponavljavci signala (»repea­ter«), a se znajo usmerjevalniki mesh usklajevati med seboj, laž­ja je tako postavitev kot kasnejše upravljanje. Pri klasicnem ponavljavcu (ali dveh usmerjevalnikih) se bo od­jemalska naprava držala omrežja do zadnjega trenutka, preden na­redi priklop, saj vidi dve razlicni omrežji. Pri opisanih usmerjeval­nikih mesh pa je v ozadju nekaj vec pameti in imamo eno omrež­je, usmerjevalniki pa si med seboj podajajo prikljucene naprave. Dodatna prednost tehnologi­je mesh v primerjavi s klasicnimi ponavljavci je v namenskem fre­kvencnem pasu oziroma pove­zavi (imenovani »Backhaul«) za medsebojno komunikacijo. Po­navljavci tega nimajo in za med­sebojno komunikacijo odžirajo podatkovni tok omrežja, to pa se seveda pozna pri hitrosti. Te teh­nologije so resda na voljo že dol­go, a so bile do nedavna domena zmogljivejše (in dražje) profesio­nalne opreme. V Synologyju so tako pred­stavili nov usmerjevalnik, na­menjen ravno taki rabi – model MR2200ac. Usmerjevalnik lahko sicer deluje povsem samostojno, torej kot edini brezžicni usmerje­valnik v omrežju, pri tem je glav­na omejitev predvsem število omrežnih prikljuckov, saj ponuja le dva – enega za priklop v širše omrežje, drugega za priklop ene naprave. Pri omrežju mesh pa lah­ko nastopa v glavni vlogi, to­rej ga priklopimo na modem in nanj (brezžicno) povežemo druge usmerjevalnike, ali pa nasprotno, torej kot oddaljena enota. Izdelovalec je s program­sko nadgradnjo oba nacina delo­vanja omogocil tudi na obstoje­cemu modelu RT2600ac, neko­liko cenejši model RT1900ac pa lahko po novem deluje kot doda­tna tocka omrežja. Na preizkusu smo imeli novi MR2200ac, zraven pa še starej­ši RT2600ac. Najprej postavimo usmerjevalnik, ki bo upravljal omrežje, v njegovem uporabni­škem vmesniku poišcemo mo­žnost dodajanja enot mesh. Dru­gi usmerjevalnik le prikljucimo na elektriko in pocakamo, da se prebudi, pri tem ga nic ne nasta­vljamo. V našem primeru je prvi usmerjevalnik v nekaj trenutkih našel drugega, v manj kot minu­ti sta se sporazumela, vse sku­paj pa deluje kot eno omrežje, ki ga krmilimo prek uporabniške­ga vmesnika na glavnem mode­lu (prek racunalnika ali mobilne aplikacije DS Router). Z omrežjem upravljamo prek Synologyjevega vmesnika SRM, ta je na las podoben vmesniku iz njihovih naprav NAS. Gre za res pregleden in zmogljiv vmesnik, ponuja veliko možnosti, hkrati ga tudi redno posodabljajo z no­vimi funkcionalnostmi. V razdel­ku »Wi-Fi Connect« vidimo se­znam prikljucenih mesh enot, tam lahko tudi sprožimo preiz­kus hitrosti med njimi, vidimo, kakšna je moc signala, tudi pre­verjamo, koliko naprav je v da­nem trenutku prikljucenh na ka­tero postajo. Po naših preizkusih so hitrosti odlicne, naprave (te­lefoni, prenosniki) pa brez težav prehajajo med razlicnimi usmer­jevalniki. Rešitev se nam zdi dobra, je pa postavitev takega omrežja seve­da tudi nekoliko dražja. Model MR-2200AC velja 146 evrov, to je malenkost dražje od posamezne enote pri kakih drugih takih sis­temih. Seveda bomo ob tem mo­rali racunati tudi še na kak doda­ten usmerjevalnik, to pa skupno ceno takega omrežja še zviša. Za primerjavo – omenjeni Linksysov sistem Velop s tremi enotami tre­nutno stane okoli 250 evrov. Kljub temu ponudi Synology res odlicen vmesnik in obilo napre­dnih funkcij.. Mreženje mrež Brezžicna omrežja je­mljemo kot samoumev­na, kljub temu pa se še pogosto ukvarjamo s tem, kako pokriti vecje obmocje. V Synologyju so tako v novo genera­cijo programske opreme dodali tudi možnost eno­stavne povezave usmer­jevalnikov med seboj. Jure Forstneric K . V razdelku Wi-Fi Point lahko preverimo stanje vseh oddaljenih enot, sprožimo lahko tudi preizkus hitrosti. SYNOLOGY MR-2200AC Brezžicni usmerjevalnik. Izdeluje: www.synology.com Prodaja: www.xenon-forte.si Cena: 146 EUR. X Enostavno povezovanje v omrežje mesh, vmesnik, funkcije. Z Cena. Znanost v žepu e zgodi se prav pogo­sto, da dobim na preiz­kus mobilno aplikaci­jo, s katero se igram tako dolgo, da mi skoraj zmanjka casa za pi­sanje. Phyphox je tak primer, ce­prav ne pocne nic unikatnega, za kar ne bi bilo na voljo številnih konkurentov. Zbira, prikazuje in obdeluje podatke z vseh tipal, kar jih premore telefon. In teh ni malo – pospeškomeri, žiroskopi in podobno so dandanes obicaj­na oprema. A to pocne zelo pre­gledno, obenem pa ponuja širo­ko podporo pri izvajanju ekspe­rimentov. Brezplacno aplikacijo Phyphox, ki je na voljo za Android in iOS, so spisali na Inštitutu za fiziko na Tehniški univerzi v Aachnu (RWTH Aachen). Njen namen je preprost – spremeniti pametni telefon v univerzalni merilnik. Aplikacija podpira najširši izbor možnih tipal, potem pa na me­niju posivi tiste izbire, ki pri kon­kretnem modelu telefona niso na voljo. Vsi telefoni pac še ni­majo barometrov ali žiroskopov. Podpira linearne pospeškomere, navadne pospeškomere (ki me­rijo tudi gravitacijo), žiroskope, tipala osvetlitve, GPS, magneto­metre in barometre. Surovi podatki Najenostavnejša funkcional­nost Phyphoxa je zajem surovih podatkov. Beseda surov tu seve­da ne pomeni neposrednih od­citkov tipal, temvec obdelan, clo­veku razumljiv zapis kolicin. Ti­pala dajo od sebe vedno elektric­no napetost, telefon pa nam se­veda pokaže želeno velicino – na primer tlak. Osvetlitev in tlak sta samo ena, meritve magneto­metrov so tri (v vsaki dimenzi­ji svoja), pri GPS vidimo zemlje­pisni širino in višino ter nadmor­sko višino. Na zaslonu bomo videli grafe merjenih kolicin, na drugih zavih­kih pa vidimo tudi številcne vre­dnosti. Merjenje lahko ustavimo, nadaljujemo in po želji izbrišemo. Posebej zanimive so dodatne možnosti – meritve lahko spro­žimo z zamikom, stanje lahko shranimo, podatke lahko izvozi­mo v CSV ali Excel, zaslonsko sli­ko pa pošljemo komu drugemu. Pravo funkcionalnost aplikaci­je pa skrivata možnosti Allow re­mote access in Experiment Info. Prva možnost omogoca krmi­ljenje aplikacije na daljavo. Na dnu zaslona se izpiše naslov IP v krajevnem omrežju (denimo http://192.168.1.9:8080), kamor se lahko povežemo z brskalni­kom na drugem racunalniku ali telefonu, ce sta v istem omrež­ju. Kadar to ni mogoce (mobil­ni podatki, poslovna brezžicna omrežja ipd.), lahko na telefonu ustvarimo dostopno tocko (hot­spot) za povezavo, pa bo krmi­ljenje na daljavo delovalo. Tako krmiljenje je uporabno, kadar želimo telefon uporabiti v ekspe­rimentu, kjer ne bomo mogli pri­tisniti gumba za zacetek in konec zajema podatkov. Inteligentne meritve Resnicna uporabnost Phyphoxa se razkrije z eksperimenti. V apli­kacijo so pisci vdelali cel kup in­teligentnih možnosti, kako lah­ko telefon tipala uporabi za laž­je pridobivanje in analizo podat­kov. Mikrofon je primer vecna­menskega tipala, ki z malo ma­tematike dela cudeže. Phyphox na podrocju akustike omogo­ca merjenje glasnosti, frekvence tona (avtokorelacija), frekvenc­nega spektra zvoka (Fouriero­va transformacija), Dopplerjeve­ga efekta (ce poznamo pravo fre­kvenco nekega zvocila), razdaljo (sonar) itd. Barometer zna avto­maticno izmeriti hitrost dvigala (oziroma kakršnokoli vertikalno hitrost). Phyphox ima tudi že na­stavljene programe za merjenje (ne)elasticnih trkov, centripetal­nih pospeškov, nihanja nihal in kotaljenja, nihanja na vzmeti itd. Eksperimenti Pravi biser pa so opisani eks­perimenti, ki jih najdemo v apli­kaciji pod možnostjo Experi­ment Info. Poleg kratkega opisa je tam še povezava na Wiki stran z izcrpnim opisom eksperimen­ta, potrebnih meritev, morebi­tnih težav in natancnosti. Za ne­katere poizkuse so izdelali celo videoposnetke, ki so dosegljivi na uradni strani in res lepo de­monstrirajo možnosti. Na spletni strani so za nekatere poizkuse na voljo še delovni listi za uporabo v šoli (v nemšcini), imajo pa tudi forum za izmenjavo idej. In za kakšne eksperimente gre? Najrazlicnejše. Ce na trdo podlago spustimo žogo, ki se ne­kajkrat odbije, preden obmiruje, lahko Phyphox izriše graf višine vsakokratnega odboja in delež izgubljene energije pri vsakem odboju. Višino izracuna tako, da meri casovni razmik med hru­pom ob odbojih. Ce imamo dva telefona (A in B), kjer se štoparica sproži z zvo­kom, lahko najprej mocno zaro­potamo bliže prvega (štoparica A se sproži prej), nato pa še bli­zu drugega (štoparica B se ustavi prej). Ce poznamo razdaljo med njima, lahko izracunamo hitrost zvoka. Z vgrajenim barometrom lah­ko ocenimo hitrost dvigala (ali samo višino stavbe), saj je pri majhnih razdaljah izracun višine iz razlike zracnih tlakov zelo na­tancen. Telefon lahko tudi kota­limo v tulcu, zanihamo kot utež na vzmeti, uporabimo kot sonar, merimo frekvencno porazdelitev tonov itd. Ce ne najdete nic primernega ali želite postaviti svoj eksperi­ment, pa imate na voljo res kom­pleksen urejevalnik, kjer lahko rocno nastavite, katere vse po­datke s tipal naj telefon izbira, kako naj jih obdela in kako naj jih prikaže. Phyphox je ena izmed najupo­rabnejših aplikacij, ki jih lahko uporabimo bodisi zgolj za pote­šitev radovednosti bodisi za pou­cevanje fizike. . Sodobni pametni tele­foni niso le racunalnik v žepu, temvec vecnamen­ski merilniki. Lokacija, pospešek, magnetno po­lje, osvetljenost, glasnost in frekvenca zvoka so le nekatere izmed kolicin, ki so jih sposobni meriti. Zato jih lahko za številne fizikalne eksperimente uporabimo tudi v izobra­ževalne namene. Matej Huš N . Ce Phyphox podpira vec tipal kot telefon, so onemogocene možnosti sive. . Gravitacijski pospešek pri pro­stem padu telefona. Po padcu na posteljo se je odbil dvakrat. PHYPHOX Mobilna aplikacija za meritve in izvajanje fizikalnih eksperi­mentov. Kdo: RWTH Aachen Kje: phyphox.org Cena: brezplacno X Enostavnost rabe, pregleden upo­rabniški vmesnik, podpora. Z Podpira le Android in iOS, na iOS ne podpira cisto vseh eksperimen­tov. Štiri mesece z Galaxy Note9 tirje meseci so minili in lahko recem, da sem s telefonom zadovoljen, in to bolj, kot sem bil zadovoljen s predhodniki (še eno razkritje – moji osebni telefoni so bili ve­dno Galaxy, od modela S2 na­prej). Ampak tako v resnici re­cem ob vsaki menjavi. Najverje­tneje zato, ker so vrhunski tele­foni vedno hitrejši, današnji so pa sploh že tako zelo hitri, da lah­ko bolj ali manj nadomešcajo ra­cunalnike, in to ne le za silo, tem­vec skorajda v popolnosti. Sodim namrec med uporabnike, ki pri pametnem telefonu cenimo hi­trost, velikost in kakovost zaslo­na, v tem vrstnem redu. No, in zanesljivost, a to je nekje od mo­dela Galaxy S4 že samoumev­no. Vcasih so se telefoni sesuva­li, tu in tam zamrzovali, kdaj pa kdaj je pomagal le tisti ponaro­deli »did you try to turn it off and on again?«, danes tega pac ne pocnem(o) vec. Ceprav, priznam, nastavljeno imam, da Note9 to pocne samodejno, vsak ponede­ljek ponoci. Za vsak primer. Zaobljen, okrogel, steklen, velik. Po zgoraj povedanem je jasno, da mi v resnici tudi zunanjost te­lefona, oblikovanje, ne pomeni prav dosti. Kako sede v roko? Kaj pa vem, sede, nekako. Telefoni­ram z njim tako ali tako morda le enkrat ali dvakrat na dan. Z njim pocnem vse kaj drugega. Mor­da je še najpomembneje, da mi telefon sede v žep kavbojk. In tu se je, denimo, moj »stari« Galaxy S8+ odrezal bolje, ker je bil bolj zaobljen. Note9 je namrec pravo­kotna, dokaj ostro zaobljena ška­tla, za katero me je vedno strah, da se bo, prvic, v žepu zvila, in, drugic, scasoma v kavbojkah na­redila luknjo. A je obenem zara­di manjše zaobljenosti in ogla­tosti tudi veliko bolj »zanesljiva« za držanje v roki, predvsem pa je Note9 lažje pobrati z mize. Strah, da bo izmuzljiva steklena napra­va padla na tla, je pac manjši. Da, Note9 je v resnici tudi veli­ka »škatla«, a to ima v mojih oceh dve prednosti. Prva, zaslon je res velik, še posebej, ko aplikaci­jam dopovem, naj ga uporabljajo v celoti. V postelji pred spanjem denimo »televizijo« (no, You­tube) gledam kar na Note9. Na 47-palcnem televizorju v spalni­ci se že dolgo nabira le prah (ce­tudi na njem visi Googlov Chro­mecast), le v zadnjem casu ga po­casi zacenja prebujati Kodi, toda to je že druga zgodba. Mimogre­de, telefon ima 128 GB shram­be, za katero pri najboljši veri ne vem, s cim bi jo zapolnil (trenu­tno imam zasedenih le 30 GB). Da bi si na telefon shranjeval fil­me in jih gledal na službenih po­teh (tako so mi svetovali), mi pac ne pade na pamet. In druga pred­nost – Note9 ima baterijo zmo­gljivosti 4000 mAh, kar laiku ne pove veliko (še posebej, ker se s takimi, in še višjimi, številkami hvalijo tudi poceni kitajski izdel­ki), sam pa vem, da je to veliko vec od onih 3500, ki jih ima »moj stari« Galaxy S8+. Slednjega sem moral v službi vedno še mal­ce dopolniti, da je zdržal do spa­nja, Note9 na brezžicno polnilno plošcico vedno odložim z okoli 40 – 50 % preostale energije. Hiter je. Še vedno. Upam, da bo ostal tak. Omenil sem že hitrost in pri tej sem se pri Samsungovih telefo­nih že navadil biti skepticen. Še pri cisto vsaki generaciji sem bil navdušen nad hitrostjo (logicno, vsak novi telefon je hitrejši od sta­rejšega) in še cisto vedno sem po nekaj mesecih rabe ugotovil, da se je telefon »upocasnil«. V resnici ne znam prav natancno pojasni­ti tega pojava (kar me jezi, navse­zadnje me take tehnicne podrob­nosti zelo zanimajo!), toda dej­stvo je, da Samsungovi telefoni cez nekaj casa zacnejo »cukati«. Jaz pa nato posežem po aplikaci­jah, ki znajo selektivno izklaplja­ti vse mogoce Samsungove stori­tve, od Knoxa naprej, kar vsaj ne­koliko pomaga. Nekaj casa. Note9 je zaenkrat precej bolj­ši. V vseh teh mesecih se je, deni­mo, le trikrat zgodilo (da, zapiso­val sem si), da je fotografska apli­kacija za zagon potrebovala ne­kaj sekund, drugace je vklop tre­nuten. Morda zato, ker telefon agresivneje »pobija« vse procese v ozadju, morda zato, ker je pro­cesor koncno dovolj hiter, da se »pocasnost« ne opazi, še najbolj verjetno pa zato, ker ima kar 6 GB pomnilnika (mimogrede, do­menski strežnik Windows Server, ki ga uporablja naše podjetje, ima 8 GB pomnilnika in le dve pro­cesorski jedri, pa prav lepo delu­je …), ki ga še najslabše napisa­ne aplikacije (zaenkrat) ne znajo zapolniti. Ne vem. Morda so štiri mesci rabe premalo, bomo videli. Še vedno me namrec spreleti, ko se spomnim, da je Galaxy S8+ po letu dni rabe za zagon fotografske aplikacije skoraj vedno potrebo­val tudi po 7 sekund (castna be­seda, sem štopal!). Toda S8+ ima »le« 4 GB pomnilnika … Po drugi strani pa ne dvomim, da bodo aplikacije scasoma zace­le izkorišcati vecjo procesorsko moc telefonov, se nadgradile in spet zacele »cukati«. Denimo kak Facebook, ki bo nekje do desete inkarnacije Samsungovih gala­ksij ravno prav upocasnil to zdaj­šnjo, deveto … Zna fotografirati. Seveda zna, fotografirati zna vsak telefon. Jaz malo manj, te­lefon pa vsekakor. Priznam, do fotografiranja imam zelo neposre­den odnos – to so zame spomini. Spomini na družino in na moje ži­vljenje. Zato se bolj ali manj pož­vižgam na razne umetniške ucin­ke (»bokeh«), povelicevanje hra­ne, poudarjanje rožnate polti in opozarjanje, da je nekdo od foto­grafirancev ravnokar zamižal. Pa kaj. Pomembno mi je, da fotogra­fira hitro in da to še kar dobro po­stori tudi v mraku. Sem pa z Note9 zacel ceni­ti dva objektiva, ki ju ima. Pa ne zaradi umetniške zamegljeno­sti (zgoraj omenjeni bokeh), ki ju omogocata, temvec zato, ker s pritiskom na ikonico zamenjam objektiv in – opticno 2x pribli­žam motiv. Zaradi tega koncni izdelek ni prav nic zrnat in koc­kast, je pa približan. Uporabno. Igrati sem se zacel tudi z »Ul­tra Slow Motion« videom, še po­sebej zdaj, ko kdaj tudi sneži. Romantika, ko debele snežinke prav pocasi plešejo po zraku … In pa – v Note9 je vgrajeno pero, od tod tudi njegovo ime. Ne uporabljam, res. Ne vem, za­kaj bi. V resnici sem ga upora­bil le enkrat, in to v povezavi s fotografijo! Kolega me je namrec spomnil, da je na naši spletni strani (!) prebral, da pero omo­goca daljinsko proženje fotoapa­rata. In nastal je prav simpaticen selfi. Sicer pa pero kdaj pa kdaj uporabi le moj sin, ki je navdu­šen risar. Poznam ljudi, ki bi bili peresa veseli tudi za zapiske na sestanku, a sam pac nisem med njimi. Ce kaj napišem na roko, ne znam vec prebrati. Žal. Zna še kaj, a ne uporabljam. Bralnik prstnih odtisov? Ne uporabljam. Odkar sem ugoto­vil, da imajo vsi taki bralniki te­žave z mojimi od športnega ple­zanja unicenimi prsti. Telefon kot nadomestek za namizni racunalnik? Saj veste, DeX, o katerem smo že pisali? Ne uporabljam. Dvomim, da to v Sloveniji uporablja deset upo­rabnikov. Ker je res videti »kul«, je fascinantno, prav zares upo­rabno pa v resnici ni, no. Razna tipala? Denimo me­rilnik srcnega utripa, barome­ter, termometer, merilnik vlage? Ne uporabljam, kot receno, niti Samsungove aplikacije S-Health si nisem namestil. Deluje pa. Kaj pa sama selitev? Priznam, v vseh teh letih (od S2 do Note9 je, torej takole na hitro, 7 let in pol) se nisem mo­gel navaditi na Samsungovo an­droidno preobleko. V zadnjih le­tih je resda postala precej »laž­ja« in manj nadležna, odlocim se lahko celo, da si Samsungovih »S-Aplikacij« ne namestim (in to tudi uporabljam), pa vendar – od nekdaj si na novi telefon prene­sem vse stare aplikacije in SMSe, potem pa uporabniški vmesnik povozim z zaganjalnikom Nova Launcher. In seveda tipkovnico Swiftkey. Od nedavna postorim še ne­kaj – namestim aplikacijo, ki mi izklopi posebno tipko za zagon »pametnega pomocnika Bixby«. Ker pac ni pameten, temvec le nadležen, kaj naj recem druge­ga. K sreci je takih »KillBixby« aplikacij res veliko. V resnici je ob menjavi tele­fona še najvec dela s prijavo v množico aplikacij, ki jih upora­bljam, in s prenosom njihovih krajevnih podatkov, ce jih ima­jo (denimo GPS sledi mojih hri­bovskih ali smucarskih aplika­cij). Pa z vnovicno namestitvijo bancne aplikacije (potreben je obisk v bancni poslovalnici …), pa s prenosom ljubljanske Urba­ne (pomislite, po e-pošti jim je treba poslati neko šifro, odgovor pa pride nekako v 24 urah!), da o komplikacijah s prenosom av­tentikacijskih kod za moj dvosto­penjski Google Authenticator niti ne govorim. Tu pac ne pomaga prav nobena aplikacija za prenos na novi telefon, tudi Samsungo­va SmartSwitch ne. Pa tudi Sam­sungov oblak, ki mi vedno ponu­ja nekakšen »backup«, ne (tudi zato Samsungovo prijavo že leta ignoriram.) Pomagal bi le Tita­nium Backup, ce bi telefon »roo­tal«, tega pa ne pocnem vec. Ker pac ni (vec) razlogov za to. Je to to? Ne, v resnici »to« ni nikoli »to« – razvoj gre naprej. V teh štirih mesecih je bilo predstavljeno kar nekaj telefonov, od katerih bi z veseljem imel kakšno novost. Denimo prijavo s prstnim odti­som kar prek zaslona (ah, da, moji spraskani prsti, pozabil ...). Zaslon še bolj do roba, za kame­ro pa le izvrtana luknjica! Hitrej­še brezžicno polnjenje! Brezžic­no polnjenje drugih naprav (ok, težko si predstavljam uporabnost tega, a … je fascinantno!)! Še tretji objektiv, ki bo zelo široko­koten in bo zajel kar najvec ka­dra! Pa še kaj bi se našlo. Ne dvo­mim, da bodo kaj od tega povze­le tudi Samsungove desetke, od modelov S do Noteov. Le upoglji­vega telefona si v resnici ne že­lim, vsaj ne takega, kot je bil te­stno prikazan nedavno, tudi s strani Samsunga … . Najprej razkritje – te­lefon Samsung Galaxy Note9 sem dobil v upo­rabo od Samsunga, ceš naj preverim, kako se mi bo obnesel v daljšem ob­dobju. Ker prenekate­re podrobnosti v tednu ali dveh, kolikor ponava­di testiramo nove telefo­ne, nemalokrat ni mogo­ce ugotoviti, sem ponud­bo sprejel. Matjaž Klancar . Zmogljivost baterije mi res veliko pomeni. Š . Saj vem, da se na staticni sliki tega ne vidi, toda ultrapocasi padajoce snežinke so cisto zares romanticne … s Zacel sem ceni­ti dva objektiva, pa ne zaradi umetniške zamegljeno­sti, temvec zaradi opticnega 2x pribli­žanja. . Pero sem prvic in zadnjic uporabil, ko smo kot ekipa potrebovali dober selfi ;) Iz zraka z ljubeznijo itajski DJI je trenutno alfa in omega na podro­cju dronov za amater­sko in profesionalno rabo, dru­gi mu bolj kot ne sledijo, oziro­ma skušajo z drugacnimi pristo­pi pridobiti kupce. Po nekaterih podatkih naj bi imel kar 70 % tr­žni delež, Yuneec, Parrot in dru­gi se skrivajo za enoštevilcnimi odstotki. Za ta uspeh se ima za­hvaliti na eni strani nesrecne­mu vzletu Goprojeve Karme (bo­lje receno, nesrecnemu padcu z neba) in predhodniku tokrat opisanega modela, Mavic Pro. Slednji je dobesedno zakolicil svet zložljivih dronov, saj kar na­enkrat ni bilo vec treba imeti po­sebnega kovcka ali nahrbtnika, temvec je zadošcala fotografska torba, v kateri je bilo še vedno dovolj prostora za fotoaparat in kakšen objektiv. K temu dodaj­mo še spodobno kakovost po­snetkov in videa, upravljanje, ki ne zahteva posebnega znanja, in uspeh je na dlani. DJI si je za naslednika vzel kar nekaj casa, vmes je prišel še Mavic Pro Platinum, pri kate­rem so bili glavna razlika novi propelerji in z njimi poveza­na poraba energije in glasnost v zraku. V zraku je tako uspe­lo zdržati še nekaj minut vec, skoraj toliko, kot zmore tokra­tni novinec, 30 minut. Sledil je še manjši Mavic Air, ki je s svo­jimi dobrimi 450 grami že prav­zaprav v domeni mini dronov, a ceprav je prinesel snemanje v locljivosti 4K, je marsikoga pu­stil hladnega – zaradi slabše po­vezave med dronom in krmil­nikom. Novinec je torej moral premagati kar nekaj že prej po­stavljenih visokih zahtev, da bi izpolnil pricakovanja, in lahko recemo, da mu je uspelo. Novinca Novinca sta pravzaprav dva, prvi s fiksnim objektivom, dru­gi z zum objektivom. Nas je naj­bolj zanimal prvi, ki prinaša po­membno spremembo, fotoaparat z 1-palcnim tipalom, kot ga ima na primer Sonyjeva serija RX100 oziroma RX10 ali Panasonicova serija FZ. DJI sicer že ima kame­ro z 1-palcnim tipalom v nekate­rih dronih, a so ti vecji in dražji. Še ena majhna, za fotografe kar velika novost – na fotoaparatu se dici ime Hasselblad. V slednjega je DJI vložil kar lep kupcek de­narja, verjetno ne le zaradi bolj­šega obcutka, temvec tudi zaradi njihovega znanja digitalne foto­grafije. Novi fotoaparat poleg ve­cjega tipala prinaša tudi »hudo« zaslonko, avtomatsko ostrenje pa mu štejemo bolj v minus kot v plus. Novi fotoaparat je seveda bi­stveno vecji od starega. To po­meni tudi drugacno in seveda zmogljivejše (beri: tudi težje) stabilno vpetje (gimbal), in to prispeva k vecji koncni teži. Sle­dnja je še vedno pod 1 kilogra­mom oziroma vec kot dvakrat težja od Mavica Air. Zaradi vecje teže je tudi baterija zmogljivejša in ni združljiva s starim Mavicom Pro, a po drugi strani omogoca do 31 minut letenja. Sicer že pri 30 % zacne opozarjati in pri 15 % avtomatsko pristaja, a nam še vedno omogoca okoli 25 minut lagodnega letenja. Dron je poleg teže tudi ma­lenkost zrastel, kljub temu je zložen še vedno podobno velik kot predhodnik. Tipala po no­vem spremljajo ovire v vse sme­ri, ne le naprej ali nazaj, kar je velika prednost v primerjavi s predhodniki. K temu dodajmo še tišje propelerje, ki z zareza­nimi konci spominjajo na bojne helikopterje in so tu priloženi v osnovnem paketu. Krmilnik je ostal podoben predhodniku, spremenile so se le rocice, ki so snemljive, zato vse skupaj zasede še manj pro­stora. Povezava med krmilni­kom in dronom po novem omo­goca 8 kilometrov dosega, a bo­ste to v praksi težko dosegli, sploh pa morate imeti po slo­venskih zakonih dron ves cas v vidnem polju. Najpomembnej­ša je stabilnost povezave, ki je tudi pri dobrem kilometru teko­ca, o cemer lahko pri Mavic Air bolj kot ne le sanjamo. Letenje je po zaslugi vseh tipal in kupa elektronike zelo preprosto, a kljub temu zacetnikom toplo priporocamo, da jim osnove pokaže nekdo, ki že ima nekaj zracne kilometrine. Pristajanje in vzletanje sta avtomatska, DJI je novincu dodal tudi luci, ki pomagajo pri nocnem vzletanju in pristanku. V zraku je dron zelo stabilen, saj se poleg signala GPS ozi­roma GLONASS zanaša še na spodnja tipala, s katerimi spre­mlja pokrajino pod seboj. Sta­bilni nosilec, v katerega je vpet fotoaparat, omogoca nadzira­no gibanje od +30 do –90 sto­pinj, samo mehansko gibanje pa še dodatnih 15 oziroma 45 stopinj. Za razliko od predho­dnika omogoca tudi vodorav­no gibanje, slednje je pomemb­no predvsem pri snemanju vi­dea. Tako lahko kamera kom­penzira trdo gibanje drona in sledi smeri gibanja brez sunko­vitih potegov. Glavno vprašanje je seveda, koliko doprinese novi fotoapa­rat z vecjim tipalom? Razlika je ocitna, a se DJIu pozna, da pri obdelavi posnetkov nima toliko izkušenj kot, recimo, Panasonic ali Sony. V datoteki RAW je šum viden že pri ISO 100, visoke ob­cutljivosti (denimo ISO 3200) pa so slabše od fotoaparatov s primerljivimi tipali. Za to lah­ko delno krivimo tudi elektron­ski zaklop, saj slednji pri veci­ni fotoaparatov prispeva k viš­jemu šumu. Vsekakor je rezul­tat krepko boljši kot pri predho­dnikih. Poslastica Mavic Pro 2 so ne­kateri zanimivi nacini, kot je fo­tografski nocni nacin, nocni vi­deo in zelo zanimiv nocni »ti­melapse« video, ki ga dron se­stavi sam. Tudi druge video možnosti so na visoki ravni, ceprav je za video zaradi foto­aparata s spremenljivo gorišc­nico Mavic 2 Zoom primernej­ši. Za eno redkih pomanjkljivo­sti lahko štejemo avtomatsko ostrenje, saj v zraku redko foto­grafiramo ali snemamo ljudi ali objekte, oddaljene manj kot 3 metre, še posebej, ker ima Ma­vic Pro 2 nezašcitene propeler­je. Velike škode sicer ne bodo naredili, a nesreca se lahko hi­tro zgodi. Zadnja malenkost, cena. S 1500 evri je že davno zunaj ka­tegorije »kupil bom nekaj za za­bavo«, a ce vam zracna fotogra­fija veliko pomeni, zna biti za­bava kar huda. . DJI Mavic Pro 2 Fotografski dron Prodaja: www.avtera.si Cena: 1499 EUR. X Cas v zraku, kakovost slike in vi­dea. Z Avtomatsko ostrenje zna ostriti tik pred objekti ali za njimi.  Letece žverce ali droni, po domace, postajajo z vsakim novim modelom zmogljivejši, varnejši in preprostejši za uporabo. Alan Orlic K s Najpomembnej­ša je stabilnost povezave, ki je tudi pri dobrem kilometru teko­ca IZVIDNICA 7 . Dron je dobil tudi luci za lažje pristajanje ponoci. januar 2019 17 VKLOP NA KRATKO NA KRATKO VKLOP U U 18 januar 2019 januar 2019 19 Nadzor nad registrom Monitor DVD Na tokratni Monitorjev DVD smo priložili še: • film Dan osvoboditve • MonitorTV – Huawei Mate 20 Pro, igralne miške • arhiv Monitorja in Monitorja Pro v obliki PDFin še 3 GB najrazlicnejših programov! Programi, ki smo jih tokrat priložili na naš DVD. ekoc davno je Windows vse potrebne nastavi­tve zapisoval v bese­dilne datoteke .INI, enako tudi vsi okenski programi. Nato so v Microsoftu uvedli register in od­tlej vlada kaos. Vsaj tako pravi ljudska modrost. V resnici ni rav­no tako, kljub temu pa je dobro imeti pri roki program ali dva, ki bedita nad to »registrsko« bazo nastavitev in jo znata po potrebi tudi pocistiti in urediti. . Advanced SystemCare 12 Free je v resnici najbolj komple­ksen program s tokratnega izbo­ra. Omogoca optimizacijo pro­gramov ob zagonu, brisanje neu­porabnih datotek, sistemsko op­timizacijo in še marsikaj. Poleg tega je graficno zelo lepo urejen in enostaven za uporabo, torej primeren za vsakogar. Nas bo tokrat zanimalo delo z registrom – program ga zna po­cistiti in defragmentirati. Slednje je uporabno v racunalnikih, ki so v rabi že dalj casa, zato je njihov register »fragmentiran« v vec da­totekah in vcasih tudi nekoliko pohitri racunalnik. Cišcenje re­gistra pa obsega vse, od pregle­da integritete do brisanja neupo­rabnih zapisov, neuporabnih da­totecnih koncnic, komponent Ac­tiveX in še marsicesa. Advanced SystemCare 12 Free IOBit www.iobit.com advanced-systemcare- setup-12.0.3.202.exe Cena: Zastonj, na voljo placljiva razlicica. . Registry Repair bi lahko opisali kot samostojni registrski modul programa Advanced Sy­stemCare. Takoj, ko ga požene­mo, preceše register in v dreve­sni strukturi lepo prikaže, kaj vse je našel in kaj vse je mogoce po­praviti. Rocno se lahko odloci­mo, kateri deli »neurejenega« re­gistra nas motijo (ostanki odna­mešcenih programov, neupora­bljeni fonti, neuporabljeni go­nilniki, zapisi v meniju Start in še kaj) in jih odstranimo. Še vec, program poskrbi za varnostno kopijo, zato lahko v primeru mo­rebitnih težav vse skupaj vzpo­stavimo nazaj. Registry Repair Glary Soft www.glarysoft.com rrsetup.exe Cena: Zastonj, na voljo placljiva razlicica. . Wise Registry Cleaner. Tudi Wise Registry Cleaner zna poceti še kaj drugega, kot le pre­cistiti register. Na našem testnem racunalniku se je domislil, da bi lahko popravil kar 32 težav (od hitrosti prebujanja racunalnika do samodejnega pobijanja pro­cesov, ki so morebiti obviseli, itd.). Register zna defragmenti­rati in tako nekoliko pohitriti de­lovanje racunalnika, cišcenja re­gistra pa se lahko loti »površin­sko« ali pa »zares«. Zanimivo, da je že pri površinskem pregledu našel kar 224 napak, ceprav so drugi programi, ki smo jih preiz­kusili, operirali s številkami oko­li 50. Ob taki natancnosti morda sploh ni smiselno poganjati »za­resnega« pregleda, saj se izkaže kot zelo pocasen. Res pa je, da je zato našel še 130 napak vec … Wise Registry Cleaner WiseCleaner www.wisecleaner.com WRCFree.exe Cena: Zastonj, na voljo placljiva razlicica. . CCleaner je že starosta na­ših opisov varnostnih in cistil­nih programov, in to z razlogom – gre namrec za enega najbolj­ših takih programov. »Cišcenja« se loti temeljito, kar pomeni, da lahko pocisti vse, kar so »napac­kali« razlicni brskalniki in dru­gi programi, lahko pa se podrob­no posveti tudi le registru. Pred­vsem smo bili navdušeni, kako hiter je program – brez odvec­nih graficnih priboljškov izpiše seznam vsega, kar je v registru narobe (najveckrat gre za manj­kajoce knjižnice DLL), in nam ponudi cišcenje. Seveda nam še pred tem ponudi izdelavo var­nostne kopije registra, ki jo lah­ko uporabimo ob morebitnih te­žavah. CCleaner Piriform www.ccleaner.com ccsetup550.exe Cena: Zastonj, na voljo placljiva razlicica. . RegShot. Cistilne programe smo obdelali in cetudi je to vse, kar bo zanimalo najvecjo vecino uporabnikov, je za zahtevnejše na voljo tudi še kaj – zahtevnej­šega. Za zacetek se lahko pomu­dimo ob zelo špartanskem odpr­tokodnem projektu RegShot (na voljo za 32- in 64-bitne sisteme), ki zna narediti posnetek registra. V obliki TXT ali HTML ga lahko shranimo ali pa ga primerjamo z registrom po morebitni namesti­tvi kakšnega programskega pa­keta. Zato, da vidimo, kaj vse je program v tej smeri postoril in »popackal«. Žal lahko poroca­mo, da je RegShot zelo pocasen, deluje pa. RegShot Odprtokodni projekt. sourceforge.net/projects/regshot Regshot-x86.exe Regshot-x64.exe Cena: Zastonj. N . Process Monitor. V resnici je, ce hocete vedeti, kaj se do­gaja z vašim registrom (in še cim!), najboljši kar program Process Monitor, ki ga je pred leti Microsoft kupil obenem z njegovim avtorjem, Markom Russinovichem. Process Moni­tor v realnem casu prikazuje, kateri deli registra se spreminja­jo, kateri kljuci se dodajajo, kateri se brišejo. Seveda je kaos ob vseh teh informacijah velik, zato pomagajo filtri, ki jih lah­ko vklopimo in se ob opazovanju drobovja Windows tudi kaj naucimo. Za povrh programa sploh ni treba namestiti, temvec ga lah­ko kar neposredno poženemo. Process Monitor Microsoft docs.microsoft.com/en-us/sysinternals/downloads/procmon Procmon.exe Cena: Zastonj. TRGOVSKE APLIKACIJE MOBILNO MOBILNO TRGOVSKE APLIKACIJE D D 20 januar 2019 januar 2019 21 MOBILNO NOVO NA ANDROIDU Naš izbor na Androidu Boris Šavc . Bridge. Aplikacija Bridge je most med vsemi napravami z Androidom, kar jih imamo, in poskrbi, da bo spo­rocilo, dostavljeno na telefon, hkrati priletelo tudi na tablico. . All-In-One Toolbox. Ker Android obcasno potrebuje zdravnika, je zbir­ka orodij, ki upravljajo aplikacije, cisti­jo pomnilnik in varcujejo s prostorom, vedno dobrodošla. . Cloze Relationship Manage­ment je univerzalni, sproti ucljiv pro­gramski imenik, ki združuje stike s te­lefona, družabnih omrežij in elektron­ske pošte. . Go to Sleep – sleep remin­der app. Odprtokodna aplikacija Go to Sleep že z imenom nakazuje, komu je namenjena. Najbolj veseli je bodo uporabniki, ki redno pozabijo na cas za spanje. . Mimo: Learn to Code je ožje usmerjeni ucni pripomocek, ki se lo­teva predvsem tém z racunalniškega podrocja. . Drops: Learn 31 new langua­ges. Najboljša aplikacija leta 2018 po Googlovem izboru nas nauci 31 tujih jezikov, med drugim tudi japonšcine, kitajšcine in islandšcine. . Learn Spanish with Lirica. Apli­kacija Lirica je namenjena ucenju španšcine. Drugi najbolj razširjeni je­zik poucuje ob pomoci latinske glasbe. . SLOWLY je programski izdelek, ki tako dobro simulira klasicno dopiso­vanje, da se z oddaljenostjo prejemni­ka podaljša celo cas dostave sicer di­gitalnega sporocila. . 10 % Happier. Programski pripo­mocek, ki obljublja deset odstotkov srecnejše pocutje, je plod priljubljene­ga avtorja Dana Harrisa in drugih pri­znanih uciteljev meditacije. .. Keep – Home Workout Trainer. Nagrajena aplikacija Keep pri izvaja­nju telovadbe doma nadomesti oseb­nega trenerja brez potrebe po doda­tni opremi. .. Snow Tracker. Z oglasi podpr­ta brezplacna aplikacija Snow Tracker smucarju sledi pri slehernem spustu in meri hitrost, razdaljo, nadmorsko viši­no in še kaj bi se našlo. .. Canva je preprosto in hkrati za­bavno izdelovanje graficnih izdelkov za šolo, delo ali prosti cas. .. Opera News. Razvijalci priljublje­nega spletnega brskalnika iz Norveške se tokrat predstavljajo z novicarsko aplikacijo skupnega imena, ki poskrbi za informiranost uporabnika z aktual­nimi dogodki. .. easyUp je orodje za izvedbo asin­hronih sestankov, kjer udeležen­ci vnaprej posnamejo kratko sporoci­lo, ki si ga drugi ogledajo, ko najde­jo cas za to. .. Zoetic je prirocen program, ki z iz­branih fotografij s skupno tocko pre­prosto ustvari zanimive video posnet­ke profesionalnega videza. .. Neverthink. Zbirka video posnet­kov Neverthink je razdeljena v vec kot štirideset kategorij, ki jih nenehno osvežuje cloveška pamet. .. Assassin’s Creed Rebellion. Igricarska saga o profesionalnih ubi­jalcih iz preteklosti je na telefonih do­bila novo nadaljevanje, ki mu kot na­vadno ne manjka akcije in razpolo­ženja. .. Fumble Fang je simpaticna igra po znanem receptu, v kateri igramo vlogo netopirja, ki ne zna leteti. .. Sweet Racer je igra, ki je po igralnosti najbolj podobna naslovu Tiny Wings, a brez vnaprej narisane podlage za drsenje. .. Basket Wall. Ob navdušenju nad našimi košarkarskimi asi v ligi NBA si ne moremo kaj, da ne bi tudi sami za­igrali košarke. Pa cetudi zgolj na te­lefonu. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA ANDROIDU MOBILNO . . . . . Aplikacije za tretje življenjsko obdobje Pred casom smo se lotili zaganjalnikov, s katerimi se zapleteni pametni telefoni prelevijo v preproste naprave z velikimi crkami in številkami ter zgolj nujnimi gumbi za upravljanje. Starejši uporabniki so bili navdušeni nad njimi. Zdaj, ko obvladajo svoje naprave, bi radi iz njih iztisnili še kaj vec. Boris Šavc rva aplikacija, ki je do­brodošla na slehernem telefonu, je digitalno po­vecevalno steklo Visor - low vi­sion magnifier .. Starejšim oziroma uporabnikom s slabšim vidom bodo všec veliki gumbi, s katerimi povecujemo pogled, iz­boljšujemo kontrast, menjamo barvno shemo, da ugotovimo, katera nam najbolj ustreza, in v šibkejših svetlobnih razmerah priklicemo na pomoc dodatno osvetljevanje z bliskavico. Simple Free for Facebook & more . je navlake ocišcena razlicica odjemalca družabne­ga omrežja Facebook, ki podpira vse pomembnejše zmožnosti naj­vecje spletne skupnosti na svetu in za namecek ponudi poveza­vo z omrežjem Twitter. Med do­brodošlimi prilagoditvami velja izpostaviti preprost uporabniški vmesnik in ucinkovito varceva­nje z baterijo. Žal je tako, da nas s starostjo tare vedno vec zdravstvenih te­gob. Da bomo šli k zdravniku res zgolj v nujnih primerih, poskrbi mobilna aplikacija WebMD .. Gre za mobilni podaljšek najve­cjega spletišca na podrocju zdra­vstva, ki ga sestavljajo številni zdravniki in strokovnjaki z najra­zlicnejših podrocij. Ceprav nam zbirka znanja ob posredovanih simptomih sama postavi diagno­zo, se je treba zavedati, da ni na­domestek za pravega zdravnika. Je pa odlicno dopolnilo, ki nam pomaga zdravo živeti. V isto kategorijo spada pro­gram Pill Reminder and Me­dication Tracker by Medisafe ., ki nam pomaga pri jemanju zdravil, katerih število se iz leta v leto vztrajno povecuje. Zdravi­la nam program pomaga najti, jih razvrstiti v kategorije, ozna­cene z razlicnimi barvami, do­lociti doziranje, urnik jemanja in opozorila. Vnesene informa­cije pripne v osebni koledar, ki je drugace namenjen tudi merje­nju krvnega tlaka, vodenju dnev­nika, obiskom zdravnika in po­dobno. Starejši knjigoljubi, ki jim oci kolikor toliko dobro služijo, bodo najbolj veseli aplikacije Go­odreads .. Gre za pravo skrinji­co zakladov, ki beleži naše pre­tekle bralne užitke, nam svetu­je prihodnje in nas poveže s ši­roko spletno skupnostjo enako­mislecih ljubiteljev crk. Edina re­snejša ovira pri uporabi je angle­šcina oziroma tuji jezik. Uporab­niškega vmesnika v slovenšcini ni, knjige pa so, a brez ustreznih opisov.. P MOBILNO NOVO NA IPHONU Naš izbor na iPhonu Jure Forstneric . SyncNotes je zmogljiv, a preprost urejevalnik besedila obenem, podpi­ra tudi sinhronizacijo prek Dropboxa, kjer datoteke shrani v obliki .txt. . Writemator. Še ena aplikacija za pisanje besedil, ponuja sinhronizacijo prek razlicnih oblacnih storitev, na ta­blicah podpira tudi Apple pencil. . Vozni redi za Slo Železnice. Enostavna aplikacija za preverjanje voznih redov naših železnic, omogoca tudi hrambo priljubljenih povezav. . Microsoft Authenticator. Tudi Microsoft ponuja svojo aplikacijo za dvofaktorsko avtorizacijo, ki seve­da podpira vse možne spletne stra­ni in storitve. . Dictionary. Priljubljeno spletišce TheFreeDictionary.com ponuja svo­jo aplikacijo, ki deluje tudi brez pove­zave v splet. . Sprout Social. Aplikacija, name­njena rabi v navezi z omenjenim sple­tišcem, nam na enem mestu omogoca urejanje vseh naših družabnih omrežij. . Daily Snap. Preprost program, namenjen popisovanju vsakodnev­nih dejavnosti, s katerimi ustvarjamo zgodbe in spomine in jih seveda deli­mo z drugimi. . Motion Stills. Aplikacija, s kate­ro lahko Applove Live Photos popra­vljamo, urejamo in shranimo v bolj razširjeni obliki GIF. . Autodesk SketchBook. Izre­dno zmogljiva aplikacija, v kateri lah­ko ustvarjamo preproste skice ali nad­vse podrobne risbe. .. RememBear: Password Mana­ger. Gesla ostajajo glavni varnostni mehanizem, ob tem pa se priporo­ca uporaba katere izmed aplikacij za upravljanje z njimi – ena izmed eno­stavnejših je RememBear. .. Anchor. Zmogljiva aplikacija, na­menjena izdelavi Podcastov, omogoca snemanje, montažo in objavo v spletu. .. F1 TV. Nova uradna aplikacija dir­kalnega prvenstva F1, v njej lahko za mesecno narocnino v živo spremlja­mo dirke F1. .. Fabulous – Motivate Me. Mar­sikdo ima zares veliko zamisli, a pre­malo energije in volje, da bi jih uresni­cil – ta aplikacija nam pri tem poma­ga z majhnimi koraki. .. Skyscanner – Travel Deals. V Skyscannerjevi aplikaciji lahko hitro preverimo, oziroma poišcemo cenov­no ugodne možnosti potovanja. .. TripCase. Aplikacija tipa vse-v­-enem za potovanja, namenjena je predvsem nacrtovanju itinerarja in za­pisovanja hotelskih in drugih rezer­vacij. .. Fortnite. Najbolj priljubljena igra tega trenutka najbrž ne potrebuje po­sebne predstavitve, deluje tudi na vseh novejših napravah iOS. .. Super Fowlst. Arkadna igra, kjer moramo kot kokoš cez procedural­no generirane stopnje premagova­ti demone. .. Faraway 4. Prikupna, izredno lepa igra, v kateri v vlogi arheologa raziskujemo zanimivo, skrivnostno 3D deželo, polno ugank. .. Everbuilders. Bolj aktivnost kot igra, v njej si sestavljamo razlicne stavbe, te pa lahko prikazujemo tudi ob pomoci nadgrajene resnicnosti. .. Nano Golf. Igra, ki združuje mini golf z ugankami, ponuja vec kot se­demdeset razlicnih stopenj, polnih pa­sti in drugih elementov. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA IPHONU MOBILNO . . . . . Mobilni zaslužek Telefoni so strošek, najprej nas olajšajo ob nakupu, nato z mesecno narocnino na mobilne storitve, spotoma pa še med obiskom digitalnih tržnic in drugih trgovin. Cas je, da nam pametnjakovici nekaj prinesejo nazaj. Med aplikacijami, ki obljubljajo bogastvo, je nekaj primerkov, s katerimi je resnicno mogoce zaslužiti. Naslednji programski izdelki nam odebelijo bancni racun za enega ali sto evrov. Boris Šavc rve aplikacije ni tre­ba posebej predstavlja­ti, saj gre za eno najve­cjih spletnih skupnosti na svetu. Airbnb . je platforma za odda­janje in najemanje nastanitvenih zmogljivosti. Prav vsakdo lahko za dolocen cas odda svoj dom in ob tem nekaj zasluži. V aplikaciji je trenutno vec kot pet milijonov oglasov iz dvesto držav. Za to, da zagrabimo priložnost z obema rokama, potrebujemo le rezerva­cijski sistem in pospravljeno sta­novanje. Za prvo poskrbi mobil­na aplikacija Airbnb, za drugo sami. Naslednji mobilni izdelek je trenutno najvecji digitalni bolšji sejem na sceni. Aplikacija Let­go . je tudi v Sloveniji dobro vzcvetela, zato se ponaša z bo­gato ponudbo najrazlicnejšega rabljenega blaga, ki ga ponujajo ljudje iz okolice. Mobilno tržni­co Letgo odlikujejo preprost upo­rabniški vmesnik, enostavna ko­munikacija med kupcem in pro­dajalcem ter pameten katalog, ki vedno ve, kaj išcemo. Seveda so tudi knjige blago, ki ga poprej omenjena digital­na tržnica Letgo rada trži, a po­sebej tiskani besedi je namenje­na aplikacija BookScouter .. Uporabniki slednje knjige pro­dajajo in kupujejo. Mobilni ogla­snik knjige sprejme na podlagi mednarodne standardne knjižne številke ISBN, ki jo vpišemo roc­no ali ob pomoci v telefon vgra­jene kamere, ki prebere crtno kodo. BookScouter je uporaben predvsem za prodajo knjig v tu­jem jeziku, saj slovenskih izdaj uporabniki aplikacije za zdaj ne išcejo ravno mrzlicno. Sweatcoin . je mobilni pro­gram, ki šteje korake in meri te­lesno udejstvovanje ter nas zanj nagradi s posebnimi digitalnimi kovanci, ki jih potrošimo v pra­vih spletnih trgovinah. Vecje ak­cije nam lahko prinesejo celo re­snicen denar. Zadeva je videti obetavno, med partnerji najde­mo znana imena, kot sta PayPal in nemška inovativna banka brez fizicnih poslovalnic N26, o kateri smo pisali tudi v Monitorju. Za konec si oglejmo še aplika­cijo Foap ., s katero lahko pro­damo eno izmed številnih foto­grafij, ki smo jih naredili s tele­fonom. Izdelke agencije, podje­tja in posamezniki kupujejo na­kljucno ali v sklopu posebnih ak­cij. Za casa pisanja pricujocega clanka je na primer Nivea ponu­jala sto dolarjev za božicno foto­grafijo z njihovimi izdelki.. P V trgovino s telefonom . Spar plus. Mobilna aplikaci­ja trgovske verige SPAR je v Slo­veniji na voljo tako za operacij­ski sistem iOS kot tudi za napra­ve z Androidom. Namenjena je predvsem imetnikom hišne kar­tice SPAR plus. Osrednja zamisel sodobno oblikovanega program­skega pripomocka je, da kupec doma na telefonu pregleda po­nudbo v akciji, si sestavi naku­povalni seznam in se opremljen s kuponi za popuste odpravi v tr­govino. Vse skupaj je izvedeno nadvse posreceno, katalogi so lahko berljivi, izdelke iz njih pa je enostavno dodati na aktiven na­kupovalni seznam. Slednjega po želji širimo še z rocnimi vnosi in skeniranjem crtnih kod. Program SPAR plus uspešno nadomesti fizicno kartico, nje­no crtno kodo si v obliki lebde­cega pripomocka po želji pripne­mo na zacetni zaslon, na njem so licno zbrani vsi popusti, ki smo jih deležni. Na rok trajanja posameznega kupona nas pro­gram pravocasno opozori. Obca­sni obiskovalci brez kartice zve­stobe bodo poleg novic in letaka v obliki, ki je prijaznejša do oko­lja, najbolj veseli lokacijsko oza­vešcenega seznama trgovin z odpiralnimi casi. Nedvomno gre za eno boljših mobilnih aplikacij v tem tržnem segmentu pri nas. . Moj M. Nekdanji najbolj­ši sosed, trgovska veriga Merca­tor, ima Sparu podobno mobil­no aplikacijo za telefone z ope­racijskim sistemom iOS ali An­droid. V manj privlacnem ovo­ju najdemo vse obicajne priti­kline teh aplikacij, aktualno po­nudbo, kataloge, seznam trgo­vin, kupone in nakupovalne list­ke. Odlicna je sekcija Moja Pika, kjer so zbrane bonitete, obracu­ni, transakcije in izpiski. Ker je Pika lahko tudi placilna karti­ca, so mobilni program nedavno nadgradili z virtualno denarnico M Pay. Z denarnico M Pay zbira­mo in unovcujemo pike, kupuje­mo na odlog in obroke (placilne Pika kartice) in koristimo kupo­ne ugodnosti. Uporaba digitalne denarni­ce je preprosta, kupec na bla­gajni odpre aplikacijo in blagaj­niku pokaže QR kodo Pika kar­tice na telefonu, nakar sistem s skeniranjem kode zazna kartico in pripiše pike. Ce kupec želi s kartico Pika placati, je ob prika­zu kode treba imeti na telefonu vklopljeno internetno povezavo, zgolj za zbiranje pik pa ni potreb­na. Omogocena so vse bolj pri­ljubljena brezsticna placila prek sistema NFC, a le na napravah z operacijskim sistemom Android. Brezsticno lahko opravimo placi­la do vrednosti petnajst evrov, za višje vrednosti pa je treba odpre­ti mobilno aplikacijo in placati s kodo QR. Za konec velja omeni­ti še spletno trgovino, ki omogo­ca udobno kupovanje z domace­ga naslanjaca s telefonom v roki. . Tuš. Tuševa aplikacija imetni­kom klubske kartice ponuja vpo­gled v stanje, omogoca izdelavo nakupovalnih seznamov s skeni­ranjem crtnih kod izdelkov, po­nuja kupone s popusti in zna po­iskati najbližjo poslovalnico po­slednjega slovenskega trgov­ca. Gre za dokaj obicajno mo­bilno aplikacijo v branži, ki se od tekmecev razlikuje predvsem po pospeševanju rabe. Uporab­niki kombinacije mobilnega programa s kartico TUŠ klub so namrec deležni posebnih popu­stov in akcij, cesar pri drugih tr­govcih nismo opazili. . Hofer. Trgovec, ki je po la­stnih besedah vec kot fer, se predstavlja s sodobno obliko­vano mobilno aplikacijo, ki na enem mestu združuje celotno ponudbo iz nabiralnika, opleme­niteno z opomniki, deljenjem in sestavljanjem nakupovalnega se­znama. Aplikaciji ne manjkata seznam poslovalnic z režimom obratovanja niti bralnik kod QR, ima pa tudi povezavo na spletni podaljšek trgovine, do lastne­ga telekoma, Facebook strani, kanala YouTube in objav na In­stagramu. Ker je Hofer ubral al­ternativen pristop in ima za vse države isto aplikacijo, v kateri svojo domovino izbereš ob pr­vem zagonu, nam je programski pripomocek dobrodošel tudi pri obisku trgovin v tujini. Ce v mo­žnostih programa zamenjamo državo, se ponudba na zaslonu v hipu ustrezno prilagodi. . Lidl. Tesni tekmec Hoferja ima navidez drugacno mobilno aplikacijo, ki pa je v praksi sko­raj enaka. Tudi Lidl postavi v ospredje aktualen katalog z ak­cijskimi ponudbami, na katere nas po želji kasneje sistem nacr­tovano opozori. Brskanje po ka­talogu je všecno, nadgrajeno z uporabnimi filtri in iskalnikom. Nacrtovanje obiska trgovine je olajšano z nakupovalnim sezna­mom in zemljevidom posloval­nic. Mednarodna trgovska veri­ga ponuja storitve v uniformni aplikaciji, ki nam pride naspro­ti tudi v tujini. Ce v nastavitvah zamenjamo državo, se vsebi­na prilagodi. Posebnost Lidla na mobilnem podrocju je uporaba obogatene resnicnosti, ki žal do­muje v locenem mobilnem izdel­ku Vec za vas, do katere nas vodi v aplikacijo vgrajena povezava. Vec za vas omogoca, da s kame­ro, vgrajeno v telefon, na posebej oznacenih mestih skeniramo ka­talog in tako preprosto dostopa­mo do zanimivih vsebin, kot so podrobnosti o raziskavi, mnenja uporabnikov, video recepti, clan­ki in še kaj bi se (beri: se bo) na­šlo. Druge trgovine Poleg vecjih trgovskih verig imajo mobilne predstavnike tudi drugi prodajalci. Bencinske crpal­ke v Sloveniji na primer že dolgo niso zgolj ponudnik goriva in dru­gih energentov, temvec so prave trgovine v malem. Poleg lastnih placilnih kartic ali kartic zvestobe imajo tudi svoje aplikacije. Petrol tako omogoca preprosto poveza­vo kartice z aplikacijo Moj Petrol, ki nam, ce imamo Petrolovo pla­cilno kartico, predstavi financ­ni vidik njene uporabe, spremlja transakcije in zbrane zlate tocke, ki jih lahko uporabimo pri najra­zlicnejših ugodnostih. Slednjih v aplikaciji ni, kar je škoda, saj bi z njimi odpadla potreba po obisku spletne strani ali listanju po tiska­nem katalogu. Ugodnosti v aplikaciji ponuja OMV Smile & Drive za Sloveni­jo, ki pa si zasluži grajo pri par­jenju kartice z mobilnim progra­mom. Sistem namrec ne podpi­ra uporabe kamere in pri zamu­dnem vpisovanju številke kartice dodatno nadleguje z geslom. Po­leg ugodnosti najdemo v aplika­ciji še opravljene transakcije, ze­mljevid z lokacijami bencinskih servisov in virtualno kartico, ki odpravi potrebo po nošenju fi­zicne. Podobno povezavo ponu­di veriga drogerij DM, ki za naše pojme pretirava z odhodi v sple­tni brskalnik. Vec kot polovico zmožnosti nas iz aplikacije pre­stavi na vnaprej dolocen spletni naslov, kjer so prikazani zahteva­ni podatki. Dobimo obcutek, da ne gre za pravo aplikacijo, tem­vec zgolj za katalog s povezava­mi na uradno spletišce nemške­ga trgovca.. Pametni telefon je nov clovekov najboljši prijatelj, doma ne ostane niti takrat, ko gremo v trgovino po tedensko zalogo živil. Razlog je preprost, v njem so zbrane vse akcije, popusti, tocke in celo denar, ki ga lahko potrošimo pri svojem najljubšem trgovcu. Boris Šavc . Digitalna kartica trgovine SPAR popolnoma nadomesti fi­zicni primerek plastike zvesto­be, vkljucuje tudi prislužene kupone in lebdeci pripomocek za lažjo uporabo na kraju sa­mem. . Posebnost mobilne aplikacije najboljšega soseda Mercatorja je digitalna denarnica M Pay, s katero zbiramo pike, koristimo kupone in placujemo. Tudi na obroke! . Slovenski trgovec Tuš je edini, ki uporabniku mobilne aplika­cije in hkrati lastniku klubske kartice, ponudi posebne popu­ste. . Mednarodni trgovec Hofer upo­rablja povsod isto aplikacijo, katere dobra lastnost je, da ob menjavi države v nastavitvah ustrezno prilagodi vsebino. s Poleg vecjih trgovskih verig imajo mobilne predstavnike tudi drugi prodajalci. . Lidl je povsem obicajno trgo­vsko mobilno aplikacijo nad­gradil z obogateno resnicno­stjo. Na žalost v podobi locene­ga programskega izdelka. . OMV ima mobilni program, ki nadomesti tako potrebo po fi­zicni kartici kot tiskanem kata­logu. . Moj Petrol je aplikacija, ki naj­vec ponudi lastnikom Petrolove placilne kartice. . Drogerije DM nas iz aplikacije nenehno selijo na spletne stra­ni z zahtevanimi podatki. KAKŠEN RACUNALNIK IZBRATI? FOKUS FOKUS KAKŠEN RACUNALNIK IZBRATI? X X januar 2019 27 28 januar 2019 FOKUS KAKŠEN RACUNALNIK IZBRATI? X Od izbire naj glava ne boli 26 januar 2019 Klasicnih osebnih racunalnikov, predvsem namiznih modelov, se zadnja leta resda proda manj kot nekdaj, a imajo na svoji strani še vedno dovolj argumentov, s katerimi premagujejo tekmece – tako prenosnike kot tablice. Predstavljamo svoj izbor racunalnikov. Miran Varga sebni racunalniki niso vec tako zelo is­kane naprave, kot so bili še pred ne­kaj leti. A se ne dajo, razvoj tudi na tem podrocju nezaustavljivo napreduje. Ceprav konkurenti, predvsem prenosni racunalniki in tablice, v en glas vpijejo, kako bolj prilagodljivi in prirocni so zavoljo svoje oblike in zasnove, vsi pozabljajo eno: tudi oseb­ni racunalniki so v svoji nami­zni razlicici še kako prilagodlji­vi, in sicer na podrocjih, ki sko­zi oci dolocenih skupin uporab­nikov štejejo vsaj dvojno. Oseb­ni racunalniki – »namizni« ali »podmizni« – tako niso omeje­ni glede procesorske moci ali kolicine pomnilnika. Odvisno od naših potreb si lahko omi­slimo miniaturen sistem, ki bo skrit na hrbtni strani racunal­niškega monitorja in bo delo­val tako tiho, da bomo pravza­prav pozabili nanj, ali pa si na delovno mizo postavimo podat­kovni center v malem. Ce radi igramo najnovejše racunalni­ške igre na dveh ali treh zaslo­nih v polni visoki ali celo še višji locljivosti, oziroma menimo, da je koristno, ce k sebi pretocimo cim vecji del medmrežja, nam prakticno ostane samo ena pra­va izbira – osebni racunalnik. A tudi med tema skrajnostma je cel spekter uporabnikov, ki ima­jo namizne racunalnike raje od prenosnih. V nadaljevanju predstavljamo svojo trenutno izbiro namiznih racunalnikov za tipicne skupi­ne uporabnikov oziroma name­ne rabe. Objavljamo racunalni­ške sestave, ki bi si jih sestavili sami. Ce nismo vešci sestavljanja racunalnika (ta je sicer na rav­ni zlaganja kock Lego), lahko to zaupamo racunalniški trgovini. Cene sestavljanja racunalnika se gibljejo od 20 do 30 evrov.. O . Sestavljanje racunalnika ni ravno težko, a nekaj znanja potrebujemo - kot je pokazala stran The Verge, kjer so objavili izobraževalni video, poln napak. Vir: The Verge Racunalnik za najmanj zahtevne uporabnike Napredek na podrocju razvo­ja racunalniških komponent ima zelo dobrodošlo posledico pred­vsem za najmanj zahtevne upo­rabnike. Ti že sicer ne potrebu­jejo pretiranih zmogljivosti, zato jim tipicno zadostujejo že naj­cenejše komponente s cenikov. Kljub temu pa gre tudi v prime­ru komponent z zacetka cenov­ne lestvice poiskati uravnoteže­no sestavo. In ne varcevati do skrajnosti – na splošno še vedno velja, da mora biti racunalnik uravnotežen, drugace bo njego­vo ozko grlo še bolj prihajalo do izraza. Danes so že najcenejši racu­nalniški sistemi dovolj zmoglji­vi za vec kot zadovoljivo poga­njanje operacijskega sistema in vecine pisarniških aplikacij, to­rej bodo kos brskanju po sple­tu ob hkratnem poslušanju glas­be, branju e-pošte in pripravi ozi­roma urejanju kakšnega doku­menta. Ce pa uporabniki sodi­jo le med tiste, ki na racunalniku prakticno nic ne ustvarjajo, tem­vec le »konzumirajo«, torej pre­birajo/gledajo/poslušajo vsebi­ne, velja morebiti razmisliti tudi o nakupu tablice. Najmanj zahtevnim uporab­nikom priporocamo nakup sis­tema, sestavljenega iz dvojedr­nega procesorja (AMD ali Intel) z vgrajeno grafiko in cenejše, a s prikljucki dobro založene osnov­ne plošce. Dalec najbolj posrece­na in uravnotežena izbira ta hip se nam zdi procesor AMD Athlon 200GE, ki za odšteti denar pri­naša res veliko matematicnih in graficnih zmogljivosti. Štirje gi­gabajti pomnilnika bodo vec kot zadostovali za vsakdanja opravi­la. Diske z zmogljivostmi hram­be podatkov, manjše od enega terabajta (1 TB), se danes že tež­ko dobi, zato smo izbrali prav to vrednost. K sreci so doplacila za vecjo zmogljivost (2 TB) soraz­merno majhna, zato velja o njih resno razmisliti, ce nameravamo v racunalniku vendarle hraniti vecjo kolicino fotografij ali video posnetkov oziroma drugih dato­tek. In nasprotno, ce nimamo ve­cjih potreb po hrambi vecpred­stavnih datotek in imamo oprav­ka predvsem s pisarniškimi do­kumenti, potem priporocamo vgradnjo pogona SSD, saj bo z njegovo pomocjo racunalnik de­loval še precej bolj odzivno. Gle­de na trenutno zelo ugodne cene pogonov SSD bi veljalo razmisli­ti o takšnem z zmogljivostjo vsaj 120 GB. Za racunalnik, ki naj prepro­sto deluje, ni treba izbrati niti velikega, niti dragega ohišja. Dovolj bo že, ce pri trgovcih z racunalniško opremo izberemo model ohišja, katerega zuna­nja podoba nam je všec, v ohiš­je pa je že vgrajen napajalnik. Moc napajalnika zaradi nezah­tevnih komponent ni pomemb­na, zadostoval bo že 200 W na­pajalnik, morebiti velja preveri­ti, ali ima vgrajen vecji ventilator (premera 12 ali 14 cm), saj so ti v praksi nekoliko tišji. Ce upo­rabnik racunalnika ne uporablja vec plošckov, je tudi nakup op­ticnega pogona odvec. V naspro­tnem primeru pa pac dodamo slaba dva desetaka, da nam pro­dajalec v racunalnik vgradi zapi­sovalnik DVD. Zavedamo se, da je vecina povprecnih uporabnikov vajena okenskega okolja. Prav zato ve­lja skupaj z novim racunalnikom kupiti tudi eno izmed osnov­nih razlicic operacijskega siste­ma Microsoft Windows, pri ce­mer druge izbire kot Windows 10 prakticno ni vec. Poleg tega je delo s takim racunalnikom brž­kone lažje kot privajanje upo­rabnika na katerega izmed brez­placnih operacijskih sistemov. Takšna sestava racunalnika bo žep posameznika izpraznila za 200 do 350 evrov, temu znesku pa je seveda treba dodati še iz­datek za tipkovnico, miško, mo­nitor in morebitne zvocnike (ce niso že vgrajeni v racunalniški monitor). Predlagana zasnova racunalnika: . Plošca s sistemskim naborom AMD A320 oziroma Intel H110 . Procesor AMD Athlon 200GE ali Intel Pentium G4560 . Pomnilnik 4 GB DDR4 2133 ali 2400 MHz . Disk zmogljivosti 1 TB ali pogon SSD zmogljivosti 120 GB . Ohišje z vgrajenim napajalni­kom (200 do 420 W) . Zapisovalnik DVD (kot možnost) . Operacijski sistem Microsoft Windows 10 Home (kot možnost) . Cena: od 200 do 350 evrov Vsestranski domaci racunalnik Sestava vsestranskega doma­cega racunalnika je vedno velik izziv, saj mora biti kos tako na­dobudni mladini kot staršem. Sposoben mora biti zadovoljivo poganjati tudi kakšno zahtevnej­šo aplikacijo in novejše igre, se­veda ne ob vklopljenih vseh gra­ficnih posladkih, ki jih te ponuja­jo. Racunalnik, ki bo vsakdanja opravila opravil hitro in zlahka ter otrokom omogocil priložno­stno igranje iger, torej. Sestavo, ki nas bo veljala pri­bližno od 200 do 250 evrov vec kot racunalnik za manj zahtev­ne uporabnike, bodo najbolj po­dražili zmogljivejši procesor in dražja plošca ter graficna karti­ca. Da bo racunskih zmogljivosti dovolj za prakticno vse naloge, ki jih racunalniku lahko zadajo cla­ni sodobnega gospodinjstva, ve­lja racunalnik opremiti z zmoglji­vim štiri- ali šestjedrnim proce­sorjem. Poldrugi stotak, naložen v matematicno srce racunalnika, namrec jamci, da bo ta vec let kos zadanim nalogam, kakšno drugo komponento pa bomo morebiti vmes že nadgradili. Ce si omisli­mo predlagani procesor AMD, ga velja založiti tudi z nekoliko hi­trejšim delovnim pomnilnikom (3000 MHz DDR4 ali hitrejšim), saj bomo tako znatno pohitrili tudi delovanje v procesor vgraje­ne graficne rešitve. Pomnilnik se pocasi vendarle ceni, zato bi sami izbrali kar kombinacijo 2 x 4 GB, vec v življenjski dobi racunalnika zlepa ne bomo potrebovali. Tudi pri osnovni plošci ne gre pretira­no varcevati in velja izbrati mo­del s kopico prikljuckov (USB3, SATA3, 7,1 zvok, Gigabit LAN), saj so prav družinski racunalni­ki v praksi v povprecju vklopljeni najdlje casa. Ce igranje graficno zahtev­nih iger ni na seznamu želja, si prihranimo izdatek za grafic­no kartico. Slednjo lahko po po­trebi še vedno kadarkoli doku­pimo in vgradimo v racunalnik. Ce pa bi mladež s prijatelji kljub temu rada odigrala kakšno so­dobno strelsko igro ali digital­no pustolovšcino, ki tisto pravo izkušnjo ponujajo šele s sliko vi­soke locljivosti, se velja kar takoj odlociti za nakup graficne karti­ce. Z vidika uravnoteženosti ra­cunalnika svetujemo, da je izda­tek za graficno kartico primer­ljiv z zneskom, ki ga bomo od­šteli za procesor (torej med 150 in 200 evrov). Za ta denar so tre­nutno najbolj priljubljene karti­ce AMD Radeon RX560, RX570 ter Nvidia GeForce GTX 1050 in GTX 1050 Ti, pa tudi GTX 1060. Seveda na podrocju grafike ve­cji denarni vložek v igrah prine­se vecje število prikazanih slicic na sekundo, zato velja premisli­ti, ali ne bi družina z zahtevni­mi najmlajšimi clani gospodinj­stva nemara raje posegla po igri­carskem racunalniku (ce ji to se­veda dovoljuje družinski prora­cun). Vecje število družinskih clanov navadno hrani vec podatkov kot posameznik, zato bo naložba v disk vecjih zmogljivosti še kako dobrodošla. Priporocamo vsaj disk zmogljivosti 2 TB, a ce se pokaže potreba po še vec prosto­ra, je dobro vedeti, da je diske v racunalnik razmeroma enostav­no dodati. V družinski racunal­nik je zelo priporocljivo vgraditi tudi pogon SSD, saj bo ta znatno pohitril odzivnost racunalnika, pa cetudi je le manjših zmoglji­vosti (npr. 120 GB, priporocamo sicer 240 GB) in so v njem name­šceni le operacijski sistem ter po­gosto uporabljane aplikacije in igre (vecpredstavne datoteke pa se hranijo na disku). Predlagana procesorja in gra­ficni kartici še vedno ne sodijo med potratnejše primerke, kar zadeva elektricno energijo, zato omenjene komponente še ve­dno lahko delujejo tudi na naj­cenejših napajalnikih, ki jih da­nes izdelovalci prilagajo cenov­no ugodnim racunalniškim ohiš­jem. Ce pa gledamo malo v pri­hodnost in možnosti nadgradnje ter razširitev, potem morebiti ve­lja razmisliti o nekoliko mocnej­šem napajalniku, a brez preti­ravanja, 550 W moci bo dovolj za prakticno vsak domaci racu­nalnik. Tudi v primeru družine je zgodba z izbiro operacijske­ga sistema podobna kot pri manj zahtevnih uporabnikih. Priporo­camo okenski operacijski sistem, pri cemer staršem svetujemo, da ima vsak družinski clan svoj uporabniški racun. Prav tako priporocamo, naj bo v vsak dru­žinski racunalnik namešcen pro­tivirusni program, cetudi brez­placen. Predlagana zasnova racunalnika: . Plošca s sistemskim naborom AMD A320 ali B450 oziroma Intel H310 ali B360 . Procesor AMD Ryzen 2400G ali Intel Core i3-8100 (osnovne potre­be) oziroma AMD Ryzen 5 2600 ali Intel Core i5-8500 (zahtevnejše po­trebe) . Pomnilnik 2 x 4 GB DDR4 2666 ali 3000 MHz . Disk zmogljivosti 2 TB in/ali pogon SSD zmogljivosti 240 GB . Graficna kartica AMD Radeon RX560 ali RX570 ali Nvidia GeFor­ce GTX 1050 Ti ali GTX 1060 . Ohišje in napajalnik (zmogljivo­sti med 420 do 550 W) . Zapisovalnik DVD (kot možnost) . Operacijski sistem Microsoft Windows 10 Home (kot možnost) . Cena: od 550 do 800 evrov Racunalnik za igricarje Posebno mesto med racunal­niki imajo seveda racunalniki za igre. Sodobne igre so graficno in matematicno nadvse zahtev­ne, še posebej, ce jih želimo igra­ti v polni visoki locljivosti (ali še višji) in na vec racunalniških za­slonih. Temu primerna mora biti tudi sestava racunalnika, v ka­terem ima osrednjo vlogo gra­ficna kartica, pa tudi vse dru­ge komponente morajo biti po­drejene predvsem hitrosti. Re­cept za dober igricarski racunal­nik sestavljajo naslednje kompo­nente: zmogljiv vecjedrni proce­sor z visokim delovnim taktom, obilo pomnilnika, zmogljiva gra­ficna kartica in pogon SSD. Kaj torej izbrati? Zmogljivih proce­sorjev na trgu ne manjka, pre­cej manj pa je obenem še soraz­merno cenovno dostopnih. Tre­nutno bi sami pogledovali pred­vsem po šestjedrnikih, saj vecina iger še vedno ne zna izkorišca­ti bistveno vec kot dveh ali šti­rih jeder. To pa ne pomeni, da se stanje že jutri ne bo spremeni­lo. Prav tako si noben igricar ne želi, da bi bil osrednji procesor ozko grlo racunalnika. Glede na današnje zahteve jo bomo odne­sli precej ceneje in tiše z izbiro AMDjevega procesorja Ryzen, ki je cenejši in energijsko varcnejši od tekmeca Core i5 iz Intelove­ga tabora, pa še greje se bistve­no manj. Igricarski racunalniki potrebujejo vsaj 8 GB delovne­ga pomnilnika, tudi hitrost po­mnilnika ni zanemarljiva – cim višje hitrosti dosega pomnilnik DDR4, tem bolje. Podobno stroj­no zasnovo kot igricarji potrebu­jejo, denimo, tudi oblikovalci vi­dea, grafiki, inženirji. Na splo­šno velja v takšne racunalnike namestiti tudi vecjo kolicino po­mnilnika, priporocamo vsaj 8 GB (par 4 GB modulov) ali kar 16 GB, oziroma vec, odvisno od požrešnosti aplikacij, s katerimi imamo opravka. Zmogljiv procesor v vsakem primeru zahteva že sama zmo­gljiva graficna kartica, saj le ob mocnem procesorju lahko po­kaže, kaj vse zna in zmore. Med zmogljivejše graficne kartice lah­ko uvrstimo modele AMD Rade­on RX580 in RX590 ter Nvidii­ne predstavnike GeForce GTX 1070, GTX 1070Ti ter GTX 1080. Te graficne kartice se prakticno ne ustrašijo nobene igre, zado­voljstvo uporabnikov pa je lahko še vecje, ce igre v visoki locljivo­sti igrajo na veliki sliki, prikaza­ni na vec racunalniških zaslonih. Pri izbiri osnovne plošce pazimo, da omogoca vgradnjo dveh gra­ficnih kartic, saj nam bo to olaj­šalo nadgradnjo sistema, ce bi se naš apetit po grafiki še povecal. Dalec najvecjo splošno pohi­tritev delovanja prinese vgra­dnja pogona SSD, saj so dis­ki pogosto ozko grlo sodobnih racunalnikov. Igricarjem in dru­gim zahtevnejšim uporabnikom zato priporocamo nakup pogona SSD zmogljivosti 240 GB (ali ve­cjega), saj šele modeli z vecjimi zmogljivostmi dosegajo deklari­rane hitrosti. Za vecino preosta­lih podatkov in datotek pa velja vgraditi še disk zmogljivosti 2 TB ali vecjega. Ohišje naj igricarji izberejo po svojem okusu, nekaj vec po­zornosti pa velja nameniti izbi­ri kakovostnega napajalnika. Za zanesljivo poganjanje sistema z vgrajenimi požrešnimi grafic­nimi karticami pridejo v poštev dražji napajalniki moci 550 W do 750 W. Ce nameravamo v ra­cunalnik vgraditi dve ali celo tri zmogljive graficne kartice, izbe­remo še zmogljivejši model na­pajalnika. Predlagana zasnova racunalnika: . Plošca s sistemskim naborom AMD B450 ali Intel Z370 . Procesor AMD Ryzen 5 2600 ozi­roma Intel Core i5-8500 . Pomnilnik 2 x 4 GB DDR4 3000 MHz ali zmogljivejši . Disk zmogljivosti 2 TB, pogon SSD zmogljivosti 240 GB . Graficna kartica AMD Radeon RX580 ali RX590 ali Nvidia GeFor­ce GTX 1070 ali GTX 1080 . Ohišje in napajalnik (zmogljivo­sti med 550 in 750 W) . zapisovalnik DVD ali bralnik blu-ray (kot možnost) . Operacijski sistem Microsoft Windows 10 Pro (kot možnost) . Cena: od 900 evrov naprej Racunalnik za zahtevne igricarje Kdor bi rad igral najnovejše naslove iz sveta iger pri ultra vi­soki locljivosti ali pa na vec ra­cunalniških zaslonih, bo seveda moral seci še nekoliko globlje v žep. Zahtevnim igricarjem pripo­rocamo izbor osemjedrnega pro­cesorja (pri cemer je AMDjev mo­del precej bolj racionalna izbira) ter 16 GB zelo hitrega pomnilni­ka, piko na i pa bo dodala resnic­no zmogljiva graficna kartica. Tu se velja omejiti le na AMDjevo se­rijo RX Vega (modela 56 ali 64) oziroma predvsem na zmogljive kartice Nvidia GeForce, posebej modele GTX 1080 Ti ali novejše RTX 2080. Za doseganje absolu­tno najvišjih hitrosti velja vgraditi tudi bliskovito hiter pogon SSD, in sicer takšnega pasme NVMe (na vodilu m.2). Predlagana zasnova racunalnika: . Plošca s sistemskim naborom AMD B450 ali Intel Z390 . Procesor AMD Ryzen 7 2700X oziroma Intel Core i7-9700K . Pomnilnik 2 x 8 GB DDR4 3000 MHz ali zmogljivejši . Pogon SSD zmogljivosti 480 GB vrste NVMe (ali zmogljivejši) . Graficna kartica AMD Radeon RX Vega 56 ali Vega 64 ali Nvidia GeForce GTX 1080 Ti ali GTX 2080 . Ohišje in napajalnik (zmogljivo­sti med 550 in 750 W) . Zapisovalnik DVD ali bralnik plošckov blu-ray (kot možnost) . Operacijski sistem Microsoft Windows 10 Pro (kot možnost) . Cena: od 1500 evrov naprej Monitor, tipkovnica in miška so (zelo) pomembni V praksi veckrat opazimo, da uporabniki sami namenijo veli­ko pozornosti in evrov racunal­niški »škatli« in komponentam v njej, varcujejo pa pri monitorju in tipkovnici (redkeje pa pri miški). Napaka. Prav vsi trije omenjeni izdelki dolocajo našo uporabni­ško izkušnjo, saj bo tudi najbolj­ša graficna kartica na nizkoce­novnem monitorju kazala slabšo sliko, kot je je sposobna. Pri cene­ni miški pa bosta trpela naše za­pestje in natancnost premikov v igrah. Razumemo, da manj zah­tevni uporabniki kljub temu ne potrebujejo vrhunskih monitor­jev, a pri izboru monitorja ven­darle ne gre pretirano varcevati. 22-palcni monitorji so že zelo do­stopni, tudi 24- in 27-palcni mo­deli s sliko polne visoke locljivo­sti (1080p) niso pretirano draga naložba. Vsem igricarjem in dru­gim, ki kaj dajo na kakovostno sliko, svetujemo izbor monitorja z matriko IPS (oziroma eno nje­nih izpeljank: S-IPS, AH-IPS, PVA …), v velikem loku pa se ogni­mo vseh monitorjev, v katere je vgrajena matrika vrste TN. Veli­kost monitorja je resda pomemb­na, še pomembnejša pa je njego­va locljivost, saj doloca razpolo­žljivo delovno površino. Igricar­ji in zahtevnejši uporabniki zato neredko posežejo kar po dveh ali celo treh monitorjih, to pa izda­tek za racunalniško opremo zna­tno poveca. Še posebej, ce gre za vecje in dražje modele. Bistve­no dražji so tudi monitorji lo­cljivosti 1600p ali 4K. Ce lahko, si vsekakor privošcimo kakovo­sten 27-palcni monitor locljivosti 2560 x 1440 pik, ki se zdi z vidi­ka delovne površine (locljivosti) in igricarskih ambicij bolj posre­cena naložba. Kdor si želi nami­znega »razkošja«, pa naj preve­ri ponudbo monitorjev z locljivo­stjo 4K in diagonalo vsaj 32 pal­cev. Kot smo že omenili, sta po­membni tudi tipkovnica in mi­ška. Že z izogibanjem najcenej­šim modelom bomo naredili res veliko. V vecini racunalniških tr­govin lahko tipkovnico in miško tudi preizkusimo. To toplo pri­porocamo, saj tako naše dlani in prsti dobijo obcutek, da »sodelu­jejo« s tovrstno zunanjo opremo. Vecina uporabnikov bo zadovolj­na z miškami in tipkovnicami ce­novnega razreda okoli 20 evrov, igricarji pa bodo iskali njim ergo­nomsko prilagojene modele, ki so, razumljivo, še kakšnega de­setaka ali pet dražji. Bolj kot to, ali gre za ožiceno ali brezžicno miško in tipkovnico, je za dolgo­trajno igranje pomembna njuna ergonomija. Tudi slušalke so po­gost spremljevalec igricarjev, saj z njim manj »motijo« okolico.. . Izbiri ohišja navadno ne posvecamo pretirane pozornosti. A tudi v majhna ohišja je moc vgraditi (skoraj) vse komponente, le nekoliko previdnejši moramo biti pri njihovi izbiri. Daljše graficne kartice pogosto ne pridejo v poštev. . Racunalniki, namenjeni igricarjem, so v oceh povprecnih ljudi navadno videti »kicasto«, mišicasta zunanjost se nadaljuje tudi v elektronskem »drobovju«. . Takole je videti nabor komponent za »pošten« igricarski racunalnik. . Igricarske monitorje ponuja vedno vec izdelovalcev. . Igricarski racunalniki in zunanje naprave so pogosto bolj živobarvni in tudi barvno usklajeni. NAJBOLJŠI 32 januar 2019 januar 2019 33 JANUAR 2019 Potreboval bom nove hlace Že od nekdaj sem vajen uporabljati malenkost starejšo racunalniško opremo. Pred leti sem uporabljal starejše namizne racunalnike, vanje naložil, kolikor je šlo pomnilnika, za operacijski sistem pa seveda uporabljal Linux, ki je na dani opremi kljub podhranjenosti tekel odlicno. Jure Forstneric sake toliko casa si sicer privošcim kakšno nad­gradnjo, recimo lani, ko sem si sestavil zmogljiv igricarski racunalnik, a na splošno res skr­bim za opremo in mi služi raz­meroma dolgo. V službi tako sedim za racu­nalnikom, ki je nad povprecno starostjo naših namiznih racu­nalnikov. Pred desetimi leti je bil res vrhunski (i7 prve generacije, prvotno s 6 GB pomnilnika, zdaj nadgrajeno na 12 GB), novi za­gon mu je dal predvsem pogon SSD pred petimi leti. Na njem še vedno tece Windows 7 in dokler deluje, pac deluje, nimam neke resne potrebe po menjavi. Podobno se mi dogaja tudi pri telefonih. Pred leti mi je nekdo pri enem izmed vecjih ponudni­kov mobilne telefonije omenil, da pri nas v povprecju menjavamo telefone na leto in pol. Sam to skoraj podvojim, ko že zamenjam telefon, je stari res lepo ohranjen. Pravzaprav telefon zamenjam le po službeni dolžnosti – za preiz­kus najnovejših aplikacij, funkcij in zmožnosti. Ravnokar sem pre­šel na novi iPhone XS, pa še ta mi je skoraj en teden ždel v predalu, preden sem si vzel cas in prenesel vse aplikacije, nastavitve in preo­stalo kramo. Po kakem tednu uporabe nove­ga telefona lahko recem, da mi za te naprave postaja vedno bolj vse­eno. Predvsem gre za to, da so že telefoni prejšnje (ali predprejšnje) generacije povsem dovolj dobri za moje potrebe. Kolega Damjan je v clanku o tem, kaj uporablja­mo, omenil, da si je, dokler je še naprodaj, pravkar kupil nov iPho­ne SE. Da, tisti stari iPhone SE, ki so ga predstavili leta 2016. Ce bi kupoval z lastnim denarjem in po lastni izbiri, ne vem, ali ne bi rav­nal povsem enako. Model SE je popolnoma »dovolj dober«, iPho­ne 7, ki sem ga uporabljal zadnjih nekaj let, pa sploh. Sumim, da bo ta »dovolj do­bro« na trgu pametnih telefonov v naslednjem letu ali dveh vedno opaznejši. Že zdaj opažam, kako se izdelovalci pri predstavitvi no­vih telefonov vedno manj ukvar­jajo s tehnicnimi podrobnostmi, ki bi se dotikale hitrosti, in ve­dno vec z drugimi funkcijami. Ta hip so priljubljeni predvsem foto­aparati oziroma njihovo množe­nje – po nekaterih govoricah naj bi Samsung pripravljal telefon s šestimi aparati oziroma objekti­vi. Verjamem, da to pripravljajo prakticno vsi, vsaj glede na tre­nutne razmere, kjer ima vsak novi telefon vsaj po dva, ce ne raje tri fotoaparate. Mogoce se bo interval me­njave telefonov tako le nekoli­ko upocasnil. A to razmišljam kot nekdo, ki mu še nikoli ni uspelo razbiti telefona, ki še ni imel potrebe po menjavi bateri­je. Moj iPhone 7 še vedno deluje odlicno, ker sem celotni sistem preselil ob pomoci Applovega iClouda (v katerem, mimogrede, brezplacno še vedno ponujajo le borih 5 GB) in sem že po kakem dnevu pozabil, da sploh imam drug telefon, saj razlike v hitrosti skoraj ne opazim. Na to me spo­mni le dejstvo, da zdaj nimam vec tipke »Home«, pa še tega se prsti bolj zavedajo kot možgani, in sem že pozabil, da bi ga mor­da lahko kdaj pogrešal. Menjavo telefona še najbolj opazim vsakic, ko ga potisnem v žep. Že iPhone 7 se mi je zdel prevelik, ta XS pa je še malen­kost vecji (modelu Max pa sem se uprl z vsemi štirimi!) . Me­njave telefona bodo tako mor­da še najbolj veseli izdelovalci jeansa, saj imam nekaj hlac, ka­terih žepi že res težko sprejmejo novi XS.. V s Po kakem tednu uporabe novega telefona lahko recem, da mi za te naprave postaja vedno bolj vseeno. MONITOR LABORATORIJ NAJBOLJŠI > TELEFONI Samsung Galaxy A9 No, pa smo že pri štirih kamerah. Huawei P20 Pro nam je dal tri, zdaj pa Samsung vraca udarec s štirimi. V resnici so uporabljene namesto opticnega zooma, na voljo so namrec tri razlicne gorišcne razdalje. 34 DIGITALNI FOTOAPARATI Panasonic Lumix G9 Letos mineva deset let, odkar sta Panasonic in Olympus skupaj splavila sistem Micro 4/3. Novi Lumix G9 spet bolj meri na fotografe, pri tem pa kljub vsemu ohranja tudi solidne možnosti za zajem videa. 38 NAJBOLJŠI TELEFONI TELEFONI NAJBOLJŠI > > 34 januar 2019 januar 2019 35 ? Vec (objektivov) je bolje! Ocenjevanje telefonov Pri preizkusu vse telefone, ki jih preizkusimo, razvršcamo na lestvi­co. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso vec naprodaj. Ocenjujemo: hitrost delovanja, kakovost izdelave, kakovost zaslo­na, kakovost zvoka, velikost in teža, zmogljivost akumulatorja, eko­sistem. Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišcu iz meseca v mesec nekoliko spreminja. 71  TELEFONOV NA www.monitor.si/najboljsi-izdelki   28 cenejših telefonov • 43 dražjih telefonov Ali pa tudi ne. Res je super, da ima Samsungov A9 širokokotni objektiv, sama kakovost fotografije pa ne odstopa od telefonov (malce nad) srednjega razreda. . Samsung Galaxy A9 2018. No, pa smo že pri štirih kamerah. Huawei P20 Pro nam je dal tri, zdaj pa Samsung vraca udarec s štirimi, a najprej povejmo, kaj tocno vse te lece pocnejo. Osre­dnja je locljivosti 24 MP, pomaga ji zoom leca z 10 MP in (koncno, Samsung!) širokokotna z 8 MP. To so tiste tri, ki dejansko ne­kaj pomenijo, medtem ko cetrta z locljivostjo 5 MP rabi zajema­nju globine, ki pomaga pri ucin­ku zameglitve. Slike, ki jih je mo­goce zajeti s tem telefonom, so, no, OK. Resnicno niso presežek in to je za telefon srednjega cenovne­ga razreda nekaj pricakovanega. Da, širokokotna leca (12 milime­trov - s tem, da je v EXIF zapisa­no 18 milimetrov) je super, slike z osrednjo kamero so solidne, a ucinek zameglitve ni nic poseb­nega in je enako nenatancen kot vedno. A9 nima slabega fotoapa­rata, a štiri lece v marketinškem smislu obljubljajo veliko, dejan­sko pa dostavijo soliden fotoapa­rat, ki ima tudi širokokotno leco. A9 je strojno nekje na sredini nabora letošnjih telefonov. Sna­pdragon 660 je povsem dovolj za lahko rabo, a mu zmanjka sape pri kakšni zahtevni igri ali apli­kaciji. Preostale strojne postav­ke so bolj impresivne. Pomnil­nika je namrec kar šest gi­gabajtov in shrambe za­jetnih 128. Tudi zaslon je zelo dober Samsun­gov OLED, ki meri po diagonali 6,3 palca. Dobre novice se na­daljujejo z zunanjostjo, ki daje premijski obcu­tek. Predvsem modra bar­va našega modela je dobro­došla, saj smo pocasi siti ne­nehnih iteracij crne, zlate in srebrne. Na sprednji strani ni zareze. To Samsungu štejemo v dobro, saj ni podlegel trendu, ki ga je zacel z iPhone X (in še prej z Essential). Telefon se pol­ni prek vmesnika USB C in omo­goca odklep zaslona z obrazom. A9 je zanimiv telefon, a ne zaradi štirih lec na zadnji stra­ni. Vec kot ocitno je skušal Sam­sung v srednjem razredu nare­diti nekaj bolj premijskega in strojno podkrepljenega, a mu ni uspelo. Za 100 evrov vec je mogoce dobiti LG G7, ki ima boljši fotoaparat in boljši pro­cesor. Z druge strani pa A9 na­pada Nokia 7 Plus, ki ima enak procesor, a stane skoraj 200 evrov manj. Samsung je skušal najti dovolj dobro ravnotežje – koncni izde­lek pa je mešanec, ki nekaj reci naredi zelo prav, a udari tudi do­volj mimo, da ga je težko pripo­rociti. Pa naj bodo 4 lece na za­dnji strani še tako kul. Anže Tomic . Samsung Galaxy J4+ in J6+. Samsung kot najvecji izdelo­valec telefonov na svetu (vsaj po številu, po zaslužku je Apple pac v veliki prednosti) zagotovo cuti pritisk najcenejših konkurentov z vzhoda, konkretno telefonov Ho­nor (Huawei) in Xiaomi. Zato ve­dno vec vlaga tudi v lastne »ga­laksije«, tiste, ki so namenjene malce manj globokim žepom. Tako smo preizkusili mode­la Galaxy J4+ in J6+, v resnici zelo podobna telefona, ki se raz­likujeta le v podrobnostih. Oba imata 6-palcni zaslon (od tod ta »plus« v imenu, modela brez plusa sta malce manjša), in si­cer vrste LCD, kar je glede na nizko ceno razumljivo. Tudi lo­cljivost zaslona je nizka, 1480 × 720 pik, a bo za nezahtevne upo­rabnike popolnoma dovolj. Je pa zaslon dovolj »razširjen« in sega skorajda do robov telefona, ce­prav seveda ne tako zelo kot pri galaksijah tipa S. Srce obeh telefonov je Sam­sungov Exynos, kar pomeni, da imamo na voljo 4 pocasnejša in varcna jedra, kar se pozna pri av­tonomiji – baterija zmogljivosti 3300 mAh zdrži ves dan, ce ni­smo zahtevni. Se pa pocasnejši procesor pozna predvsem pri modelu J4+, ki ima le 2 GB po­mnilnika. To je danes res že zelo malo, ob Samsungovi prevle­ki pa se hitro opazi kot obcasno »cukajoce« delovanje. J4+ se od dražje šestke razli­kuje tudi po tem, da nima bral­nika prstnih odtisov – slednji ga namrec ima na stranski tipki za vklop. Kot smo zapisali že ob modelu A7, ki ga ima tudi tam – je na prikladnem mestu, ni pa ravno natancen. Omeniti moramo še fotogra­fijo, pri cemer J4+ nikakor ne blesti, J6+ pa je predvsem za­radi dveh objektivov malce bolj­ši. Nenazadnje lahko zaradi njiju izdelujemo »umetniško« zame­gljene fotografije, tudi po že iz­delanem posnetku. 170 evrov res ni veliko, a za ta denar dobimo vsekakor boljši Xi­aomi Mi A1 (še vedno), ce želi­mo dovolj dober Samsung, pa bo morda bolje vložiti še dodatnih 50 evrov v model J6+. Matej Šmid . Wiko View 2 in View 2 Pro. Wiko je francosko podjetje, ki se pocasi uveljavlja tudi pri nas. Po­nujajo predvsem telefone niž­jega cenovnega ranga, taka sta tudi tokrat preizkušeni par View 2 in View 2 Pro. Prvi je naslednik pred casom preizkušenega mo­dela View (preizkusili smo ga fe­bruarja letos), drugi pa je njegov zmogljivejši brat. Prvi vtis o obeh telefonih je zelo dober, ohišji se vsaj na vi­dez prakticno ne locita. Le ko ju vzamemo v roko, zacutimo, da je osnovni model nekoliko bolj plasticen, model Pro pa daje bolj kakovosten obcutek. To je predvsem zasluga aluminijaste­ga roba, zadnja stranica deluje skoraj stekleno, ceprav gre bolj za plastiko, prevleceno s ste­klom. Cenejši model je, kot re­ceno, bolj plasticen, klub temu pa zelo kakovostno narejen. Oba telefona zelo lepo ležita v roki, ohišji obeh sta malenkost zaobljeni. Zaslon je pri obeh telefonih enak, konkretno meri šest pal­cev, locljivost je 1528 × 720. Pri cenejših telefonih je stan­dard 1280 × 720 ali 1440 × 720 (to je tudi locljivost za­slona predhodnika, torej pr­vega modela View), tu sta za­slona višja od povprecja, saj se raztezata cez vecino prednje stranice. Izstopajoci element je majhna zareza, ki je dejan­sko le prostor za prednjo ka­mero. Mikrofon je pospravljen v tanek rob na zgornji strani zaslona. Zareza nas med rabo ni zmotila, pri programih, ki zasedejo celoten zaslon, res­da zavzame svoj prostor, a lah­ko te programe tudi malenkost zmanjšamo, da dobimo bolj klasicno crno vrstico stanja. Zaslona na obeh telefonih sta solidna, a nic posebnega. Pri obeh telefonih lahko po­hvalimo uporabljen operacij­ski sistem, gre za prakticno pov­sem cisti Android 8.0, v kate­rem najdemo le par dodatnih aplikacij izdelovalca, sam vme­snik pa nima nobenih nepo­trebnih priveskov. Tako ponuja­ta oba telefona razmeroma soli­dno izkušnjo, je pa v redni rabi model Pro ocitno zmogljivejši. Aplikacije se hitreje zaženejo in delo s telefonom je na splošno bolj tekoce in odzivno. To pokaže tudi preizkus zmo­gljivosti GeekBench. Cenejši model uporablja procesor Sna­pdragon 435 in ima 3 GB po­mnilnika, dražji pa procesor Snapdragon 450, ki ima še en GB pomnilnika vec. Pri preizku­su enega jedra je (vsaj v ome­njenem programu za merje­nje zmogljivosti) dražji model okoli 15 % hitrejši, pri vecjedr­nem preizkusu pa je razlika že vec kot 50 %. Pri obeh telefonih lahko pohvalimo možnost upora­be pomnilniške kartice micro­SD. Dražji model sicer ponuja 64 GB prostora, cenejši pa 32 GB. Razlika je tudi pri vgraje­nih fotoaparatih, saj ima mo­del Pro vgrajeno dvojno, na­vadni model pa enojno kame­ro. Dvojna kamera pri dražjem modelu ponuja dodatni široki kot, kakovost fotografij je pri obeh zgolj povprecna. Edini resen ocitek obema na­pravama je uporaba vmesnika MicroUSB, danes tudi na vsto­pnih napravah pricakujemo uporabo vmesnika USB-C. Za­daj je na obeh tudi bralnik pr­stnih odtisov, oba imata enako (neodstranljivo) baterijo zmo­gljivosti 3000 mAh. V praksi brez težav zdržita en dan nava­dne rabe, ob bolj varcnem delu pa še kaj vec. Jure Forstneric . Nokia 2.1. O Nokii 2.1 je de­jansko treba vedeti le eno po­stavko na tabeli specifikacij in na podlagi te lahko ta telefon mirno odpišemo. Ima namrec gigabajt pomnilnika. Ta odloci­tev Nokie ni napacna, ko na te­lefon pogledamo v kontekstu osvajanja trgov, kjer pametnega telefona še nima vsak prebiva­lec (Indija) in kjer so za nas naj­cenejše naprave še vedno pre­drage. Nokia 2.1 je zelo poce­ni telefon. Žene jo goli Andro­id, kar je izjemno pohvalno, a gre za razlicico Go. Ta omogo­ca namešcanje razlicic Go ne­katerih Googlovih aplikacij, ki so narejene tako, da jemlje­jo cim manj prostora (ta tele­fon ima le 8 gigabajtov shram­be) in cim manj strojne moci. V praksi to kljub vsemu ni dovolj za povsem tekoce delovanje in uporabniška izkušnja te Nokie zdrkne pod mejo, ki je za nas še sprejemljiva. Telefon je eno­stavno prepocasen. Sicer gre za oblikovno lepo napravo s solidnim zaslonom, ki ima locljivost 1280 × 720 pik in 5,5 palca po diagonali. Polni se žal s vmesnikom micro USB in fotoaparat je vgrajen. Dosti vec ni mogoce povedati. Navduši še s 4000 mAh bate­rijo, ki ob šibkem motorju zago­tavlja vecdnevno delovanje. Nokia 2.1 je zanimiv telefon za trge, ki še niso zasiceni in kjer so pricakovanja kupca pre­cej nižja kot pri nas. Zamisel o poceni telefonu, ki ga žene goli Android, ima veliko baterijo in tako zagotavlja solidno upo­rabniško izkušnjo, je z Nokio 2.1 uresnicena. Podobni poce­ni telefoni niso tako dobro na­rejeni in imajo prek Androida vedno nadležne preobleke, ki dodatno bremenijo šibko stroj­no opremo v notranjosti. Kljub temu Nokia 2.1 ne more uiti dejstvu, da smo pri nas pustili za seboj tako stroj­no podhranjene naprave in da je mogoce ob vezavi pri opera­terju dobiti strojno veliko bolj založene telefone. Tako je prav­zaprav edina resna napaka tega telefona to, da ga sploh skušajo prodajati pri nas. Vec kot ocitno je namenjen drugim trgom. Anže Tomic . Zoomi, kot jih omogocajo tri vgrajene lece – 12, 26, 52 mm, ce jih pretvorimo v standardni 35 mm format. Cetrta leca rabi le kot po­moc za »zamegljevanje« oz. ucinek bokeh. SAMSUNG Galaxy J4+ Prodaja: Operaterji. Cena: 170 EUR. X Nizka cena. Z Pocasno delovanje, nima bralnika prstnih odtisov, zaslon nizke loclji­vosti. HITROST DELOVANJA 6 KAKOVOST IZDELAVE 7,5 SAMSUNG Galaxy A9 2018 SAMSUNG Galaxy J6+ Prodaja: Operaterji. Cena: 590 EUR. X Velika baterija, pomnilnik, shram­ba, širokokotna leca! Z Povprecen fotoaparat, procesor bi lahko bil mocnejši. HITROST DELOVANJA 7 Prodaja: Operaterji. Cena: 225 EUR. X Dovolj dobra dvojna kamera. Z Zaslon nizke locljivosti. KAKOVOST IZDELAVE HITROST DELOVANJA 8 6,5 KAKOVOST IZDELAVE 7,5 WIKO View 2 Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 200 EUR. X Cisti Android, cena, solidna kako­vost izdelave, možnost uporabe MicroSD. Z Vmesnik MicroUSB, povprecna zmogljivost. HITROST DELOVANJA 6 KAKOVOST IZDELAVE 7 s J4+ se od dražje šestke razlikuje tudi po tem, da nima bralnika prstnih odtisov. WIKO View 2 Pro Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 300 EUR. X Cisti Android, solidna kakovost iz­delave, možnost uporabe MicroSD. Z Vmesnik MicroUSB. HITROST DELOVANJA 7 KAKOVOST IZDELAVE 7 TELEFONI NAJBOLJŠI > s Edini resen ocitek je uporaba vmesnika MicroUSB, danes tudi na vstopnih napravah pricakujemo USB-C. NOKIA 2.1 Prodaja: Spletne trgovine. Cena: 120 EUR. X Poceni. Z Prepocasen, da bi ga jemali resno. HITROST DELOVANJA 5 KAKOVOST IZDELAVE 7 januar 2019 37 NAJBOLJŠI DIGITALNI FOTOAPARATI DIGITALNI FOTOAPARATI NAJBOLJŠI > > 38 januar 2019 januar 2019 39 ? Ocenjevanje digitalnih fotoaparatov Pri preizkusu vse digitalne fotoaparate, ki jih je ta hip mogoce dobiti na slo­venskem trgu, razvršcamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso vec naprodaj. Pri digitalnih fotoaparatih ocenjujemo: tehnicno zmogljivost, kakovost fo­tografij, geometrijsko pravilnost fotografij, zasnovo, velikost in maso ohišja, enostavnost in preglednost nastavitev Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najbolj­ših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišcu iz meseca v mesec nekoliko spreminja. 56  DIGITALNIH FOTOAPARATOV NA www.monitor.si/najboljsi-izdelki  12 zmogljivih • 6 kompaktinih • 8 žepnih • 13 manj zmogljivih DSLR • 17 zmogljivih DSLR Brezzrcalniki zmagujejo! Sony je glavni v formatu 35 mm, toda tudi Panasonicu in Olympusu s formatom Micro 4/3 ne gre slabo. . Panasonic Lumix G9. Letos mineva deset let, odkar sta Pa­nasonic in Olympus skupaj spla­vila sistem Micro 4/3. Pri tem so v Panasonicu poželi presenetlji­vo veliko uspehov med snemal­ci videa, Olympus pa je s funk­cijami nekoliko bolj meril na fo­tografe. V Panasonicu so svojo li­nijo kmalu po zacetnih uspehih dodatno razdelili in predstavili modele GH (nazadnje GH5 ozi­roma nadgradnja GH5S) s še vec video-centricnimi funkcijami in zmogljivostmi. Novi G9 pa gre nekoliko v drugo smer, saj spet bolj meri na fotografe, pri tem pa kljub vsemu ohranja tudi solidne možnosti za zajem videa. Aparat se po oblikovanju zgle­duje po vecjih DSLRjih, zlasti z mocno odebeljenim rocajem na desni strani, ta je prijetne, ra­hlo ukrivljene oblike. Ohišje je seveda manjše od DSLRjev, je pa odlicno uravnoteženo in res dobro stoji v roki. Pri tem ve­lja poudariti, da so Panasonico­vi objektivi (in tudi drugi objek­tivi, narejeni za bajonet štirih tre­tjin) manjši in lažji od primerlji­vih objektivov za klasicne DSLR­je. Aparat ima tako tudi pri rabi daljših teleobjektivov solidno er­gonomijo in uravnoteženost. Kakovost izdelave je sicer odlicna, ohišje je izredno kako­vostno, narejeno iz magnezije­ve zlitine. Na kljucnih mestih (predvsem okoli rocaja) je oble­ceno v kakovostno gumo, obe­nem je tudi zašciteno proti vdo­ru prahu in vode (oziroma je od­porno proti vremenskim vpli­vom). Seveda to velja le pri upo­rabi enako zašcitenih objekti­vov. Kot receno, je aparat manj­ši od primerljivih DSLRjev, obe­nem je tudi lažji, s 658 grami je primerljiv z vstopnimi DSLRji, a malenkost težji od Olympusove­ga E-M1. Zanimivo, da ponuja apa­rat tudi zaslon stanja na zgornji plošci, desno od okularja. To je sicer stalnica pri nekoliko zmo­gljivejših DSLRjih, a je pri brezzr­calnikih dokaj redko. Tak zaslon sicer ponujajo aparati s tipalom polnega formata (recimo, pred kratkim preizkušena Nikona Z7 in Z6), a vecina brez-zrcalnikov ima premajhna, predvsem pre­ozka ohišja, da bi bilo dovolj pro­stora za tak zaslon. Vsekakor je to izredno dobrodošlo, saj omo­goca, da hitreje preverimo nasta­vitve fotografiranja, ne da bi ob tem morali vkljucevati zadnji, glavni zaslon. Ohišje je zelo dobro opremlje­no z nadzornimi elementi. Glav­no delo opravi dvojica vrtljivih kolesc, eno pod palcem, drugo za prožilcem. Nadalje imamo na voljo kolesce, ki deluje tudi kot štirismerna tipka s tipko »Meni« na sredini, nad zaslonom je tudi vecsmerna krmilna palicica, na­menjena predvsem izbiri tocke ostritve, z njo se lahko sprehaja­mo tudi po menijih. Ob obeh teh možnostih imamo tudi tretjo – zaslon, obcutljiv za dotik. Deluje kar solidno, tudi napisi na meni­jih so naceloma dovolj veliki, da jih lahko izberemo s prsti, a mi smo kljub vsemu bolj vajeni upo­rabe vecsmerne tipke ali krmil­ne palicice (lahko pa prek meni­jev vsako izmed teh treh možno­sti izkljucimo). Zaslon je na tecaju in omogo­ca vrtenje okoli osi, kar je dobro­došlo predvsem pri zajemu vi­dea. So pa, kot pri marsikate­rem drugem aparatu, vmesni­ki postavljeni na levi bok in pri tem nekoliko ovirajo rabo zaslo­na, ko ga imamo zavrtenega na­okoli. Med vmesniki sicer velja omeniti tako vhod za mikrofon kot namenski izhod za slušalke. Digitalni okular je odlicen, gre za najvecji okular na aparatih Micro4/3 doslej. Obenem je tudi zelo odziven, ponuja osveževa­nje s hitrostjo 120 slik na sekun­do. Izredno zanimiva je tudi mo­žnost nocnega nacina, kjer lahko za zaslon in (ali) za okular na­stavimo le uporabo rdece svetlo­be. S tem manj motimo okolico, hkrati nam obcutno manj vpli­va na nocni vid (to je izredno ko­ristno pri fotografiji na stativu v nocnih razmerah). Tipalo ponuja 20 milijonov pik, gre za enako tipalo kot pri modelu GH5. Ob tem ima vgra­jeno tudi opticno stabilizaci­jo slike, to premika tipalo in de­luje z vsemi objektivi. Omenje­no stabilizacijo so izkoristili tudi za poseben nacin, v katerem lah­ko zajamemo fotografije loclji­vosti 80 milijonov pik. Gre za to, da aparat zajame osem foto­grafij, med vsako pa zamakne ti­palo za manj kot mikron. Slike nato sestavi v eno, lahko v obli­ki RAW, lahko kot JPEG. Take fo­tografije so dejansko zelo ostre, ponujajo pa tudi manj šuma (ta nacin je omejen do ISO 1600) in natancnejše barve. So pa seveda tudi bistveno vecje in napornej­še za obdelavo (v smislu strojne opreme), vecja omejitev je nuj­na uporaba stativa, tudi gibanje v fotografiji bo zamaknjeno. Pri uporabi mehanskega za­klopa ponuja aparat hitrost zaje­ma 12 fotografij na sekundo brez vmesnega ostrenja oziroma 9 z vmesnim ostrenjem. Ce preklo­pimo na elektronski zaklop, se to dvigne na 60 slik na sekundo (brez vmesnega ostrenja) oziro­ma 20 z ostrenjem. Se pa pri tem bolj opazi ucinek vrtecega zaklo­pa (»rolling shutter«), kjer so za­radi branja podatkov s tipala pre­mikajoci se objekti pogosto za­beleženi, kot da bi stali postra­ni. Hitrost ostrenja je zelo dobra, sploh pri uporabi sredinske toc­ke (ali sredinskega podrocja), pri sledenju objekta pa malenkost zaostaja za primerljivo zmoglji­vimi DSLRji. G9 je solidno zmogljiv tudi za snemanje videa, ceprav pri tem malenkost zaostaja za bolj na­menskim modelom GH5. Ponu­ja sicer enako locljivost (4K) pri visokih 60 slikah na sekundo, nima pa desetbitnega videa kot pri GH5, prav tako ne ponuja za­jema V-Log. Vecina uporabnikov tega sicer ne bo pogrešala (tudi mi nismo), a kljub temu velja omeniti. Kakovost videa je odlic­na, tudi casovnih omejitev pri snemanju tu ni (ceprav se lahko tipalo še vedno zacne pregrevati, v tem primeru bo aparat prekinil snemanje). Novi G9 je res vrhunski aparat, ki s premišljenimi nadzornimi elementi, izredno kakovostnim in udobnim ohišjem in zgornjim zaslonom stanja meri na zahtev­nejše fotografe. Pri tem ponu­ja tudi dovolj zmogljivosti za ti­ste, ki snemajo video, slednji že leta cenijo tudi izredno široke možnosti uporabe starih objek­tivov najrazlicnejših izdeloval­cev (prek enostavno dosegljivih in cenovno ugodnih adapterjev), to je sicer stalnica formata šti­rih tretjin. Hkrati je Panasonicov model tudi cenovno zelo smisel­no umešcen – tisoc štiristo evrov resda ni malo denarja, a za ta de­nar dobimo zelo zmogljiv aparat. Jure Forstneric . Panasonic Lumix LX100 Mk. 2. Panasonic je pred vec kot desetimi leti splavil serijo apa­ratov LX, šlo je za ene izmed pr­vih žepnih aparatov, ki so ponu­jali nadstandardno optiko, pred­vsem s široko zaslonko. Zadnji aparat iz te serije smo preizkusili pred skoraj štirimi leti, zdaj pa so na trg poslali naslednika, tokrat preizkušenega LX100 Mark 2. Še vedno gre za aparat, ki v prakticno žepno ohišje spravi razmeroma veliko tipalo, pred njim pa postavi opticno zmogljiv objektiv. Vse skupaj se zacini z odlicnim upravljanjem, ki zado­volji tudi zahtevne uporabnike DSLRjev, aparat se pohvali tudi s kakovostnim ohišjem in nekate­rimi drugimi koristnimi dodatki. Na prvi pogled bomo novin­ca težko locili od predhodni­ka. Ohišje je zelo podobnih mer, tudi upravljanje oziroma postavi­tev nadzornih elementov (tipk in kolesc) sta prakticno enaka kot pri predhodniku. S tem ni nace­loma nic narobe. Ohišje apara­ta je izredno kakovostno in na­tancno narejeno, za boljšo ergo­nomijo je na desni strani manjši izboceni rob, zadaj pa pod pal­cem dodaten gumijasti cep. Apa­rat bo šel v vecji žep jakne, ne pa tudi hlac. Nad fizicnimi vmesniki smo bili navdušeni že pri predhodni­ku, kot receno, so prakticno vse pustili na svojem mestu. Tako imamo okoli objektiva posta­vljen obroc za nadzor zaslonke, skrajna lega je namenjena samo­dejnemu nacinu. Na vrhu ima­mo še obrocek za nadzor casa, spet je na voljo položaj za samo­dejno delovanje. V desnem zgor­njem vogalu je še kolesce za nad­zor osvetlitve, konkretno sega od –3 do +3 EV, upravljamo ga s palcem desnice. Okoli prožil­ca je še drsnik za nadzor zuma. To lahko upravljamo tudi z dru­gim obrocem, postavljenim oko­li objektiva, temu lahko nameni­mo razlicne funkcije, denimo za rocno ostrenje. Med zanimivostmi velja ome­niti še drsnik, postavljen nad objektiv, s katerim spreminjamo razmerje stranic fotografije – ob klasicnih 3 : 2 in 1 : 1 sta na vo­ljo tudi nekoliko bolj novodobna 16 : 9 in 4 : 3. Aparat ima v vo­galu tudi majhen digitalni oku­lar, ob njem je tudi tipalo za sa­modejni izklop zaslona. Na vrhu je tudi klasicni vmesnik hot-shoe za bliskavico (aparat nima vgra­jene bliskavice, a dobimo v pake­tu majhno zunanjo bliskavico). Novost je zaslon, obcutljiv za dotik. Po našem mnenju to niti ni pretirano uporabno, sploh ker gre za razmeroma majhen zaslon, to, kar izbiramo (denimo napise ozi­roma izbire na menijih), pa je razmeroma majhno. Še ena no­vost je ta, da akumulator polni­mo v samem aparatu prek kabla microUSB. Še vedno pa se lahko z drugimi napravami (telefoni) po­vežemo prek WiFi in Bluetooth. To opravimo prek namenske Pa­nasonicove aplikacije, deluje so­lidno, za pomoc pri povezovanju nam aparat pokaže kodo QR, ki jo s telefonom preberemo. Glavna lastnost aparata je odli­cen objektiv, tudi ta je ostal enak kot pri predhodniku. Gorišc­na razdalja sega od solidno širo­kih 24 milimetrov do razmeroma dolgocasnih 75 milimetrov. Apa­rat bi si res zaslužil malo vec mi­limetrov na tem delu, predvsem za kak portret ali hiter zajem bolj oddaljenih motivov. Ostaja­mo pa navdušeni nad zelo širo­ko zaslonko, ki sega od F1,7 na širokem do F2,8 na ozkem delu objektiva. Vgrajena je tudi op­ticna stabilizacija slike, prednja stran objektiva ima tudi navoj za klasicne fotografske filtre. Novo je tipalo, ohranja sicer velikost, a prinaša nekaj vec lo­cljivosti. Gre za tipalo standarda Micro 4/3, znanega iz Panasoni­covih (in Olympusovih) brezzr­calnih modelov. Tipalo se po ve­likosti torej meri s tistimi iz obcu­tno vecjih aparatov, ponuja tudi primerljiv dinamicni razpon in razmeroma ozko globinsko ostri­no. Kakovost fotografij je odlic­na, na voljo je tudi format RAW za najzahtevnejše. Efektivna locljivost je 17 mi­lijonov pik, tipalo sicer ponu­ja vec kot 20 milijonov pik, a se to zmanjša zaradi izbire razmer­ja stranic. Kakorkoli, locljivosti je dovolj, tudi objektiv je dovolj oster, aparat nima nizkopasov­nega filtra pred tipalom, kar še pomaga pri ostrini. Obcutljivost tipala sega do ISO 25.600, šum je dobro nadziran. Konkretno ga zacnemo opažati pri ISO 1600, a ga je do ISO 6400 dovolj malo, višje obcutljivosti pa so uporab­ne bolj za splet, kjer jih gledamo pri nižjih locljivostih. Nova generacija modela LX100 torej obdrži vse, kar smo pohvalili že pri prvotnem mo­delu (in tudi glavne znacilnosti preostalih predhodnikov), žal pa doda razmeroma malo nove­ga. Dvig locljivosti je dobrodošel, sploh glede na konkurenco, za­slon, obcutljiv za dotik, se nam zdi pri aparatu z res odlicnim upravljanjem manj pomemben. Kljub temu gre za odlicen apa­rat z dobro kakovostjo fotografij, odlicnim objektivom in prijetnim upravljanjem. Je pa cena visoka, zanj želijo tisoc evrov. Jure Forstneric . Nikon Z6. Prejšnji mesec smo preizkusili novi Nikonov aparat Z7, takoj za njem pa smo dobi­li v roke še nekoliko cenejšo al­ternativo, model Z6. Gre za prva dva aparata v Nikonovem novem brezzrcalnem sistemu polnega formata, preprosto imenovanem sistem »Z«. To je Nikonovo žezlo prihodnosti, saj je sistem zasno­van z mislijo na opticno zmoglji­ve objektive v navezi z ohišji, ki so manjša in lažja od dosedanjih DSLRjev s klasicnim, 35-milime­trskim tipalom. Prejšnji mesec preizkušeni Z7 je nekakšna alternativa DSLR­ju D850, saj ponuja predvsem visoko locljivost, tokratni Z6 pa je po namembnosti bliže mode­lu D750. Še vedno ponuja tipalo polne velikosti, a je tokrat loclji­vost manjša, zaradi tega pa po­nuja višjo hitrost zaporednega zajema, ob tem pa tudi obcutno nižjo ceno. Samo ohišje aparata je ena­ko omenjenemu Z7. Po obliki se zgleduje po DSLRjih, s tem mi­slimo predvsem na odebeljeni rocaj na desni strani, hkrati pa tudi na dvignjeno grbo nad ba­jonetom, v njej se skriva digi­talni okular. Kljub temu je apa­rat manjši in res obcutno lažji od DSLRjev primerljivega kalibra. Ohišje je izredno kakovostno in zašciteno proti vdoru prahu in vremenskih vplivov, seveda pod pogojem, da uporabljamo enako zašcitene objektive. Za ogrodje je uporabljena magnezijeva zlitina, po ohišju pa je kar nekaj kakovo­stne gume za boljše držanje. Aparat dobro sede v roko, omislimo si lahko enako baterij­sko držalo kot pri Z7, s tem do­bimo boljšo ergonomijo v por­tretnem nacinu in dodatni aku­mulator. Poraba energije je res­da ena izmed vecjih pomanj­kljivosti brezzrcalnih aparatov, saj se pri njih bistveno bolj za­našamo na glavni zaslon, obe­nem je tudi okular še dodatni zaslon. Po uradnih specifikaci­jah naj bi aparat zdržal 310 fo­tografij, a po naših preizkusih lahko zdrži bistveno dlje – nekje proti 500 fotografijam, spet pa odvisno od rabe. V rabi so enaki akumulatorji kot pri Z7 in tudi pri novejših Nikonovih DSLR­jih, konkretno gre za akumula­tor EN-EL15. Zadnji zaslon meri po diago­nali 3,2 palca, ponuja možnost nagiba, ne pa tudi vrtenja. Za fotografe je tak nacin dobrodo­šel, za zajem videa pa bi si že­leli uporabo tecaja, ki bi omo­gocal vrtenje (kot pri video ka­merah). Zaslon je resda obcu­tljiv za dotik, tako lahko brska­mo po nastavitvah in dolocamo tocko ostrenja. Okular je odli­cen, ima dovolj visoko loclji­vost, hitrost osveževanja je vi­sokih 60 slik na sekundo. Kot je standard tudi pri zmogljivejših DSLRjih, je na desni rami apa­rata dodaten zaslon stanja, na katerem hitro vidimo osnovne nastavitve. Glavna razlika glede na draž­jega brata je slikovno tipalo. Z7 ponuja 45 milijonov pik, Z6 pa dobrih 24 milijonov. Za veliko vecino uporabnikov bo ta lo­cljivost povsem dovolj visoka, le redki potrebujejo dodaten dvig. To namrec potegne za se­boj tudi obcutno povišanje pro­stora, ki ga fotografije zasedejo, tako na pomnilniških karticah kot kasneje na racunalnikih ozi­roma drugih pogonih. Prinaša pa znižanje locljivo­sti tudi druge prednosti. Z6 na­mrec ponuja malenkost bolj­ši dinamicni razpon od Z7, po­nuja tudi malenkost manj šuma pri višjih vrednostih ISO. Sle­dnje gredo tu do ISO 51.200 (pri Z7 do ISO 25.600). Zaradi prostorsko manj požrešnih foto­grafij pa je tudi hitrost nepretr­ganega slikanja višja – 12 foto­grafij na sekundo (v 12-bitnem nacinu RAW in brez vmesnega ostrenja). Za primerjavo ponu­ja Z7 9 fotografij na sekundo (v enakih razmerah). Aparati s še manjšimi tipali (predvsem DSLRji s tipali velikosti APS-C) resda ponujajo še višje številke, a imajo seveda druge omejitve. Ima pa Z6 manj tock ostrenja, »le« 273 (Z7 ponuja 493 tock). Sami res ne vidimo potrebe po takem številu, a ga kljub temu velja omeniti. Sistem je kljub samodejnemu ostrenju ena­ko hiter in ucinkovit kot pri Z7, spet gre za kombinacijo zazna­vanje faze in kontrasta. Tako kot pri Z7 je tudi tu sledenje premikajocim se objektom slab­še kot pri zmogljivih DSLRjih, a na splošno je sistem ostrenja zelo dober. Novinec se izkaže tudi kot zmogljiv fotoaparat za zajem videa. Jasno ponuja zajem v lo­cljivosti 4K, pri tem so na voljo nacini 30p, 25p in 24p. Pri lo­cljivosti 1920 × 1080 gre do 120p, v aparatu že ponuja mo­žnost upocasnjenega posnetka, konkretno s faktorjem štiri. Po­nuja tudi zajem pocasnih po­snetkov »time-lapse«, na voljo je tudi izvoz »N-Log«, žal pa le pri uporabi izhoda HDMI, ne pa tudi pri zajemu na pomnilniške kartice. N-Log je resda nekoliko drugacna pretvorba analogne­ga signala v digitalnega, v pra­ksi aparat zajame vec dinamic­nega razpona, a moramo tak posnetek nujno obdelati, saj so posledica vecjega dinamicne­ga razpona manjši kontrast in manj žive barve. Je pa res, da bo velika vecina uporabnikov povsem zadovoljna s sicer odlic­no kakovostjo interno posnete­ga videa. Tako kot pri Z7 je tudi tu na voljo vhod za mikrofon in namenski izhod za slušalke. Ce potegnemo crto, lahko za­pišemo, da je Z6 bolj univerza­len aparat, ki ga lažje priporo­cimo kot bratskega Z7. Glav­ni razlog za to je v bistveno niž­ji ceni, saj je vec kot tisoc evrov cenejši od Z7 (govorimo seve­da le o ceni ohišja). Za to razli­ko si lahko privošcimo nekaj do­datnih objektivov ali drugih do­datkov. Hkrati ponuja aparat malenkost boljši dinamicni raz­pon in lastnosti pri višjih obcu­tljivostih, to bo marsikomu vec kot odtehtalo padec v locljivosti. Še najocitnejša prednost je pri zajemu videa, kjer je vecja loclji­vost pravzaprav pomanjkljivost, saj mora Z7 pri zajemu videa 4K preskakovati vrstice (ali pa zaje­mati le srednji izrez). Starim uporabnikom zmo­gljivih DSLRjev novinca res­da ne ponudita dovolj novega, da bi se splacalo lotiti menja­ve. Ponujajo sicer adapter FTZ za uporabo vseh starih objek­tivov, a menimo, da velja o ta­kem preskoku premisliti šele ob naslednjem vecjem naku­pu aparata. Prihodnost je ne­dvomno v novem sistemu, saj ponuja prakticno vse predno­sti že uveljavljenih fotoapara­tov v manjšem ohišju in z bolj­šimi možnostmi razvoja vna­prej (kar zadeva bodoce objek­tive). Bodo pa cene DSLRjev še kar nekaj casa konkurencnejše od cen novih brezzrcalnih tek­mecev. Tudi v Nikonu so po­udarili, da bo razvoj DSLRjev (in objektivov zanje) nemote­no tekel naprej, vzporedno z ra­zvojem novega sistema Z. In ja, prejšnji brezzrcalni sistem One je po vsej verjetnosti že prekinil svojo pot. Jure Forstneric PANASONIC Lumix G9 Kaj: Digitalni fotoaparat z izmenljivi­mi objektivi. Locljivost: Do 5184 × 3888. Tipalo: Efektivno 20 milijonov pik. Velikost in vrsta tipala: 17,3 × 13 mm, CMOS. Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 1400 EUR (ohišje). X Kakovost fotografij in videa, kakovost ohišja, hitrost zaporednega zajema, velikost okularja, 4K video pri 60p. Z Ostrenje pri sledenju zaostaja za DSLRji. PANASONIC Lumix LX100 Mk. 2 Razred: Zmogljivi. Efektivna locljivost tipala: 17 milijonov pik. Tehnicne lastnosti: Objektiv 24–75 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 1,7–2,8; ostrenje 3 cm (makro)–ne­skoncno; domet bliskavice – nima; ISO: samodejno ali rocno (100–25600). Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 999 EUR. X Svetlobna prepustnost objektiva, velikost tipala, kakovost fotografij in videa, podpora RAW, upravlja­nje. Z Cena, malo novosti glede na pred­hodnika. TEHNICNA ZMOGLJIVOST 6 KAKOVOST FOTOGRAFIJE 8 ZASNOVA APARATA 8 s Starim uporabnikom zmoglji­vih DSLRjev novinca resda ne ponudita dovolj novega, da bi se splacalo lotiti menjave. NIKON Z6 Kaj: Digitalni fotoaparat z izmenljivi­mi objektivi. Locljivost: Do 6048 × 4024. Tipalo: Efektivno 24,5 milijona pik. Velikost in vrsta tipala: 35,6 × 23,9 mm, CMOS. Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 2450 EUR (ohišje, adapter FTZ), 3050 EUR (ohišje, objektiv 24-70 F/4, adapter FTZ). X Kakovost fotografij in videa, hitrost zaporednega zajema, vgrajena stabilizacija slike. Z Cena. DIGITALNI FOTOAPARATI NAJBOLJŠI > januar 2019 41 KAJ UPORABLJAMO DOSJE DOSJE KAJ UPORABLJAMO P P januar 2019 43 44 januar 2019 DOSJE KAJ UPORABLJAMO P avtorjev, osebnosti, uporabniških navad 14 Monitorju redno piše­mo o tehnoloških inova­cijah, o novih napravah, o novi programski opremi in o »igrackah«, ki se jih najprej loti­mo tehnološki navdušenci, ka­kšno leto (ali dve) kasneje pa po­casi zavzamejo tudi vsakdan na­vadnih uporabnikov. Da to poc­nemo tako zelo dolgo (Monitor je letos star 27 let, nekateri med nami so tu od vsega zacetka!), je mogoce le zato, ker tega ne poc­nemo le »za službo«, temvec iz užitka. Kar pomeni, da vse to, o cemer pišemo, uporabljamo tudi v zasebnem življenju, oziroma tam uporabljamo tudi še kaj vec. Kaj tocno, vam že kar nekaj let sporocamo ob koncu leta, ko je cas za standardne letne obra­cune. Na naslednjih straneh smo znova obracunali s tem, kaj upo­rabljamo s podrocja strojne in programske opreme, katere za­nimivosti s podrocja zabavne elektronike imamo, katere apli­kacije uporabljamo in kako nam je (nekaterim) vse to uspelo po­vezati v delujoce prototipe priho­dnosti. Upam, da bo teh 14 zelo raz­licnih izborov naše zelo raznoli­ke ekipe vsem pomagalo in vam dalo novega zagona za opremlja­nje stanovanj, racunalnikov in te­lefonov. Matjaž Klancar V 42 januar 2019 etos je v naši hiši naj­vecji tehnološki pre­tres povzrocil nov igral­ni racunalnik, ki smo ga kupili za mlajšega sina. Moj stari namizni racunalnik, ki ga uporablja sta­rejša hcerka, ima sicer name­šceno dovolj dobro graficno kartico nVidia GTX 1050, a bolj ali manj po naklju­cju, saj sem jo potreboval za predvajanje videa v lo­cljivosti 4K, na televizorju. Novi racunalnik, nad kate­rim je sin navdušen, pa je dejansko igralni – 6-jedrni AMD Ryzen 5 1600 z Nvi­diino grafiko GTX 1060. Mimogrede, pretres je pri­nesla tudi njegova namestitev – težko sem se namrec naucil, da sistem namešcanja Windows 10 od prve razlicice in nato nadgra­jevanje, na novih racunalnikih ni najboljše. Sicer pa bolj uživam v nadgra­dnji starejših strojev. Tako kot sem pred casom stari prenosnik s prastarim procesorjem Core­2Duo preporodil z namestitvi­jo operacijskega sistema Lubun­tu, sem se pred kratkim lotil »e­-bayevske« zamenjave vgraje­ne baterije v neki drugi starini. Bilo je malce stresno, na koncu sta mi ostala le dva vijaka, pre­nosnik pa spet zmore 3 ure delo­vanja. Predvsem pa, e-bay mi je privarceval 200 evrov. Moj poglavitni delovni stroj v domacem okolju je že dolgo te­lefon. Zadnje štiri mesece upora­bljam Samsungov Galaxy Note9 in moram reci, da sem zelo zado­voljen. O oblikovanju sicer raje ne bi (pravokotnik, kot vsak drugi), zato pa lahko vse drugo po­hvalim. Predvsem hitrost, saj se mi po mnogih letih rabe pa­metnih telefonov koncno zdi, da je ta dovolj hiter za karko­li. Dejansko je z njim enako hi­tro deskati po spletu kot z na­miznim racunalnikom. Kljucna pri uporabi pa­metnega telefona je seve­da povezljivost. Tu sem le­tos koncno naredil preskok z neuporabno pocasne poveza­ve xDSL na hibridno razlicico (xDSL+LTE). Mojih »skoraj en megabit« prenosa v svet (»uplo­ad«) je koncno zraslo na deset megabitov, s cemer je moj omre­žni disk Syno­logy NAS koncno zaživel. Dostop do njega imam od koderkoli, nazadnje sem (res­da za hec, »ker se da«), v avto­mobilu sredi Evrope poslušal glasbo, ki se je neposredno pre­našala iz mojega doma. Televizijskega programa doma ne gledam, video vsebine so iz­kljucno digitalne, najveckrat jih iz zgoraj omenjenega NAS na te­levizorju prikazuje že lani ome­njena androidna škatlica Tanix TX3 Mini, na kateri tece Kodi. Oz. dve škatlici – vsaka je v svo­jem nadstropju, vsaka pod svo­jim televizorjem. Skupaj sem dal zanju borih 50 evrov. Imam sicer tudi Googlov Chromecast, a ga prav zaradi Kodija bolj ali manj ne uporabljam. Opažam pa, da sem svoj krog aplikacij, ki tecejo na telefonu, ocitno že zaokrožil. Potovanja (letala, AirBnb, Booking), šport (smucanje, plezanje, fitnes in s tem povezane razne štoparice), zemljevidi in sledenje po njih (digitalna razlicica zemljevidov Planinske zveze Slovenije!) in se­veda vremenske aplikacije, saj mi vreme vse prej omenjene ak­tivnosti omejuje in hkrati omo­goca.. V hišo sem ponovno naselil igre Matjaž Klancar L ani sem pisal o tem, kako sem prodal pet let star iMac in si sestavil namizni racunalnik. Po letu dni še vedno ostajam navdušen, sem mu pa dodal še en pogon SSD. Tako imam nekoliko manjši, a iz­redno hiter SSD z vmesnikom M.2 za operacijski sistem in pro­grame, zraven pa še vecji, a ma­lenkost pocasnejši SSD z vme­snikom SATA za vse drugo. Po preizkusu igricarskih miši iz­pred dveh mesecev se (vsaj za­enkrat) upiram misli, da potre­bujem novo miš. Drugi mejnik je resda bolj služben, a kljub temu – letos sem upokojil še zadnji namizni racu­nalnik, v katerem je tekel presta­ri Windows XP. A zadovoljstvo ni bilo tako kot pred leti, ko sem upokojil zadnjo virtualno napra­vo z Windows Server 2003, kon­kretno Blackberry Enterprise Server (priznam, tisti vecer sem si s solzico srece v oceh odprl eno najboljših piv zadnjih let). Tretja novost preteklega leta ni nova strojna oprema, pa tudi ne kak nov program, temvec bolj novo znanje oziroma vešcina. V preteklosti sem namrec tu pa tam tudi kaj programiral, a niko­li cesa resnejšega. Še najvec pred skoraj petnajstimi leti na fakul­teti, malo assemblerja in malo cja. No, letos sem se nekoliko resneje lotil programiranja v pythonu. V preteklosti sem si kdaj spisal kakšno lupinsko skripto (Shell script, konkretno Bash), pred­vsem za avtomatizacijo nadle­žnejših opravil. No, python je za to še bistveno zmogljivejši in pro­žnejši. Resda vcasih porabiš dva popoldneva za nekaj, kar ti en­krat na mesec privarcuje pet kli­kov oziroma eno minuto, a je osebno zadovoljstvo, ko ti rec po omenjenih popoldnevih iskanja napak in visenja na StackOv­erflow naposled deluje, res iz­redno. Lupinske skripte so nadvse uporabne za avtomatizacijo sis­temskih opravil (sam sem sicer bolj vajen linuxnih skript, a se nameravam ob priložnosti loti­ti tudi Powershella), a python ima bistveno širša podrocja rabe. Med uporabnejšimi je program­cek, s katerim se glede na se­znam mesecnih opravil samo­dejno sestavi tabela v Excelu (ali Google Docs) s pravimi datu­mi za dolocen mesec (torej brez koncev tedna) in z razdaljami, prepotovanimi cez mesec. Po mojem se je casovni vlo­žek za ta konkretni program po­kril po pol leta rabe, a python je, poleg prej omenjenega zadovoljstva, dejansko tudi zelo prijeten za rabo. Koristno je tudi to, da potrebujemo res malo pri­lagoditev za razlicne operacijske sisteme (Windows, Linux, Mac) ali za razlicne funkcije (torej za uporabo Excela ali Google Docs, recimo). Obenem sem se pri tem lotil še uporabe sistema Git za upra­vljanje razlicic datotek (tako od­padejo datotecna imena v slogu tabela_nova.xls, tabela_nova_2.xls, ipd.). Pri lastnih datotekah (oziroma pri projektih z le enim uporabnikom) je potreba po tem res majhna, a je tako strukturira­no upravljanje kljub vsemu zelo koristno in pregledno. Konkre­tno sem si na domacem NASu postavil strežnik Git, kopija pa ždi nekje v oblaku.. Programiranje umre zadnje Jure Forstneric L eto 2018 ni prineslo ob­sežnih tehnoloških po­sodobitev, saj sem tem­po menjave racunalnikov, tele­vizorjev in druge zunanje opre­me nekoliko zmanjšal. Pomanj­kanje casa za igranje iger je po­skrbelo za to, da se je igricarski stroj z AMDjevimi srci (Ryzen in Radeon) poslovil, povsem nepri­cakovano ga je zamenjala majh­na škatlica. Moj pisarniški in vec­predstavni racunalnik je tako po­stal Intelov NUC s procesor­jem Core i3. Da mu ne bi pre­hitro zmanjkalo sape, skrbi 8 GB hitrega pomnilnika DDR4 in predvsem bliskovito hiter pogon NVMe SSD iz Kingstonovega hle­va. Par Logitechove tipkovnice in trackballa MX Ergo bo zvesto služil vsaj še leto dni, prav tako še dolgo ne nameravam zamenjati monitorja z locljivostjo 4K. Tudi po programski plati ni bilo vecjih novosti, ce ne štejem posodobitev in nadgradenj s strani izdelovalcev. Windows 10, Total Commander, Libre­Office, IrfanView, Firefox so moja stalna orodjarna, s katero postorim skoraj vse. Je pa pro­gram TeamViewer nadomesti­la rešitev AnyDesk. Osebni ra­cunalnik tako ostaja meka pro­duktivnosti, ceprav priznam, da vedno vec stvari opravim tudi na mobilnem telefonu – predvsem odgovarjam na e-pošto, nakupu­jem, rezerviram ... Najvecji šok zame (in okolico) je bila zamenjava mobilnika. Po štirih letih tlake se je Lenovo Vibe Z2 Pro kar sam upokojil, nadome­stil ga je Huawei P20 Pro, ki me je v hipu ocaral s fotografijami – troj­na kamera Leica je v navezi z ume­tno pametjo res (skoraj) sposobna cudežev. Vedno znova sem navdu­šen tudi nad superhitrim polnje­njem, ki poskrbi, da že nekaj de­set minut polnjenja zadostuje za celodnevno rabo. Mobilno namiz­je se je sicer razširilo za dodatno stran, a omembe vrednih novih aplikacij skorajda ni. Še najveckrat med novinkami kliknem aplikacije HERE We Go, GearBest in EON. Po mojem mnenju najbolj­šo tehnološko naložbo lanske­ga leta, pametno zapestnico Xia­omi Mi Band 2, je nadomestila naslednica – model s trojko v imenu. Zgolj zato, ker je poceni, saj stara zapestnica deluje brez­hibno, le pašcek sem med letom moral zamenjati. Že celo leto in pol je moje go­spodinjstvo brez televizorja – ce ne štejem testnih modelov, ki ga tu pa tam obišcejo. Prav mogoce je, da se bo stanje spremenilo še pred koncem koledarskega leta. Nekako se ne pripravim do izdat­ka za televizor OLED, ceprav mocno preprica s sliko, a ker tv gle­dam redkeje, se mi takšna naložba ne zdi upravicena. Zato si bom najverjetneje omislil kakšen 100 Hz model starejšega letnika (pac model, ki se poslavja). Napredek med novimi modeli vendarle ni tako skokovit, da bi se splacalo dati par sto evrov vec zanje ... Bela tehnika v gospodinjstvu vdano služi (tok-tok), prav tako kitajske vticnice z režami USB za (hitro) polnjenje naprav, ki so se izkazale za res prakticno na­ložbo – poleg kuhinjske imam kar priložen kabel s tremi najpo­gosteje uporabljanimi prikljucki. Obiskovalci so navdušeni.. Telefoni (lahko) zdržijo celo štiri leta! Miran Varga L Google in vse za podcaste Anže Tomic´ amizni racunalnik osta­ja leto in pol stara ki­šta z i5, 32 GB pomnil­nika, Radeonom rx460 in tera­bajt velikim Samsungovim m.2 NvME SSDjem. Vse je priklo­pljeno na Asusovo maticno plo­šco in vse skupaj ženejo Okna 10. Na mizi je LGjev ultrawide monitor. Ti so vedno dražji kot dva manjša, a pri montaži av­dio posnetkov odtehtajo ceno. Pred monitorjem je še vedno miš Logitech MX518, ki mi je tako všec, da sem si jo pred leti kupil tudi za službo. Tipkovnica pa je letos nova, oziroma sem si za službo kupil novo in tisto pri­nesel domov. Doma imam tako Das Keyboard 4 Ultimate, ki sem ji zamenjal tipke, tako da imam zdaj Dolch pobarvane tip­ke DSA na rjavih stikalih MX. Za službo pa sem si kupil 75 % tip­kovnico Vortex Race 3 z rjavimi stikali in sem zelo zadovoljen. iPad Mini 4 sem dal staršem, tako da moj prenosnik ostaja Chromebook Asus C302 flip, ki je za delo v spletu super na­prava. Telefon je trenutno Pixel 2 XL, ki mu je cena do­volj padla, da sem si ku­pil novega. Na Amazo­nu ga je mogoce dobiti za okoli 500 evrov, kar se mi zdi še sprejemlji­vo, saj hocejo za trojko tisocaka. Razlog za na­kup Pixla je moja orga­nizacija dela, ki je odvi­sna od Googlovih storitev (Gmail, Gkoledar) in tega, da na Pixle prihajajo poso­dobitve Androida najhitre­je. Fotoaparat na Pixlu je res izjemen. TV ostaja Sonyjeva Full HD Bravia, ki rabi pred­vsem za predvajanje vsebin prek Chromecasta Ultra. Tam se najvec vrtijo YouTube, Netflix, HBO, Plex in Google Play Music. Poleg TVja pa je nov brezžicni usmerjevalnik Netgre­ar Nighthawk R7000P, ki zna 2,4 GHz in 5 GHz omrežje spra­viti pod en SSID in pametno pre­klapljati med njima. V usmer­jevalnik je priklopljen še Philips Hue Bridge, ki upravlja 4 pametne žar­nice, ki so v dom prine­sle vec mehkejše sve­tlobe, saj so bile prej povsod zelo mocne si­jalke LED. Hue žarnice, Chromecast in TV upra­vlja tudi Google Home, ki je uporaben tudi kot zvocnik. Za snemanje pod­kastov imam trenutno zvocno kartico Focusri­te 18i20 in 4 procesor­je glasu DBX 286s. Za Skype klice imam še dva racunalnika Brix. Moj glas je zdaj vedno posnet z mikrofonom Neumann KMS 105. Na terenu upora­bljam Zoom H6. Kaj pa programska oprema? Operacijski sistemi so Okna 10, Chrome OS in Android. Na ra­cunalniku pišem v Writemon­key 3 in nato besedila urejam v Googlovih dokumentih. Za oblacno shrambo skrbita Drop­box in Google Drive. Slednjega placujem in imam na voljo 100 GB, v Droboxu pa imam manj prostora in je primarno v rabi kot sinhronizacija programov, ki omogocajo prenosno namesti­tev. Tako lahko do teh progra­mov dostopam doma in v službi in mi ni treba prenašati datotek. Podkaste montiram v progra­mu Reaper in jih objavljam prek Wordpressa. Za pogosto upora­bljene fraze skrbi Breevy, za ge­sla 1Password, za prenose FTP pa Filezilla. Na telefonu podkaste poslu­šam v PocketCasts. Prevec sem na Instagramu in na Twitterju, do katerega dostopam prek Fe­nixa. . N riznam, v tujini sem se razvadil. Urejen mestni javni prevoz z aplikaci­jo, ki je omogocala iskanje pove­zav, pregled voznih redov in na­kup vseh vrst vozovnic, ter de­lujoc železniški promet po vsej državi z zelo podobno aplikaci­jo pac dvigneta letvico zelo viso­ko. A tudi pri nas imam za en cel zaslon aplikacij, ki so namenjene mobilnosti. Rad vem, ali bom moker, zato uporabljam Dež – Slovenian rain radar. Glavna odlika je ak­tualna radarska slika padavin, vsebuje pa tudi vremensko na­poved v besedi in v sliki, special­ne napovedi, vertikalno sondažo, temperature itd. Za napoved po urah (temperatura, padavine in oblacnost) za naslednje tri dni se najbolj obnese norveška Yr.no, ki seveda deluje tudi pri nas. Ker zlasti pri športnem udejstvovanju želim vedeti, kdaj se bo stemnilo, uporabljam Sun, moon and pla­nets, ki pozna vse možne podat­ke o našem Osoncju in vseh pla­netih, med drugim tudi cas sonc­nega vzhoda in zahoda, mraka in teme na Zemlji. Za iskanje voz­nikov ali sopotni­kov za avtomo­bilsko premikanje po Sloveniji je nu­jen Prevoz. Kadar vozim sam, obca­sno odprem Slo­venian traffic, ki ceste na zemljevi­du obarva glede na hitrost prome­ta, prikaže prome­tne informacije in omogoca ogled žive slike na pro­metnih kamerah. DarsTraffic+ vsebuje še dodatne informaci­je, na primer potovalne case, ca­kalne dobe na mejnih prehodih, prometni koledar in še cel kup in­formacij, ki so Slovencem jasne, zanimive pa so za tujce (cene vi­njet, lokacije pocivališc). Zanimi­va je tudi BrezKazni.si, ki vse­buje informacije o vseh stacio­narnih radarjih. Omogoca tudi dodajanje in odstranjevanje in­formacij o policijskih kontrolah, a tega ne pocne kaj dosti ljudi (in med vožnjo niti ne smejo). Za izposojo ko­les v Ljubljani upo­rabljam Bicikel, ki pokaže pro­sta kolesa in sto­jala, a za izposojo še vedno potrebu­jemo fizicno kar­tico Urbana. Na voljo je tudi istoi­menska aplikaci­ja za iskanje avto­busnih postajališc, parkomatov, urbanomatov, voz­nih redov, placevanje parkirnine in polnjenje Urbane (prek Mone­te), ogled shem linij LPP in nacr­tovanje poti (tu se mocno zanaša na Google Maps). Ce slednji ka­kšnega naslova ne najde, ga Naj­di.si Zemljevid ali HERE WeGo. Za hitre informacije o prihodih av­tobusov LPP na neko postajališce rabi LPP vozni red. Mimogrede, izposojo mestnih koles poznajo v številnih mestih po Evropi, podat­ke za vse (tudi Ljubljano) pa naj­demo v AllBikesNow. Lepo bi bilo, ko bi leta 2018 imeli možnost kupiti vozovnico za vlak po internetu. To se je si­cer res zgodilo (ravno v casu pisa­nja teh vrstic), a imam kljub temu aplikacijo Grem z vlakom. Tam vidim, da je vlak od Celja do Lju­bljane še vedno dražji od cene po­rabljenega goriva v mojem malc­ku (vem, ni edini strošek avtomo­bila!), ovire in zamude pa stalni­ca. Avtobusne povezave mi raz­krije Busko. Kadar želim z avto­busom dlje in poceni, uporabim FlixBus. Ta razume, da želimo v aplikaciji tudi rezervirati, kupi­ti in placati vozovnice. Uber pa je kakor nalašc za premikanje po srednje velikih tujih mestih, kjer javni prevoz z letališca ustavijo ob polnoci, letala pa zamujajo.. Lahkih nog naokrog Matej Huš P Leto menjav Boris Šavc eto 2018 bo v mojem spominu zapisano kot obdobje sprememb. Po­leg službe sem menjal skorajda celotno tehnološko orožarno, z racunalnikom Mac na celu. Sta­rega in razbitega Macbook Pro­ja je nadomestil novejši model z boljšim procesorjem, vec po­mnilnika in diskom SSD. Ker sem ga prve pol ure le obracal, iskal luknje in se cudil Applo­vi skoposti z vhodi, je bila takoj­šnja nadgradnja v obliki pregre­šno dragega strojnega vmesni­ka HyperDrive Ultimate USB-C HUB Space Grey nuja. Siva ška­tlica je prava cudodelka s hitri­mi vrati USB, bralnikom pomnil­niških kartic, vhodom za slušal­ke, omrežnim prikljuckom, vi­deo povezavami in vmesnikom za hkratno polnjenje. Ce je šel bik, naj gre še štrik, sem si rekel pri nakupu torbi­ce za prenosnik MacBook in namesto obicajnih brezimnih priprav z rocajem Applovemu racunalniku privošcil modno razvajanje, ki sliši na ime PKG DRI Slim Briefcase. Slednja navdušuje s številnimi žepi, ma­gnetnimi gumbi, vrvico za klju­ce, priloženo krpico za brisanje z vnaprej dolocenim prostorom za shranjevanje in še kaj bi se na­šlo. Vedno znova sem presene­cen, ko naletim na kakšno novo, doslej neodkrito funkcionalnost lepotice. Manj srece z oblacili je imel moj novi telefon iPhone XS Max 256 GB, ki je zaradi is­tih mer ovitek iz blaga podedo­val od Sedmice. Za zabavo v mojem domu še vedno skrbijo pretežno pretoc­ne storitve, Netflix, Amazon Prime, Pickbox, Apple Music in novi clan družine Playsta­tion Plus, igricarska spletna storitev, ki omogoca veci­gralnost na igral­ni konzoli podjetja Sony. Tudi sicer igranja na racunalniku PC ne poznam vec, poleg storitvi Plus priloženih štiriindvajsetih iger na leto obcasno kupim zve­nec naslov, zadnji primer je Red Dead Redemption 2, ki mi za­gotovi dodatno (beri: neusa­hljivo) število ur zabave. Božic­ku sem pisal za komplet pame­tnih žarnic s stikalom Phillips Hue, s katerimi bom samodejno prižigal luci, ko bo telefon v do­macem brezžicnem omrežju, ustvaril romanticno atmosfe­ro za valentinovo, se zbujal ob umetnem soncnem vzhodu brez nadležne budilke in vedno zno­va presenecal nic hudega slutece obiskovalce.. L ri izdelkih in tehnologi­jah, ki jih uporabljam v vsakdanjem življenju, bi lahko povzel, da je bilo leto 2018 v marsicem nadaljevanje sprememb, ki sem si jih zasta­vil leta 2017. Tedaj je, recimo, v domaco hišo prišla digitalna pomocnica Alexa, a je, resnici na ljubo, po zacetnem navdu­šenju nekako samevala. Še vec, pogosto se je oglasila po po­moti, ko je slabo razbrala kako drugo besedo ali pa je njeno ime omenil kdo v televizijskem programu ;). Toda nad pomocnico nisem obupal. V raznih prodajnih ak­cijah sem zbral kar nekaj kori­stnih pripomockov za pametno hišo, tako da sem si omislil pa­metni termostat in vremensko postajo Netatmo, sistem za vi­deo nadzor, alarmni sistem, pametno žarnico in nekaj pa­metnih vticnic, s katerimi lahko krmilim »navadne« elektricne naprave. Vse skupaj je dostopno prek programov na mobilnih na­pravah, toda pravi car je bilo vse skupaj povezati z digitalno po­mocnico Alexo, ki se zelo hitro razvija (prav nedavno se je, de­nimo, spoprijateljila z omrežjem Skype). Z njo se zdaj redno po­govarja vsa družina, ker je za do­loceno informacijo ali akcijo laž­je izgovoriti ukaz, kot pa upora­biti telefon ali tablico. Avtomatizacija hiše že kaže prve pozitivne ucinke, tako pri pametnejši porabi energije kot pri samodejnih vklopih in izklo­pih naprav glede na zastavljena pravila v programu IFTTT. Toda želeni cilj še ni dosežen, nacrtu­jem še nekaj integracij, na pri­mer merilnik padavin, povezan s sistemom za zalivanje (zele­njavnega) vrta. Tu je našel svojo vlogo tudi Raspberry Pi, ki ve­dno znova navdušuje. Velik korak za osebni razvoj je bil nakup ure Apple Watch. Izkazala se je kot dragocen pri­pomocek pri skrbi za zdravje in tele­sno pripravljenost, predvsem kot zelo dober motivator. Naj dodam, da mi pri nadzoru zdravja pomaga tudi pametna tehtnica in nekaj programov za spremljanje pre­hrane in vadbe. Leto 2018 je bila za družino tudi prelomnica glede uporabe digitalnih vsebin. YouTube vca­sih že vodi kot vir vsebin, pri glas­bi pa je dokoncno prevladala raba pretocnih storitev. Navdušen sem nad Deezerjem, a se utegne zgo­diti, da se bom vrnil na Apple Music. Zato, ker so pravkar obja­vili, da bo deloval tudi s pomocni­co Alexo, in zato, ker bo v prihaja­joci avto vgrajen Apple CarPlay. Ko smo že pri avtomobilih, na podrocju navigacije je, kot kaže, dokoncno prevladal Goo­gle Maps. Ne samo, da je bolj­ši kot vecina vgrajenih navigacij­skih programov v avtomobilih, prav pride tudi pri kolesarjenju in sprehajanju. Resne preglavice mi predsta­vljajo posodobitve programske opreme, ki so vedno slabše in zaradi katerih sem ob napravah preživel precej vec casa, kot bi bilo treba. Dalec najvec zadovoljstva pa mi je prinesla neka povsem druga na­prava – elektricno gorsko kolo.. Odlocno v smeri pametne hiše Vladimir Djurdjic P Na zahodu nic novega Primož Gabrijelcic o sem pripravljal ta cla­nek, sem preletel svo­je stare prispevke na to temo in žalostno ugotovil, da so poleg osebnih racunalnikov po­stali »mainstream« tudi telefo­ni. Prav nic se ni spremenilo od leta 2016 (ali pa od 2014), ra­zen tega, da se sploh nocem vec ukvarjati s servisiranjem racu­nalnikov. Niti zase in za znance ne. Raje citiram Rogerja Murta­ugha (»Prestar sem za ta jajca.«) in poklicem servis. Ni kaj, ra­cunalniki, telefoni, tablice so se premaknili nekam na raven po­mivalnih strojev in podobne kra­me. Morajo biti z nami in delova­ti, kaj vec nas pa ne zanima. Dandanes si recem »racunalni­car« le zato, ker se še vedno pro­fesionalno ukvarjam s progra­miranjem. Pa še tam ni nic nove­ga. Naše programje tece na Win­dows, tako da je to moj glavni operacijski sistem. Drugo pa po navdihu – Android na telefonu, iOS na tablici, OpenBSD na po­štnem strežniku, pa še en OS X pociva na polici. Katere razlicice operacijskih sistemov so nalože­ne, me v resnici ne zanima (do­kler to ni Vista). Z vsako nadgra­dnjo mi tako ali tako kvecjemu kaj pokvarijo. Kot naši trgovci – ravno ko se naucim trgovino na pamet, mi premešajo razpored. Kaj mi je pravzaprav bilo po­membno v letu 2018? Povezlji­vost. Ce programi ne znajo so­delovati, po možnosti zunaj okvira naprave, jih raje ne upo­rabljam. Najpogostejše povezlji­vostno vprašanje letos je bilo, »ali predvaja na Chromecast«, in to je tudi napravica, ki bi jo tokrat rad izpostavil. Mala ška­tlica, ki jo vtakneš v televizorjev HDMI in toliko tega poenostavi, da sem si letos kupil eno samo zato, da jo nosim po svetu. Pri­deš v hotel – ali pa v Airbnb – in seveda ni nic pametnega po tele­viziji. Vtakneš Chromecast, po­ženeš Netflix – ali pa TV2Go, HBO GO, YouTube … – in uži­vaš. Še celo RTVjev 4D zna od­dajati nanj, ce kdo rad gleda na­cionalko. Druga moja letošnja stalni­ca je bilo predvajanje glasbe po brezžicnem omrežju (na do­maci HiFi) ali Bluetoothu (slu­šalke, avto). Kable uporabljam samo še za priklop nepremicnih racunalniških škatel, za zvok pa nikakor ne vec. In ker Google ni znal pametno zastaviti avdio raz­licice Chromecasta (kako, pre­sneto, lahko avdio predvajalnik ne podpira Bluetootha!????), sem poiskal predvajalnik BT pri Kitajcih. Na AliExpressu, seve­da, ki je letos dobil cisto prevec mojega denarja, kljub temu da so skoraj vsi nakupi vredni samo po nekaj dolarjev. Spletno nakupovanje je pac udobno, ce se ti ne mudi. Kli­kneš, pocakaš (mesec, dva) in pozvoni poštar. Ravno cakam na »presenter«. Saj veste, tista mala škatlica, s katero upravljaš Powerpoint na daljavo. Majh­na škatlica z baterijami, štirimi gumbi, laserskim kazalnikom in brezžicno povezavo do racunal­nika. Cela znanost, ocitno, saj hocejo izdelovalci z imenom za najcenejše od 30 do 40 evrov. Ki­tajci ga spravijo skupaj za sedem dolarjev. Z dostavo. Katerega sem torej izbral, kaj menite?. K oj osebni racunalnik je postal pametni telefon Google Pixel 2 XL z An­droidom Pie. Zadnje leto ga upo­rabljam z najvecjim veseljem. Navdušuje s strojno opremo in rednimi programskimi nadgra­dnjami, kot je nedavno prido­bljeni nocni nacin fotografiranja brez dodatne osvetlitve. Na sre­co je še iz casov, ko sodoben te­lefon ni potreboval zareze, da bi bil videti sodoben. Zaradi Pixla sem svoj že tako v oblake in Goo­gle usmerjen digitalni ekosis­tem zasukal še bolj proti Andro­idu. Prav ta je bil jezicek na teh­tnici pri odlocitvi za nakup nove­ga TVja (Philipsov OLED z An­droidom) in, kot kaže, bo tako tudi pri obetajocem se nakupu novega avtomobila, saj si težko predstavljam, da bi kupil nekaj, kar nima podpore za Android Auto. No ja, morda Teslo. Kam smo prišli … Televizija z Androidom mi je sploh v veliko veselje. Philips je na drugo stran daljinca spravil celo tipkovnico, sam daljinec pa se mora tudi programsko poso­dabljati (!). Resda je nekak za­silni daljinec lahko tudi pame­tni telefon, a tu se bo moral Goo­gle še malo bolj potruditi. No, ko na TV spraviš Kodi in Total Commander, lepo vidiš, da imaš zdaj v hiši še en v omrežje pove­zan racunalnicek, bolje receno: tamagoci, ki vsak dan terja ne­kaj pozornosti. A se zaenkrat za vloženi cas in igrackanje z na­stavitvami kar dobro odkupi, saj je takšna sestava v navezi z do­brim starim Asusovim brezžicnim usmerjevalnikom (RT-N66U z al­ternativno programsko opremo Asuswrt-Merlin) in nanj priklju­cenim 2 TB diskom središce do­mace zabave. Najlepše pa je, da Kodijeve nastavitve (seveda s To­tal Commanderjem) mirno pre­snamem na drug Android ali PC in je tudi tam vse tako, kot želim. Telefon to zabavo odnese še v avtomobil, kjer zaradi podatkov­ne povezljivosti, ki nas ne uda­ri vec po žepu v evropski tuji­ni, glasbo predvaja skoraj samo še Google Play Music na Pixlu, zato bi tudi v avtu rad vgrajeno podporo Android Autu. Ceprav je mogoce preživeti tudi s pove­zovanjem z Bluetooth in stoja­lom za telefon ter tankim dodat­kom na hrbtu telefona za brez­žicno polnjenje, saj ga Pixel 2 nima. Na Google Play Music sem narocen še od casov, ko je bilo za to treba imeti kreditno kartico z naslovom v ZDA, zato mi tudi že ponuja družinsko narocnino, ki sicer v Sloveniji še ni podprta. Z narocnino na Google Play Mu­sic mi pripadata tudi YouTube Premium, uporabno predvsem za gledanje videov brez reklam, in YouTube Music, ki pa na oze­mlju Slovenije tudi še ne deluje. Ne zaradi potrebe, bolj zaradi res ugodne ponudbe sem nedav­no zamenjal tudi prenosnik. Vse­ga hudega vajeni in veckrat nad­grajeni (RAM, SSD) 15-palcni Le­novo s pogonom CD je nadome­stil 17-palcni tanki HP brez op­ticne enote, na njem pa še vedno kraljujejo Okna 10 in moji neloclji­vi spremljevalci: v oblak sinhroni­zirani Chrome, Total Comman­der, IrfanView in Notepad++, ki pa ga (še vedno) izriva Visu­al Studio Code. Tablici sta še bolj prašni kot lani, sem si pa za branje omislil novi Kindle Paperwhite, ki je nadomestil neosvetljeni Kin­dle 3, zame eno najboljših naprav, kar sem jih kdaj imel.. Piksel! Uroš Mesojedec M etošnje leto bo pri meni zapisano kot eno tehno­loško najmanj pestrih. Kolicina tehnoloških igrac, ki so se nekoliko dlje zadržale v moji posesti, je razmeroma majhna. Od klasicne strojne opreme lah­ko omenim le prenosni racu­nalnik Lenovo ThinkPad X1 Yoga, ki je razmeroma zmo­gljiva naprava, ceprav tablic­na funkcija zaradi veliko­sti nekako ni optimalna. Ve­liko razocaranje pa so zacetne težave z gonilniki, ki so se une­sle šele po nekaj mesecih in še to le s cudno optimizacijo program­ske opreme. Vecino leta sem se, tako po­klicno kot zasebno, ukvarjal z elektricnimi prevoznimi sred­stvi in preizkušal vec elektric­nih avtomobilov, skuterjev in ko­les. Med slednjimi sem kolo Uni­moke že lani kupil na zagonski platformi Indiegogo, a je bilo z obicajno zamudo dostavljeno šele letos, drugega – Schwinn StingRay Spoiler – pa sem ob pomoci elektrikarja pocasi elek­trificiral v lastni režiji. Izkušnja omogoca drugacen vpogled v e­-mobilnost, da o ponosu, ko se z lastnim izdelkom zapeljem po cesti, niti ne razglabljam. Med preostalimi preizkušenimi na­pravami bi kot pozitivno izku­šnjo omenil elektricni motocikel Qulbix Q140MD, ki je proizvod domace pameti. Precej od blizu mi je pokazal pasti, ki jih starej­ši obcani lahko doživijo na novih prevoznih sredstvih. Naj ome­nim le to, da lahko bolijo. Ker sem po kar nekaj letih spet preživel nekaj vec casa na kole­sih, sem uporabil tudi nekaj ko­lesarskih navigacijskih aplika­cij. Na pobudo urednika sem se spopadel s Stravo, a hitro od­nehal, saj se je namesto s popi­sovanjem vožnje raje ukvarja­la z iskanjem prijateljev in tudi bežnih znancev po vsem svetu. Zato je precej hitro letela iz te­lefona. A ravno pripetije na ko­lesih in nevzdrževana in zate­gadelj mestoma nevzdržna ko­lesarska infrastruktura so me napotile k dvema programo­ma: Geo Tracker za spremlja­nje poti prek navigacije GPS in g-Force Recorder, ki beleži po­speške. Vse ceste, kjer zaradi lu­kenj ali le neoptimalno speljane kolesarske steze pospeški dose­žejo 2,5 g, so neprimerne za ko­lesarje in bi zahtevale takojšnjo sanacijo. S kombinacijo teh dveh podatkov je mogoce narediti kar verodostojen zemljevid mesta in kolesarskih pasti. Hkrati bi lahko predvajal posnetek kamere na kolesu, pri cemer se za urejanje videa in obcasno dodajanje napi­sov spogledujem z OpenShot Vi­deo Editorjem, ki je dovolj prila­godljiv tudi za nekoga moje sta­rosti oziroma izkušenj. Pri tem bi bilo smiselno podatke tipal sin­hrono predvajati na zaslonu, kar zmore program DashWare. No, zaenkrat je zamisel še v povo­jih, saj urejanje podatkov zahte­va precej rocnega dela. Zadnji del tehnologije pa ima precej retro pridiha. Po dvajsetih letih sem spet zacel uporablja­ti rocno uro. A namesto bolj ali manj pametne ure, ki je pomanj­šan telefon na zapestju, sem iz predala izbrskal staro, a preiz­kušeno kvarcno uro, ki sem si jo kupil na prvi službeni poti. Ura kaže cas, dan v mesecu in v soncnem vremenu, z nekaj ta­borniškega znanja pa je mogo­ce celo razbrati smeri neba. Naj­lepše pa je, da baterija zdrži vsaj dve leti. . Elektrika mi veliko pomeni Marko Kovac L ajvec tehnoloških poso­dobitev je bilo leta 2018 deležno stanovanje, ki je dobilo kar nekaj pameti. Za naj­enostavnejše zadeve uporabljam pametna stikala TP-Link. Naj­ucinkovitejša naprava pa so ne­dvomno pametne ventilske gla­ve in senzorji za okna Home­matic IP. Za luci poskrbijo poce­ni stikala Sonoff z alternativnim jedrom Tasmota, vse skupaj pa glasovno upravlja Google Home Mini, povezuje pa Home Assi­stant, ki tece na Raspberry Pi. Odlicno opravlja svoje delo tudi poceni in majhna varnostna ka­mera Wyze. Vsa družina izbira glasbo na Spotify, predvajamo jo po Bluetooth zvocnikih Bose in na glavni avdio in video opre­mi prek Chromecasta in Chro­mecast Audia. Poleg službenega prenosni­ka in domacega PCja, ki mi slu­ži že dolga leta, sem aktiviral precej star laptop Lenovo T510 z 8 GB RAM in pogonom SSD, in nanj namestil Ubuntu. Zani­mivo, da lahko na njem posto­rim vecino domacih in zabavnih opravil in zares ne pogrešam Oken. Upam, da mi kmalu pride pod roke še kakšen Chromebook. Na glav­nih racunalnikih je naj­vecja sprememba od lan­skega leta ta, da sem v po­polnosti preklopil na namizni Fi­refox, ki mi ponuja nekaj funkci­onalnosti, kot je izdelava posnet­kov strani, deluje pa vsaj tako hitro kot Chrome in omogoca nekoliko vec zasebnosti. Tudi letos je naprava, ki jo naj­vec uporabljam, telefon, dobro leto stari OnePlus 5T, ki delu­je odlicno in je še vedno zelo hi­ter, zato ne razmišljam resno o nadgradnji na novejši model ali o menjavo izdelovalca androi­dnega telefona. V predalu imam celo iPhone prejšnje generacije, ki ga obcasno uporabljam nekaj dni, pa se vedno vrnem na One­Plus. Najpogosteje uporablje­na aplikacija je na opustitev ob­sojeni Inbox, za službeno pošto pa Outlook. Za izobraževanje in zabavo poskrbijo Pocket Ca­sts, Pocket, Good Reads, Audi­ble in Kindle. Zapiski vseh vrst so v OneNote, opravila pa kar v To-Do. Še vedno me navdušu­jejo Google Photos, preostale datoteke so na OneDrive. Za hrambo gesel vztrajam pri La­stPass, tu in tam me mika me­njava z 1Password. V prostem casu poleti uporabljam Windy, pozimi pa bergfex. Domaci projekti imajo kodo na GitHub in GitLab, spletno stran poganja Netlify. Za certi­fikate pa poskrbi Let’s Encrypt. Novost je tudi digitalizirana do­maca knjižnica, za katero poskrbi Librarika. Za klepetanje imam najra­je WhatsApp, prisiljen sem uporabljati še Vi­ber, v službene in zaseb­ne namene pa tudi Micro­soft Teams in Slack. Vecino spletnih nakupov iz tujine opravim na Amazon.de, knjige narocam na Book Depo­sitory, kakšne poceni kose ele­ktrike pa na GearBest in Ali­Express. Obcasno me premami­jo športne kupcije na SportPur­suit. S tradicionalno banko imam zelo malo opravka, vecino nakupov opravim s kartico Cur­ve, za njo pa se skrivata racuna N26 in Revolut.. Veliko oblaka in nekaj starih naprav David Vidmar N ani ob takšni priložnosti sem razlagal, kako sem privrženec starih tehno­logij, ki delujejo. Letos moram priznati, da sem si kupil kup ob­casno nedelujocih novotarij. In ni mi žal. Pri racunalniku ostajam zvest staremu prenosniku Lenovo ThinkPad in Macbook Airu. V zacetku leta se jima je sicer pri­družil še ultramajhni Leno­vo Yoga Book, za prenašanje med sestanki. Operacijski siste­mi ostajajo Windows 7, Mac OS in po novem tudi Windows 10 (še vedno nisem navdušen). Od programja vecinoma ostajam nekje med brskalnikom Chro­me, Microsoftovo Pisarno, To­tal Commanderjem in skripta­mi v pythonu. Letos me je nav­dušil še FreeFileSync, ki mi je poenostavil življenje z varnostni­mi kopijami med oblaki in zuna­njimi diski. Tudi telefon sem nadgradil. Zvesti iPhone SE s šepajoco bate­rijo sem nadomestil z iPhone SE. Ne, ni tipkarska napaka. Izkoristil sem še zadnjo priložnost, da ku­pim iPhone normalne velikosti, preden so ga odpisali. Pri aplika­cijah se v enem letu ni veliko spre­menilo. Resnici na ljubo, nimam posebne energije za iskanje novih aplikacij po App Storu. Zato osta­jam z naborom nujno potrebnih – bancništvo, oblacne storitve, La­stPass. Na podrocju komunikacij se vracam k osnovam, znebil sem se Facebooka, Viberja, Linkedina in kar je teh reci. Vecinoma upo­rabljam Slack, SMS, klice in Twi­tter. Za vsak primer sem ohranil še Instagram. A je v mojem te­lefonu v preteklem letu vendarle nastal ociten prirastek v kolicini aplikacij. Razlog je v receh iz na­slednjega odstavka. Kot omenjeno, letošnje leto je zaznamoval skok v neznano. Po tehtnem premisleku in izku­šnjah drugih sem med Amazo­nom in Googlom izbral slednje­ga in si omislil Google Home Mini. Vec njih. Ker sami po sebi niso bili pretirano koristni, razen povezave s pametnim televizor­jem Philips in zmožnostjo net­flixanja na njem, sem zamenjal še žarnice v stanovanju. Philips Hue tako sedaj obvladuje sve­tlost mojega življenja. Priznam, da sem kljub obcasnim teža­vam zadovoljen in navdušen nad upravljanjem doma z glasovnimi ukazi. Ce le ne bi bilo treba vsa­kic zaceti stavkov s Hey Noodle. Pardon, Hey Google. Menjavo je letos doživel tudi domaci sesalnik. Nekaj let staro Roombo je zamenjal novi, ki se, namesto da bi nakljucno blo­dil, samozaveda, kje je. Razli­ka v ucinku in hitrosti je never­jetna. In sprožiti jo zna seveda tudi Google Home. Ob vseh teh novotarijah si sicer še vedno zati­skam eno oko in eno uho in sam sebe prepricujem, da vsa podje­tja znajo dobro šcititi posredova­ne podatke. In da si jih tudi želijo šcititi. Realnost je verjetno dru­gacna. Za konec naj omenim še malo manj standardni del opreme za našo revijo. Športno pametno uro. Sem dolgoletni privrženec Garminovih tekaških ur in letos sem si zapestje nadgradil z ne­koliko bolj vsesplošno pametno uro Garmin Fenix 5 Plus. V na­sprotju z Applom ima veliko bolj vzdržljivo baterijo in predvsem dober nabor podprtih športnih udejstvovanj. Seveda pa zaosta­ja pri receh, ki jih lahko pocneš v povezavi s telefonom. Ah, da, in ker se staramo, imam po no­vem tudi Withingsov merilnik krvnega tlaka in pametno teh­tnico.. Novotarije. Ker vlecejo. Damjan Maticic L etos si pravzaprav nisem privošcil nobene poseb­ne igracke v obliki stroj­ne opreme, vsaj ne omembe vre­dne. Moje delo v službi in doma se še vedno vrti v znanem krogu prenosnika HP Zbook, telefona Samsung S7 Edge in omrežnega diska Synology DS418+. Zimze­lena kombinacija, ki mi daje prak­ticno vse, kar potrebujem za delo. Se je pa veliko dogajalo na online podrocju. Zacel sem pi­sati blog, ki temelji na platfor­mi WordPress. Kar nekaj tru­da sem vložil v to, da sem dobil vse nujne razširitve za to platfor­mo CMS. Za temeljno varnost poskrbi Wordfence v brezplac­ni razlicici, dnevni backup zbir­ke in vseh datotek pa vec kot za­dovoljivo opravlja UpdraftPlus – Backup/Restore, ki arhive spra­vlja kar na moj osebni racun Dro­pbox in zna tudi avtomaticno po­brisati stare. V teh dneh ima prihajajoca razlicica WordPress 5.0 že vgra­jen nov urejevalnik Gutenberg, uporabljam ga že kar nekaj casa. Zanimiv je tudi vticnik Reading Time WP, ki bralcu ob vsakem blog zapisu napiše, koliko casa bo bral posamezno besedilo. Osnovne namestitve Word­pressa so povsem neoptimizira­ne za indeksiranje iskalnikov. Po mojih izkušnjah je najbolj vse­stranski vticnik Yoast SEO, ki skrbi za vsebinsko plat optimiza­cije. Za tehnicno, pri kateri je po­memben cas, v katerem se stran prikaže, je odlicen vticnik WP Fastest Cache, Smush pa bdi nad optimalno velikostjo slikov­nega gradiva. Za delo v spletu ostajam pri brskalniku Chrome, ceprav je tu in tam kdaj že prav nemogo­ce pocasen in pomnilniško pož­rešen. Navadno ga vedno name­šcam v beta razlicici (trenutno je to inacica 71), s katero sem ma­lenkost pred uradno izdano raz­licico in tako dobim kak posla­dek prej kot drugi. Letos me je najbolj razkurila uvedba GDPR, kajti v praksi bi se mu moral prilagoditi ves svet, ne samo EU. Pa se mu ni in zato smo Evropejci marsikje izviseli in nas na spletnih straneh cakajo obvestila o tem, da nam ne mo­rejo prikazati vsebine, ker ima­mo tako brezvezno zakonoda­jo. Rešitev za ta problem je raz­meroma enostavna in se ji rece VPN. Receptov, kako brezplac­no do delujocih storitev VPN z naslovi IP zunaj EU je vec, izbral sem najenostavnejša. Uporabim brskalnik Opera, ki ima tako sto­ritev že vgrajeno. V Chrome sem si pa tudi namestil dva vticnika: SetupVPN in drugega, WebRTC Leak Shield. Slednji pokrpa ran­ljivost, ki omogoca uhajanje mo­jega pravega naslova IP. Letos sem se tudi odlocil po­cistiti zmedo z gesli. Zacel sem uporabljati LastPass in naredil konec dosedanjim geslom. Iz­biro zdaj prepustim kar vticni­ku LastPass, ki mi vedno ge­nerira geslo, dolgo vsaj 25 zna­kov, in si ga tudi zapomni, kaj­ti sam si težko zapomnim na­kljucne besedilne nize, kot je npr. lEwgyKd4Z^jf4cUKe2P@prF@j. Moj prenosnik mnogokrat dobi internet kar prek telefona. Ob delu rad poslušam glasbo, ki je zbrana na playlistah You­tuba. Da ne trošim podatkovne­ga prometa z videi, ki jih ne gle­dam, marvec poslušam, sem na­šel odlicen vticnik Audio Only Youtube, ki z Youtuba predvaja samo avdio komponento.. Živim v oblaku. Tudi privatnem. Matic Zupancic L Pridih domacnosti Simon Peter Vavpotic red tridesetimi leti, ko sta se mi v spomin vti­snila Commodore 64 in Atari 1024 STF, skoraj ni bilo možnosti za prilagoditev zgrad­be domacega racunalnika la­stnim željam in potrebam, saj je dodaten pomnilnik lahko pri­spajkal le izkušen racunalnikar. Šele z vstopom v svet pecejev smo zaceli svojim potrebam pri­krajati zunanjost, notranjost in zmogljivost racunalnikov. Doda­tne ustvarjalne možnosti so v za­cetku tretjega tisocletja ponudili sistemi za vodno hlajenje proce­sorja, cipovnega nabora in gra­ficne kartice. A hitro zmanjševa­nje fizicne velikosti in poveceva­nje zmogljivosti pecejev sta odlo­cilno pripomogla k temu, da da­nes namizne racunalnike upo­rabljajo le še tisti, ki si želijo vi­sokih zmogljivosti, imajo zanje dovolj prostora in so pripravlje­ni poslušati šum ventilatorjev. Vecina raje prisega na pametne telefone in notesnike, toda sle­dnje lahko kljub zapletenemu razdiranju s previdnim in na­tancnim delom kar dobro prila­godimo svojim željam. Moj no­tesnik, ki je, razen enote DVD, brez gibljivih delov, še vedno de­luje dobro. Evolucijo so doživeli tudi mo­nitor, tipkovnica, miška in igral­na palica. Sam prisegam na ne­koliko predelano Microsoftovo ergonomsko tipkovnico, ki sem jo pred leti sestavil iz nemške in poslovenjene angleške razlici­ce, in ob pomoci še danes aktu­alnega brezplacnega programc­ka Microsoft Keyboard Layout Creator, ki si ga lahko zastonj prenesemo z Microsoftovih sple­tnih strani za razvijalce, izdelal programsko podporo zanjo. Kljub temu je moj racunalnik dobil pridih prave domacnosti šele z doma narejeno vremensko postajo, ki jo sestavljata kar dva Microchipova mikrokrmilnika in prirocen modro-bel graficni prikazovalnik in je prek vmesni­ka USB povezana s pecejem. Robotika da domacemu racu­nalniškemu okolju še prav pose­bej igriv pridih in omogoci, da domaco igralno pa­lico uporabimo tudi za prave robotske igre, pri katerih do­maca vremenska postaja ne komuni­cira le z zunanjimi brezžicnimi meril­nimi moduli, tem­vec tudi z doma na­rejenima roboto­ma; prvim na pod­lagi okoli 30 let starega Meha­notehnikinega modela Merce­desa 111 in novim, iz kock Lego sestavljenim tovornjakom, o ka­terem sem pisal v clanku Roboti za igre (Monitor, junij 2018). Ceprav so hišni racunal­niki in prvi peceji enostavno elektroniko navadno krmilili kar prek tiskalnih vrat, je zadnjih de­set let v ta namen najpreprosteje uporabiti mikrokrmilnik s po­vezavo USB. Za pravega racunalnikarja se spodobi, da ima tudi svojo sple­tno stran, prek katere posredu­je svoje znanje in izkušnje tistim, ki šele stopajo na pot racunalni­štva ali pa želijo osvojiti novo po­drocje. Sam tam objavljam na­crte za samogradnjo vremenske postaje, robotov in drugih zabav­nih pripomockov na podlagi mi­krokrmilnikov.. P DOSJE MITI O ELEKTRICNIH AVTOMOBILIH MITI O ELEKTRICNIH AVTOMOBILIH DOSJE P P 50 januar 2019 januar 2019 51 elno je za to krivo širše dojemanje kupcev, da je nemški izdelek dovolj dober (tudi pri nas se še kako oklepamo 30 in vec let starih mi­tov), preostali modeli pa so le za­radi lepšega. Dodaten prispe­vek k temu je tudi obrat v klasic­nih industrijah, kjer se je name­sto k odlicnosti stremelo k dobic­kom lastnikov, te pa se še najla­že zagotovi s povprecnimi izdel­ki. Ceprav so motorji z notranjim zgorevanjem mocno omejili ško­dljive izpuste – izpusti dušiko­vih oksidov in delcev velikosti do 2,5 µm so pri sodobnih motorjih Euro 6 nekaj magnitud manjši kot pri starejših izvedbah. Hkrati pa emobilnost sodi v širšo sliko trudenja proti pod­nebnim spremembam. Mnogim se zdi takšna mednarodna akci­ja preobsežna in prevec politic­na, ceprav smo se podobno zne­bili svinca v bencinu in plinov, ki so ogrožali ozon (no, ne še cisto, zadnji podatki kažejo, da prepo­vedane spojine spet izdelujejo in uporabljajo). Najbolj t(r)um­pasti mislijo celo, da je to plane­tarna zarota. V želji po zmanjše­vanju vecvrstnih emisij, še po­sebej pa toplogrednih plinov, se zdi elektrifikacija prometa soli­dna rešitev. A ob tem vecina raz­gledanih vlad, skupin in posame­znikov svoj trud še prej usmerja v bolj trajnostne oblike prevoza – v javni potniški promet, kolesarje­nje in celo hojo. Sorazmerna pocasnost pod­nebnih sprememb je tudi svo­jevrsten blažev žegen – po eni strani pocasnost omogoca lago­dnejši prehod na nove tehnolo­gije, kar daje vtis, da vlade mec­kajo (a to ne pomeni, da je vtis napacen), obenem pa pomanj­kljiv cloveški spomin, ki ne po­mni vcerajšnjega vremena, kaj šele izpred desetletja ali dveh, priliva gorivo na ognjevite govo­re podnebnih skeptikov, ki se jim okoljevarstvena naprezanja zdi­jo kot vladna zarota. Poleg tega je treba upoštevati, da ima veci­na sveta bolj perece kratkorocne probleme, kot so podnebne spre­membe, to pa spet zavira tovr­stne napore. Kljub temu je elektrifikacija vecino velikih (nemških) tovarn avtomobilov zalotila brez spo­dnjic. Njihovo zaverovanost v la­stno poslovno odlicnost in za­tegadelj tudi tehnicno dovrše­nost je nacela drobna Tesla, ki je s tehnicno preprostostjo (prav v tem imajo ameriški izdelki obi­cajno veliko prednost) ukradla/povrnila premijski razred. Mar­sikdo pa skepticno gleda na ele­ktricne avtomobile, ki so v zgo­dovini avtomobilizma že pogo­reli, a pri tem zanemarja hiter razmah tehnologije v zadnjih le­tih. Morda je ta (pre)hiter razvoj pustil za sabo kar nekaj vprašanj, slabi ali napacni odgovori nanje pa prerastejo v mit, ki niti nima prav dosti skupnega s stvarno­stjo. Zato smo skušali odgovoriti na nekaj mitov o elektricnih av­tomobilih. Daljše pojasnilo: Ne, oziroma sploh ne. Vozila na fosilna go­riva in njihove emisije niso edi­ni problem. V številnih mestih je problem premajhna prepu­stnost, sploh ob konicah, a zara­di pomanjkanja prostora in dru­gih zdravorazumskih omejitev ni smiselno vseh površin spremeni­ti v ceste. Kot zgled tega si lah­ko ogledamo nekatera severno­ameriška mesta, ki so zaradi šte­vilnih cest postala neobvladljiva drugace kot z avtomobili, to pa zahteva vec cest, kar … verjetno veste, kako se konca tak zacara­ni krog. Zato vse razumne drža­ve, tudi Slovenija, dajejo pred­nost drugacnim, bolj trajnostnim oblikam prevozov – od javnega potniškega prometa prek skupne vožnje do kolesarjenja in celo pe­šacenja. Seveda so želje nekaj, realnost pa zna biti precej dru­gacna, in pri javnem potniškem prometu velja rek, najprej štal'ca in šele potem krav'ca. Torej brez ustrezne infrastrukture, tudi ka­kšne dodatne proge ali kolesar­ske poti, bodo spremembe le lepe crke na papirju. Šele po trajnostnih ukrepih pridejo na vrsto ukrepi za spod­bujanje elektromobilnosti. A za­radi enostavnosti – z neposre­dnimi subvencijami spodbujamo nakup nove tehnologije, da bi ta dosegla kriticno maso in bi cene ustrezno padle – so ti ukrepi ne­mara tudi najopaznejši. Toda omeniti je treba, da je spodbuja­nje elektromobilnosti prehoden ukrep, ki se bo iztekel, ko bodo elektricni avtomobili cenejši in bolj razširjeni. A tudi ko bodo elektricni av­tomobili napredovali, vsi verje­tno ne bodo imeli vgrajenih or­jaških baterij za cisto vse name­ne in razdalje, saj te mocno po­vecujejo težo in tako zvišujejo porabo (in tudi onesnaževanje). Elektricni avtomobili so najpri­mernejši za mestno okolje, kjer so razdalje majhne, je veliko po­speševanja (kjer pride do izraza elektricni motor z vecjim navo­rom) in zaviranja (kjer se z reku­peracijo prihrani nekaj energije, ne veliko, a nekaj) in elektricni avtomobili ne trpijo zaradi neo­gretega motorja. Pri vožnji na ve­like razdalje, še posebej po avto­cestah, je smiselnost elektricne­ga pogona veliko manjša. Motor­ji z notranjim zgorevanjem na­mrec tam delujejo v optimalnej­ših razmerah in tudi izpustov je sorazmerno malo. Poleg tega je pri višjih hitrostih hrup motor­ja razmeroma majhen v primer­javi s hrupom, ki ga povzrocajo pnevmatike in piš vetra. Ce kombiniramo nekaj me­stne in nekaj vožnje na razdalje, je morda smiselna uporaba (pri­kljucnega) hibrida, ki v mestih preklopi na elektriko, na razdalji pa na klasicni motor. Tako vozilo je seveda malo kompleksnejše, a spet ne zelo. V tujini se elektricni avtomobili uveljavljajo kot drugi (torej mestni) avtomobil pri hiši, za kompleksnejše vozne situacije pa ljudje posegajo po plug in hi­bridih. Daljše pojasnilo: Precej odvisno od pogleda, toda glede na zgo­dovino so se elektricni avti ob­držali na trgu dlje kot kriptova­lute ali 3D televizija in še vedno napredujejo, obenem se jim zni­žuje cena. Nedvomno pa je, da je v navdušenju veliko pretirava­nja, na primer nad Elonom Mu­skom in Teslo. V trenutku pisa­nja je tako borzna vrednost Te­sle, ki izdeluje avtomobile v so­razmerno majhnem okviru, viš­ja kot vrednost vseh drugih ame­riških izdelovalcev avtomobilov skupaj, to pa je nekoliko nelogic­no. Razlog za to so predvsem fi­nancne zakonitosti, ko se vecina vlagateljev v strahu, da ne bi za­ostali, hipoma vrže v eno samo podjetje, katerega vrednost gre v nebo. Navadno pa pionirji, ki na svojem podrocju orjejo ledino, hitro koncajo kot žrtve prevelikih ambicij in praviloma le prgišce nekoc revolucionarnih podjetij preživi zgodnja leta. Pravzaprav so elektricni avtomobili na po­dobnem mestu, kot so bil racu­nalniki pred nekaj desetletji, ko so jih hoteli imeti vsi, a si jih je lahko privošcil le malokdo. Daljše pojasnilo: Pri proizvodnji elektricnih avtomobilov se (tre­nutno) izpusti vec CO2 kot pri proizvodnji klasicnih avtomobi­lov, kot ugotavljajo raziskave »od vrtine do kolesa« (ang. Well-to­-Wheel, tudi WTW). Del krivde nosi vecja teža elektricnih avto­mobilov, h kateri mocno prispe­va baterija. Za ponazoritev, teža baterije je navadno vecja od teže motorja in menjalnika skupaj, temu pa seveda sledi tudi vecja zahtevnost tehnoloških postop­kov pri izdelavi in zategadelj vec izpustov CO2. Del krivde nosijo tudi novi postopki, ki morda še niso tako optimalni kot pri kla­sicnih avtomobilih, ki imajo za sabo stoletne izkušnje serijske in­dustrijske proizvodnje. Iz množi­ce raziskav je mogoce razbrati, da se ob uporabi elektricnih av­tomobilov skupni izpusti CO2 hi­tro poravnajo. Pri manjših avto­mobilih že v pol leta, pri vecjih pa v letu in pol. Seveda pa je tre­ba vedeti, da cim vecji je v državi delež elektricne energije iz fosil­nih goriv (npr. premog, nafta in tudi plin), tem manj so elektricni avtomobili prijazni do okolja in dlje traja njihovo lovljenje klasic­nih avtomobilov. Zanimivo, da se to opazi tudi pri uporabi elek­tricnih avtomobilov – uspešnejše so tiste države, ki imajo vecji de­lež obnovljivih virov (npr. Skan­dinavija). Daljše pojasnilo: Ce odmislimo CO2, ki ga klasicna vozila proi­zvajajo v razmeroma velikih ko­licinah (osebna in lahka dostav­na vozila predstavljajo desetino celotnih cloveških izpustov CO2), so tu še dušikovi oksidi, ogljiko­vodiki, saje oziroma nanodelci in podobno. Res je, da se je tehno­logija motorjev z notranjim zgo­revanjem izboljšala, toda ne pov­sod. V mestih imamo opravka z veliko koncentracijo avtomobi­lov, hkrati pa v se razmeroma oz­kih ulicah izpušni plini ne poraz­gubijo in ostajajo v visokih kon­centracijah. Prav tako vecina za­povedanih izboljšav razumljivo deluje le pri optimalno segretem motorju, to pa je pri mestnih vo­zilih prej izjema kot pravilo. So­dobne raziskave posledic prome­ta kažejo, da zaradi onesnažene­ga zraka, ki ga prispeva promet, umre kar štirikrat toliko ljudi kot v prometnih nesrecah. Za Slove­nijo je to na oko dobrih 400 lju­di na leto. Res je, da termoelek­trarne prav tako bruhajo izpuste, toda ti so razmeroma bolje nad­zorovani in tudi filtrirani. Da iz­puhi motorjev niso ravno angel­ski vetrc, je jasno tudi izdeloval­cem. Ko je pred letom v javnosti završalo, da so nemški izdeloval­ci sponzorirali prakticne raziska­ve vpliva izpušnih plinov na opi­ce, so brž ugotovili, da je zaradi gneva javnosti vrag vzel šalo, ce slabe zgodovinske analogije niti ne omenjamo. Daljše pojasnilo: Res je, cena elektricnih avtomobilov je (še) visoka, a hkrati je treba upošte­vati, da gre za razmeroma nov proizvod, ki je povecini še bolj buticne izdelave in zato pravilo­ma dražji. Pravzaprav je ravno nasprotno, avtomobili s klasic­nim motorjem z notranjim zgo­revanjem so zelo poceni za tako kompleksne stroje (govorimo se­veda o najcenejših malckih se­gmentov A in B), tako da imamo še v Sloveniji skoraj toliko avto­mobilov na prebivalca kot v poj­mu motorizacije – Nemciji. Za zgled, kako hitro lahko ob serij­ski proizvodnji padajo cene, vze­mimo enega najslavnejših serij­skih modelov na svetu – Fordov Model T. Zanj je bilo treba leta 1908 placati 850 dolarjev, kar je v današnjem denarju dobrih 20.000 evrov. Leta 1925 pa je Mo­del T stal le še 300 dolarjev ali mi­zernih 3750 evrov. No, res je treba priznati, da Model T ni bil avto po današnjih standardih, saj razen 4 primitivnih koles, krmila in kašlja­jocega motorja ni imel prav dosti skupnega s sodobnimi avtomobi­li, saj so bili še luci in brisalci do­datno placljiva oprema. Hkrati pa je treba poudariti, da so povprecne cene avtomo­bilov v zadnjih desetletjih podiv­jale. Tako je povprecna cena av­tomobila v Nemciji že nekaj cez 30.000 evrov. Ob taki ceni pa razlika v primerjavi s ceno elek­tricnih vozil ni vec tako moteca. Obenem pa je res, da razne subvencije in davcne olajšave iz­krivljajo trg, saj izdelovalci elek­tricnih vozil olajšave zaradi raz­like med ponudbo in povpraše­vanjem raje spravijo v svoj žep. To je še posebej razvidno, ce pri­merjamo enake avtomobile na trgih z razlicnimi stopnjami sub­vencije. Tako je klasicna inacica manjšega mestnega avtomobi­la pri nas cenejša kot na vecjem zahodnoevropskem trgu, elektri­ficirana inacica pa precej dražja. Razlika v cenah pa je ravno ena­ka razliki v subvencijah. Te so pri nas so razmeroma velike, ker kot majhen trg lahko izdelovalce in kupce pritegnemo le tako, da iz­delovalcem mecemo v obraz ve­like kolicine denarja, ki pa jih že tako placamo uporabniki klasic­nih avtomobilov. Daljše pojasnilo: To je podo­ben mit kot prejšnji, le da nas za­nima cena na dolgi rok. Tudi tu velja, da je danes to zelo verje­tno, saj se ekonomsko izplacajo le redki elektricni avtomobili (a, ce smo pošteni, se ne izplaca niti marsikateri klasicni avtomobila, toda cez »komot« ga ni). Obicaj­no stroške pri uporabi avtomobi­la poleg nabavne cene ocenjuje­mo tudi skozi stroške lastništva (ang. Total-Cost-of-Ownership, TCO), ki zajemajo vse (neto) stroške, razmazane prek življenj­ske dobe avtomobila. Zaradi vi­soke nabavne cene elektricnih avtomobilov in pomanjkljivega trga z (rabljenimi) elektricnimi vozili, so stroški TCO pri slednjih še vedno visoki. A to se zna hi­tro spremeniti z nadaljnjim niža­njem cen baterij in avtomobilov. Opozoriti pa je treba še na nekaj razlik v ceni rabe in vzdrževanja klasicnih in elektricnih avtov. Prva je v nebo vpijoca, a kljub temu – elektricni avtomobili po­rabijo precej manj elektrike kot klasicni goriva, hkrati pa je konc­na cena elektrike davcno manj obremenjena, zato so obratoval­ni stroški pri elektricnem avto­mobilu majhni. Tako se lahko za­pletemo v logicno zanko – cim vec prevozimo, tem vec privarcu­jemo – a elektricni avtomobil se ekonomsko splaca, ce prevozimo precej kilometrov. Druga razlika je, da ima elek­tricni motor precej manj premi­kajocih se delov, ki bi se mocno obrabljali. Zato so servisi pravi­loma manj obsežni, saj ni rednih menjav olja, hladilna tekocina za baterije, ce tak sistem obstaja, pa je praviloma manj obremenjena. Tretja razlika je, da so trenu­tno elektricni avtomobili davc­no zelo ugodni. Poleg subven­cij so deležni popustov pri davku na motorna vozila in pri cestnini. Z vecjo razširjenostjo elektricnih vozil in ob hkratnem padcu cen teh vozil bo za državo verjetno smiselno davke na elektricna vo­zila prilagoditi (dvigniti) na pri­merljivo raven. Daljše pojasnilo: Število ele­ktricnih polnilnic po državi je kar veliko – na vsako od 535 polnilnih mest prideta v povpre­cju dva elektricna avtomobila – a hkrati majhno – polnjenje obi­cajno zahteva kakšno uro, nata­kanje goriva na bencinskih cr­palkah pa bistveno manj. Po­datki o uporabi kažejo, da veci­na uporabnikov avtomobile pol­ni doma. Ta udobnost pa ni do­segljiva tistim, ki nimajo dode­ljenega (lastniškega) parkirne­ga mesta, na primer stanoval­cem blokov. Za te sicer v priho­dnje nacrtujejo pocasne polnilni­ce kar na obstojeci obcestni raz­svetljavi, toda do izdelave prvih priklopov bo preteklo še kar ne­kaj elektrike, tako da je ta mit kar resnicen. Tudi hitre polnilni­ce priklopa pred bloki ne more­jo rešiti, saj je precej malo verje­tno, da se bo lastniku napolnje­nega avtomobila avto ljubilo pre­stavljati sredi noci in tako nare­diti uslugo sosedu. Norveške izkušnje: vecina uporabnikov prikljucnih hibri­dov avto polni doma. Lastniki baterijskih vozil pa, verjetno za­radi krajšega dometa, priložno­stno polnijo tudi v službi in red­keje na polnilnicah. Daljše pojasnilo: Prve genera­cije sodobnih elektricnih avto­mobilov so že v zreli fazi, tako da lahko prispevajo številne ko­ristne podatke o prakticni rabi. Tako se je izkazalo, da so bate­rije bolj dolgožive, kot so predvi­devali, predvsem ker so tudi ci­kli polnjenja in praznjenja manj zahtevni, kot so predvideli. Ve­cina uporabnikov baterije polni, preden so popolnoma izprazni­jo, svoje pa naredijo tudi sodob­ni sistemi, ki uspešno nadzoruje­jo in tudi varujejo posamezne ce­lice. Hkrati pa se je izkazalo, da so celice, ki so morda že nekoli­ko izrabljene (pod 80 % zacetne zmogljivosti) in tako neprimer­ne za avtomobile, lahko še ve­dno uporabljajo kot zalogovni­ki elektrike v stacionarnih apli­kacijah, na primer zasebne hiše. Tudi zaradi tega je potreba po re­ciklaži majhna, to pa je morda tudi glavni vzrok, da ti procesi še niso dodelani, ekološki in profi­tabilni. Daljše pojasnilo: Velika množi­ca elektricnih avtomobilov bi s svojimi velikimi in hipnimi zah­tevami lahko sesula energetsko omrežje, toda za to potrebuje­mo kar nekaj elektricnih avto­mobilov. Izkušnje iz držav z ve­cjim delež elektricnih avtomo­bilov kažejo podobne vozne na­vade voznikov – velika vecina opravi krajše poti, zato je potre­ba po polnjenju precej majhna, zanjo zadostuje domaca vticni­ca. S primernim pametnim ca­sovnikom lahko proces polnje­nja prilagodimo tako, da nas zjutraj pred hišo pricaka sveže napolnjen avto. Energetiki oce­njujejo, da sedanji sistem kot tak preživi kako desetino elek­tricnih avtomobilov. In ce vemo, da je sedaj elektrificiran pribli­žno promil slovenske flote, ima­mo še nekaj casa za spremem­be. Hkrati pa je dejstvo, da je trenutno slovensko energetsko omrežje zelo dobro. Zadnji ve­cji izpad je bil ob žledu, ki je do­besedno pometel na tla številne daljnovode in šele tako zaustavil dobavo elektrike, pa še to pove­cini lokalno. Ta zanesljivost pri­naša, poleg zadovoljstva, tudi nekaj problemov, saj smo vsi prehitro zadovoljni s sedanjim stanjem in premalo premišlja­mo, kako sistem še dodatno iz­boljšati in predvsem, kdo bo vse to placal. V prihodnjih nekaj letih nas torej caka posodobitev omrežja in, glede na znanje, ki ga izkazujejo energetiki, to ne bi smel biti problem. Je pa verje­tno res, da bo zato kak cent vec na racunu za elektriko, toda ker je ta verjetno nižji od racunov za internet ali mobilni telefon, to povecini ne bo tako hudo. Daljše pojasnilo: Res je, ponud­ba elektricnih avtov je še vedno piškava, hkrati pa je problem vecnivojski. Število razlicnih mo­delov elektricnih avtomobilov je (še) precej majhno. Razvoj, kot je obicajno znacilno za nove iz­delke, poteka najprej na modelih višjih razredov, šele scasoma se seli po lestvici k manjšim in ce­nejšim vozilom. Hkrati pa kljub vsej sodobni tehnologiji razvoj traja nekaj let. Konec koncev si niti ne želimo, da bi avto sredi vožnje zahteval posodobitev pro­gramske opreme. Ker so elektric­ni avtomobili postali bolj prilju­bljeni šele v zadnjih letih, se vsi izdelovalci še intenzivno ukvar­jajo z razvojem, obenem pa ne­kateri proizvodni procesi še niso optimirani. Nekaterih polizdel­kov trenutno primanjkuje (npr. baterij), hkrati pa jim cena še ve­dno pada, kar je stanje, ki ga vla­gatelji ne marajo pretirano. Iz­delovalce pestijo razvojni stroški in tako tipajo, kje je optimalna tocka preloma, subvencije pa za­gotavljajo, da kljub razvoju in razmeroma majhni kolicini pro­danih avtomobilov v njihove malhe pritekajo solidne kolicine denarja. (Glej tudi mit o ceni ele­ktricnega avtomobila.) Daljše pojasnilo: Avtomobili so predvsem prevozno sredstvo, toda izdelovalci so nam ustregli v razvoju in jih prikrojili našim željam – ne le glede barve in mo­rebitnih lepotnih dodatkov, tem­vec tudi v celoviti podobi. Tudi zato so avtomobili v zadnjih de­setletjih izjemno zrasli. Ce so se prejšnje generacije še zadovolji­le z vozili, lažjimi od tone in kraj­šimi od štirih metrov, pri cemer je bilo 120 konjskih moci vec kot dovolj za športni avto, je da­nes meja že skorajda pri dveh to­nah, pet metrih in par sto konjih. Zadnji šok, ob katerem s(m)o se kupci avtomobilov za trenutek streznili, je bila naftna kriza v 70-ih letih prejšnjega stoletja, ko so vecinoma arabske države pro­izvajalke nafte zaradi šestdnev­ne vojne bojkotirale prodajo naf­te v zahodne države. Cene gori­va, ce ste do njega sploh prišli, so tedaj šle v nebo, zato sta se pov­precna teža in poraba avtomobi­lov zaceli zmanjševati. Na žalost je ta vpliv do srede 80-ih let iz­ginil in tudi v Evropi so se zace­li pojavljati avtomobilski dvo- in vectonski behemoti. Oglejte si grafikon na desni strani: prvi predstavlja rast teže nekaterih zanimivejših avtomo­bilov - VW golfa in pola, Toyo­te Corolle, majhnih Fiatov ozi­roma Zastav in Minija. V zadnjih skoraj 50 letih se jim je teža sko­raj podvojila in šele zadnje teže­nje z ukrepi je težo vozila neko­liko sklestilo, a še to ne povsod. Drugi pa kaže precej jasno pove­zavo med povprecno porabo in težo avtomobilov. Lahko bi celo rekli, da je naša vnema, ko ku­pujemo vecje avtomobile, da bi se pocutili varnejše, precej po­dobna vnemi Americanov, ki po pokolih kupujejo vec pištol, da bodo varnejši (do naslednjega pokola). S stališca ekonomicno­sti je razumljivo, da elektricna vozila ne gredo v smeri velikan­skih SUVov, ceprav so tudi tu iz­jeme, na primer BMW X5 40e in Audi Q7 e-tron. Daljše pojasnilo: Res je, da se ihta glede dosega elektricnih av­tomobilov umirja, nekaj zara­di zmogljivejših baterij, nekaj pa zaradi razumevanja, saj je veli­ko poti razmeroma kratkih. A to nam nic ne pomaga, ce moramo kam dlje, vsekakor dlje, kot je doseg našega elektricnega avta. V tem primeru je še najboljša možnost obisk polnilnice, dopol­njen z nekoliko daljšim postan­kom. Na Chargemap.com je ve­cina polnilnic v Evropi, tako da ni treba skrbeti, le vedite, da so nekatere vezane na kakšno pod­jetje in morda zraven ne bo niko­gar, ki bi vam jo odklenil. Ce re­dno vozite daljše razdalje, izbi­ra elektricnega avta bržkone ni smiselna. Daljše pojasnilo: Avtomobil­ska industrija je za meritve pora­be avtomobilov uporabljala stan­dard NEDC (ang. New European Driving Cycle), ki je bil nazadnje prenovljen leta 1997 in je imel nekaj precej perecih lukenj, ki so jih izdelovalci bolj in bolj iz­korišcali. Toda to velja za vse av­tomobile, tudi tiste s klasicnim motorjem in tudi pri teh vam z enim rezervoarjem praviloma ne bo uspelo prepeljati obljubljene razdalje. Na sreco so pred tremi leti sprejeli nov standard WLTP (ang. Worldwide harmonized li­ght vehicles test procedure), ki je veliko bolj rigorozen, zato so po­datki po tem testu veliko bolj pri­merljivi z realnimi razmerami v prometu. Daljše pojasnilo: Število avto­mobilov v Sloveniji se povecuje, hkrati pa narašca tudi število pre­voženih kilometrov (glej okvir). Povprecna rast prevoženih po­tniških kilometrov v zadnjih 15 letih je 2,2 % in skoraj sledi rasti gospodarstva. Vecina slovenskih mest je, ne glede na piškavost v primerjavi z vecjimi evropskimi ali svetovnimi prestolnicami, za­basana. Razpršena poseljenost, še bolj pa zanemarjanje drugac­nih nacinov prevoza (javni pre­voz, kolesarjenje ipd.), je obro­dilo sadove, tako da skorajda ne znamo živeti brez avtov. Ce bi vse avtomobile zamenjali za ele­ktricne, glede gnece ne bi naredi­li prav dosti, tudi onesnaženja ne bi bilo bistveno manj, le namesto v mestih bo v bližini termo elek­trarn, ki bodo z nami verjetno še kar nekaj casa. A kot omenjeno, elektricna osebna vozila so smi­selna le tam, kjer drugi ukrepi (javni prevoz, kolesarjenje, peša­cenje) niso mogoca izbira. Stopnja motorizacije v števi­lu avtomobilov na 1000 prebi­valcev kaže, da se število avto­mobilov hitro povecuje pretežno v vzhodnih državah, kljub razli­ki v razvitosti oziroma gospodar­ski moci. Daljše pojasnilo: Vodikove teh­nologije obljubljajo že desetle­tja in marsikje jih uporabljajo, toda za cisto posebne namene in predvsem ne glede na ceno, recimo na vesoljskih postajah. Pri uporabi vodika gre za vecfa­zni proces – najprej je treba vo­dik pridelati (praviloma iz elek­trolize), nato uskladišciti in pri­peljati do uporabnika ter na kon­cu spremeniti v koncno energi­jo. Pretvorba lahko poteka v go­rivnih celicah, na drugi strani pa lahko vodik s CO2 kemijsko vežemo v metan in uporabimo kot pogonsko gorivo za motor­je z notranjim zgorevanjem. Na žalost ima vsak podproces svoje zakonitosti in predvsem ne naj­boljšega izkoristka, celoten pro­ces pa je zato še toliko manj eko­nomicen. Ce pa elektrolizo opra­vljamo le s poceni vršno energijo (torej takrat, ko je elektrike pre­vec, na primer na soncen dan, ko fotovoltaicne elektrarne delujejo s polno paro), potrebujemo toli­ko vecje kapacitete elektrolize, da si lahko v nekaj urah pripeka­jocega sonca naredimo potrebno zalogo, a to spet pomeni dra­go zacetno investicijo. Skratka, ovire niso enostavno rešljive, o tem prica tudi to, da je na trgu le ena vrsta vodikovega avtomo­bila (Toyota Mirai) in v Sloveni­ji le ena (nedelujoca) polnilnica za vodik. Prav nemški izdelovalci so nadvse zainteresirani za upo­rabo sinteticnih in biogoriv. Ra­zlogi so kot obicajno vecplastni, za sinteticno in biogoriva (npr. metan ali bio-dizel) je pretežna infrastruktura že postavljena in preizkušena, hkrati pa so spre­membe v avtomobilski tehnolo­giji obvladljive (motor bo še ve­dno motor). Prav tako je Nem­cem sedanji poslovni model, ko za gorivo ne glede na cistost pro­izvodnje poskrbijo drugje, pov­sem znosen. A dinamika razvo­ja precej dobro kaže, da je bolj­ši vrabec v roki (delujoca tehno­logija danes) kot golob na stre­hi (super-duper tehnologija, ki je venomer v razvoju). Daljše pojasnilo: EU je res spre­jela precej zavezujocih obvez, toda vse te zaveze se sprejema­jo z vedenjem in sodelovanjem vseh clanic, tudi Slovenije. Politi­ka EU je dokaj uniformna, spod­buja ukrepe, hkrati pa z zahte­vami onemogoca, da bi kakšna država ne postala smetnjak Evro­pe (na primer, ce bi tja preosta­le clanice lahko poceni izvažale svoje odpisane oziroma škodljive izdelke).. Razkritje: Avtor prispevka je zaposlen na Centru za energetsko ucinkovitost Instituta Jožef Stefan v Ljubljani in sodeluje pri projektu LIFE ClimatePath 2050. Clanek izraža avtorjevo osebno mnenje in ne nujno mnenja institucije, v ka­teri je zaposlen. Elektrika, da ali ne? D V zadnjih letih je napredek v avtomobilski industriji, nekakšnem izložbenem oknu evropske industrije, omejen na vedno nove izbruhe elektricnih vozil. In res, napredek klasicnih vozil oziroma motorjev z notranjim zgorevanjem kot kljucnim delom se zdi že desetletja precej pocasen. Marko Kovac . Vir: Erik Figenbaum: Electromobility status in Norway: Mastering long distances – the last hurdle to mass adoption, TŘI report 1627/2018 . Vir: wikipedia in internet . Vir: Lynette W. Cheah: »Cars on a Diet: The Material and Energy Impacts of Passenger Vehicle Weight Reduction in the U.S.« s Kljub temu je elektrifikacija vecino velikih (nemških) tovarn avtomobilov zalotila brez spodnjic. . Vozniki elektricnih vozil so praviloma mlajši. Vir: Erik Figenbaum: Electromobility status in Norway: Mastering long distances – the last hurdle to mass adoption, TŘI report 1627/2018 . Vir: Eurostat s Elektricna osebna vozila so smiselna le tam, kjer drugi ukrepi (javni prevoz, kolesarjenje, pešacenje) niso mogoca izbira. o sredine leta 2018 je bil re­gistriran 1001 elektricni av­tomobil in 514 prikljucnih hibridov. Kolicine novoregistriranih se že nekaj let zapored vsako leto skoraj podvojijo. Temu dokaj botrujejo subvencije za nakup elektricnih osebnih vozil, ki jih podeljuje Eko sklad. Trenutne spod­bude so naslednje: • 7500 EUR za baterijska elektricna vozila razreda M1 (osebni avtomo­bili). • 4500 EUR za baterijska elektricna vozila razredov N1 (lahki dostavni­ki) in L7e (štirikolesniki). • 4500 EUR za prikljucna hibridna vozila razredov M1 in N1 ter za vozila s podaljševalnikom dosega (range extender). • 3000 EUR za baterijska elektricna vozila razreda L6e (lahki štirikole­sniki). • 1000 EUR za baterijska elektric­na vozila razredov L3e (dvokolesna vozila), L4e (trikolesna vozila – s stransko prikolico) ali L5e (motor­na trikolesa). • 500 EUR za baterijska elektricna vozila razredov L1e-B (dvokolesni moped) ali L2e (trikolesna vozila). • 200 EUR za baterijska elektricna vozila razreda L1e-A (kolo na mo­torni pogon). Poleg tega Eko sklad omogoca tudi najem ugodnega kredita. Poleg sub­vencije so kupci elektricnih vozil upra­viceni še do nekaterih drugih davc­nih ugodnosti: davek na motorna vo­zila je minimalnih 0,5 % (praviloma je za vozila z motorjem na notranje zgorevanje precej višji glede na izpu­ste CO2). Lastniki elektricnih vozil pa so deležni oprostitve placila letne da­jatve za uporabo vozil v cestnem pro­metu, za povrh lahko na vecini polnil­nih postaj vozila polnijo brezplacno. Kljub precej darežljivim subvenci­jam po deležu elektricnih avtomobi­lov še vedno zaostajamo za razvitej­šimi državami EU, morebiti tudi zara­di slabega stanja javnega potniškega prometa, ki skupaj s precej razprše­nim tipom poselitve zahteva števil­na osebna prevozna sredstva v obli­ki avtomobilov. Leta 2018 je bilo prodanih 408 ba­terijskih elektricnih avtomobilov in 195 prikljucnih hibridov. Najbolj pro­dajani modeli so prikazani v info­grafiki. Vir: MzI in eafo.eu SLOVENIJA Domaca realnost D NOVE TEHNOLOGIJE FOTOGRAFIRANJE V TEMI. S TELEFONOM. FOTOGRAFIRANJE V TEMI. S TELEFONOM. NOVE TEHNOLOGIJE O O 56 januar 2019 januar 2019 57 a želi Google prav z vgrajeno kamero najbolj prepricevati kupce pa­metnih telefonov, kaže že izbra­no ime. Leta 2016 je Googlovo ponudbo telefonov za razvijalce, poimenovanih Nexus, nadome­stila zahtevnejšim uporabnikom namenjena precej dražja ponud­ba modelov Pixel. Ceprav je bilo v minulih letih dokaj obicajno, da so imeli fotografsko najzmoglji­vejši telefoni zadaj vgrajeni (vsaj) dve kameri, ki sta pomagali pro­gramski opremi izdelati še bolj­še fotografije, Google na Pixlih še danes vztraja z zgolj eno. Kljuc do izjemnih fotogra­fij, ki jih zmore posneti Pixel, se skriva v kombinaciji strojne in programske opreme. Naprej je tu zelo zmogljivo Sonyjevo tipalo, v nekaterih modelih tudi optic­na stabilizacija, potem je tu po­seben cip Pixel Visual Core, vse skupaj pa zaokroža še program­ska oprema, ki uporablja poseb­ne modele, pridobljene z obse­žnim strojnim ucenjem (machi­ne learning), ki ga Google lah­ko opravi na svojih strežnikih nad skoraj nepredstavljivo veli­ko zbirko z zaznamki oznacenih fotografij. Med drugim jih zbira tudi z brezplacno storitvijo Pho­tos in nesebicno pomocjo nas, uporabnikov te storitve. Pixlove kamere Že prvi Pixel iz leta 2016 je bil s strani DxOMark Image Labs ocenjen kot telefon z najboljšo kamero dotlej. Uporablja kame­ro z 12,3 megapikami in odpr­tino zaslonke f/2.0, zajetimi na fototipalu Sony s pikami, veliki­mi 1,55 mikrona. Kamera je digi­talno stabilizirana s pomocjo ži­roskopa in tipal gibanja same na­prave, ki se vzorcijo 200-krat na sekundo. Kamera, kadar je aktiv­na, za boljšo odzivnost nenehno zajema 30 slik na sekundo. Vsak posnetek je sestavljen s program­skim kombiniranjem vec zapore­dnih posnetkov. Pixel 2 (in kasneje tudi 3) sta kamero nekoliko nadgradila. Pik na senzorju je sicer za drobec manj, 12,2 milijona, a je kamera zdaj še opticno stabilizirana, na napravo pa je zašel tudi poseben Googlov cip, imenovan Pixel Vi­sual Core, ki je bil »zagnan« šele s programsko nadgradnjo na An­droid 8.1. Ta cip je programsko nadgradljiv, ponuja pa posebne storitve za napredno obdelavo fotografij z bistveno manjšo po­rabo energije. Namenski cip naj bi pri obdelavi fotografij deloval 5× hitreje in porabil 10× manj energije kot obicajni mikropro­cesor ARM. Ker pa Google, za razliko od Appla, še ne izdeluje lastnega sistema na cipu (SoC, kot je npr. Snapdragon ali Applo­va serija A), mora dodatni cip z glavnim procesorjem in pomnil­nikom še vedno sodelovati prek razmeroma pocasnega vodila. V prihodnosti lahko pricakujemo, da bosta oba gradnika tako ali drugace tesneje povezana. Nocne zmogljivosti Vsaka (digitalna) kamera po­zna šum. Prvi izvor šuma je po­sledica naravnega obnašanja fo­tonov na poti do tipala in je še posebej izrazit pri majhnih lecah in tipalih, ki so vgrajeni v sodob­nih telefonih. Dodaten digitalni šum prinaša še tipalo, ki te foto­ne spreminja v številske vredno­sti. Od tod izvirajo motne in ve­cinoma neuporabne fotografije, ki jih zajemamo pri slabi osve­tlitvi, ce posebej, ce ne moremo ali nocemo uporabiti bliskavi­ce. Srecna okolišcina je, da šum upada vsaj s kvadratom podalj­šanega casa osvetlitve (trikrat daljši cas, vsaj devetkrat manj šuma), a je žal s telefonom tež­ko ohranjati mirno roko. Google je že leta 2014 za potrebe ucinka HDR+ izdelal programsko po­ravnavo vecjega števila zapore­dnih posnetkov, ki ga uporablja­jo vsi Pixli in tudi številni drugi telefoni z Androidom. Nov izziv pa je bil uporabiti podoben pri­jem tudi za fotografiranje v zelo temnih okolišcinah. Glede na Googlove analize se težave kamer v pametnih tele­fonih zacnejo pri osvetlitvi, kot smo je vajeni v npr. restavracijah zvecer (30 luksov). S tehniko HDR+ je mogoce dobiti dokaj dobre posnetke nekje do 3 luksov – to je npr. nocna osvetlitev ulic­ne svetilke. Cilj naprednega noc­nega nacina v novi Cameri je bilo spustiti raven uporabnih fotogra­fij brez uporabe fleša do osvetli­tve 0,3 luksa (pri taki osvetlitvi, denimo, ne vidimo kljucev, ce nam padejo na tla). To je mogoce doseci le z vztrajnim zbiranjem (redkih) fotonov, torej z daljšim casom odprtja zaslonke. Kot receno, Pixlova kamera deluje v nacinu nicne zakasnitve (ZSL, zero shutter lag), kar po­meni, da je kamera ves cas v reži­mu zajemanja fotografij. Ko priti­snemo sprožilec, se zadnjih 9–15 zajetih fotografij pošlje v obde­lavo. Pri zares temnih prizorih se uporablja pozitivna zakasni­tev (PSL, positive shutter lag), kjer se zajem zacne šele po priti­sku sprožilca, to pa zahteva mir­no roko. Nemirnost roke nekoli­ko odpravlja opticna stabilizaci­ja (Pixel 2 in 3), a zmore stabilizi­rati le osvetlitve do 1/8 sekunde. Za še trajnejšo stabilizacijo slike programska oprema predvide­va premike elementov scene, kar je pri napravah Pixel 1 in 2 ome­jeno le na nocni nacin. Glede na zmožnosti in stabilnost napra­ve (morda je na stojalu) se ustre­zno izracuna najdaljši možni cas osvetlitve vse tja do 1 sekunde. Doloci se tudi število posnetkov, od 6 za stabilne do 16 za nemir­ne naprave. Nocni nacin torej za­jame od 6 posnetkov z osvetlitvi­jo 1/15 sekunde ali manj, pa vse do 16 posnetkov z osvetlitvijo do 1 sekunde (in vse vmes). Kljucni del carovnije nocne­ga nacina je sestavljanje teh po­snetkov v koncno fotografijo. Na­laganje ali zlivanje vec posnetkov za boljše slike v temi je zelo stara tehnika, ki se že dolgo uporablja v astronomiji in tudi klasicni fo­tografiji. Izziv nocnega nacina je vse to preslikati v nemirno roc­no napravo. Telefona Pixel 1 in 2 uporabljata tehniko poravnave in zlivanja slik kot pri HDR+, Pixel 3 pa zaradi mocnejše stroj­ne opreme uporablja zlivanje Su­per Zoom, ki se uporablja tudi za zumiranje z zgolj eno kamero. Zlivanja slik ni mogoce izracu­nati v resnicnem casu, zato se sli­ka tudi po nekoliko daljšem zaje­mu vecjega števila posnetkov še nekaj casa programsko obdeluje. Ce takoj po posnetku pritisnemo gumb za ogled posnete fotogra­fije, lahko postopek zlivanja opa­zujemo v živo, saj se slika izbolj­šuje pred našimi ocmi. V samem postopku zlivanja se uporablja še model, pridobljen s strojnim uce­njem, ki odpravlja npr. preveliko osvetljenost podrobnosti na sliki zaradi ulicne svetilke v sicer zelo temnem prizoru. Še vec podrob­nosti o delovanju nocnega naci­na si lahko preberete v Googlo­vem blogu goo.gl/RTDozx. V praksi Kot receno, delovanje in zmo­gljivosti novega Googlovega noc­nega nacina se spreminjajo v od­visnosti od razpoložljive strojne opreme. Tehnika nocnega naci­na se lahko prenese tudi na druge sodobne naprave z Androidom, kot se je že zgodilo s HDR+, a je možno, da bo racunanje poravna­ve zahtevalo (pre)vec casa in ve­dno dragocene energije baterije. Pohvalno je, da Google nove­ga nacina ni omejil le na najso­dobnejši Pixel 3. Tako smo ga s programsko nadgradnjo kame­re lahko preverili tudi na testnem Pixel 2 XL, kjer, kot receno, ni uporabljen zadnji krik program­ske opreme, temvec se za zliva­nje uporablja starejši postopek HDR+. Uporaba nocnega na­cina je sila preprosta. Kamera nas pri manj osvetljenih prizorih kar sama pozove, naj preizkusi­mo novi nacin »Night Sight«. Ko preklopimo nanj, se tipka spro­žilca spremeni, na njej se prika­že simbol polmeseca. Po aktivira­nju sprožilca poizkusimo držati mirno roko, saj bo zajemanje tra­jalo nekoliko dlje (kot smo nave­dli prej, glede na zmogljivosti in razmere od pol sekunde vse tja do 16 sekund), kar ponazarja krožni prikaz napredka. Popol­na mirnost ni potrebna, a mirna roka seveda pomaga pri cim kraj­šem casu zajema in delno tudi pri kakovosti posnetka. Zajeta sli­ka se potem še nekaj casa obde­luje, kar lahko v živo spremljamo z ogledom pravkar zajetega po­snetka, ce smo dovolj hitri (za­dnji posnetek prikažemo z gum­bom poleg sprožilca desno). Zanimivo, da nocni nacin iz­boljša tudi fotografije, posne­te podnevi. Ceprav tudi dnevne fotografije kamera privzeto ob­deluje po postopku HDR+, daje nocni nacin še nekoliko jasnejše slike, ki se pri dovolj dnevne sve­tlobe zajemajo le drobec dlje.. Nocne carovnije D Predstavitev najnovejšega rodu naprav Google Pixel je prinesla tudi izjemen napredek pri zajemanju fotografij v razmerah z malo svetlobe. Kmalu po prikazu kar šokantno dobrih zmogljivosti povsem novega Pixla 3 v temi je novotarija Night Sight prispela kar na vse naprave Pixel (od prvega do tretjega rodu) – s programsko nadgradnjo aplikacije Camera. Uroš Mesojedec s Ce takoj po posnetku pritisnemo gumb za ogled posnete fotografije, lahko postopek zlivanja opazujemo v živo, saj se slika izboljšuje pred našimi ocmi. . Pri temnem prizoru nas kamera sama pozove, naj uporabimo nocni nacin. s Kljucni del carovnije nocnega nacina je sestavljanje vec posnetkov v koncno fotografijo. . Kot bi prižgali dodatno svetilko. . Ko teme naenkrat ni vec. . Šele z nocnim nacinom ulicna svetilka dejansko osvetli ulico. . Tudi trava, ki jo fotografiramo podnevi, postane bolj zelena. UMETNO INTELIGENTNI ZDRAVNIKI IZ TUJEGA TISKA IZ TUJEGA TISKA UMETNO INTELIGENTNI ZDRAVNIKI 2 2 januar 2019 59 60 januar 2019 Pregled pri umetni inteligenci namesto zdravniku Nov val govorecih robotov nadomešca zdravnike in daje preproste zdravniške nasvete. Pa so stroji res tako dobri kot zdravniki iz mesa in krvi? Douglas Heaven, MIT Technology Review rebuh me boli za umret!« »Kako zoprno,« rece ženski glas. »Bi bili pri­pravljeni odgovoriti na nekaj vprašanj?« In tako se zacne svetovanje. Kje vas boli? Kako huda je bo­lecina? Ali popusti in se pono­vi? Bolnik mora pocakati na pre­mišljeno mnenje. »Zveni kot di­spepsija. Dispepsija je strokovni izraz za prebavne motnje.« Strokovni izraz že, a ga ni iz­govoril strokovnjak. Ženski glas je prišel iz Babylona, clana vala novih umetnointeligentnih apli­kacij, ki so jih razvili, da bi zdrav­nike razbremenili nepotrebnega birokratskega dela in obiskov or­dinacije, obenem pa skrajšali cas cakanja na medicinski nasvet. Ce se ne pocutite dobro, se po telefonu pogovorite z umetno­inteligentno napravo namesto s svojim zdravnikom. Izhodišce za aplikacijo je bilo, da bi bilo iskanje nasvetov v zve­zi z zdravstveno težavo enako preprosto kot vnašanje simpto­mov v brskalnik, le da je veliko vec koristi. V nasprotju s spletno samodiagnozo te aplikacije upo­rabnika vodijo skozi triažni po­stopek na strokovni ravni ambu­lante – in vam povedo, ali je tre­ba takoj k zdravniku ali pa si lah­ko pomagate sami s pocitkom in analgetikom. Tehnologija teme­lji na mešanici razlicnih ume­tnih inteligenc: obdelavi jezika, da uporabnik lahko opiše svoje simptome z vsakdanjimi beseda­mi, strokovnih sistemih, ki išcejo po obsežnih medicinskih zbirkah podatkov, strojnem ucenju, ki naniza povezave med simpto­mom in opaženim stanjem. Babylon Health, ponudnik di­gitalnih zdravstvenih storitev s sedežem v Londonu, svoje veliko sporocilo rad posreduje z veliki­mi, poudarjenimi crkami: dosto­pne in poceni zdravstvene sto­ritve želi prenesti vsem ljudem na svetu. In to bi najlažje dose­gli, pravi ustanovitelj podjetja Ali Parsa, ce ljudem ne bi bilo vec treba k zdravniku. Aplikacija v primeru dvo­ma vedno priporoci drugo, clo­veško mnenje. A ker je posta­vljena med uporabnika in zdra­vstvenega strokovnjaka, prevze­ma breme tistih, ki so bili doslej na prvi bojni crti. Ko je Babylon Health zacela svetovati v zvezi s samozdravljenjem, se polovi­ca strank podjetja ni narocila za pregled pri zdravniku, saj je ugo­tovila, da ga ne potrebuje. Babylon ni edina takšna apli­kacija – podobne so Ada, Your.MD in Dr. AI. Toda Babylon je prvi po številu uporabnikov, ker je vkljucen v britansko javno zdravstveno omrežje. Ponazarja, kako bi takšna tehnologija lahko spremenila zdravstvene storitve in placevanje zanje. Babylon je lani zacel poskusno obdobje v se­kundarnih zdravstvenih ustano­vah v Londonu, v katerih na klice na številko 111 za nenujna stanja deloma odgovarja umetna inteli­genca Babylona. Klicalce najprej vpraša, ali želijo govoriti s clo­vekom ali si prenesti aplikacijo javnega zdravstvenega omrežja NHS Online: 111, ki jo poganja Babylon. V poskusnem obdobju se je za aplikacijo odlocilo okoli 40.000 ljudi. Od januarja do zacetka ok­tobra 2017 je bilo 40 odstotkom uporabnikov aplikacije predlaga­no samozdravljenje, to je trikrat vec od deleža ljudi, ki so govorili z živim clovekom. A tako umetna inteligenca kot dežurni na telefo­nu so enakemu deležu klicalcev (21 odstotkov) svetovali obisk nujne medicinske pomoci. Babylon je malo pozneje od­prl tudi prvo britansko digital­no ambulanto in jo poimenoval GP at Hand (Splošni zdravnik pri roki). Londoncani se lahko prija­vijo enako, kot bi se v ambulanti izbranega zdravnika, a namesto da bi izbrali uro obiska in si vzeli dopust za pregled, lahko pokle­petajo z aplikacijo ali se prek vi­deo povezave pogovorijo s splo­šnim zdravnikom v digitalni am­bulanti. Marsikdaj klic ni nujen, cloveški zdravnik postane izhod v sili namesto prva izbira. GP at Hand je zelo priljubljen in že v prvih mesecih se je na sto­ritev prijavilo okoli 50.000 ljudi, med njimi tudi Matt Hancock, britanski minister za zdravje. Babylon se je po zavzetju Velike Britanije razširil tudi v Ruando. Tam se je po podatkih zdravnika in clana ustanovne skupine, Mo­basherja Butta, registrirala peti­na odraslih. Na voljo je tudi v Ka­nadi, Združenih državah Ame­rike in Maleziji, nacrtuje pa tudi odprtje podružnic na Bližnjem vzhodu in Kitajskem. Zdravniki so preobremenjeni Britanski javni zdravstveni sis­tem brezplacno zdravljenje po­nuja že 70 let. Financira se z dav­ki. A je pod velikim pritiskom; pred dvema generacijama je bilo 50 milijonov Britancev in njiho­va povprecna pricakovana ži­vljenjska doba ni bila dosti daljša od 60 let. Danes je na Otoku 66 milijonov prebivalcev in vecina jih bo docakala 80. rojstni dan. To pomeni, da morajo financni viri, ki jih nikoli ni bilo v izobilju, zadostovati za precej vec ljudi in storitev kot nekoc. Ljudje v Veliki Britaniji v pov­precju obišcejo zdravnika šest­krat na leto, to je dvakrat vec kot pred desetletjem. Med letoma 2011 in 2015 se je povprecno šte­vilo bolnikov pri posameznem splošnem zdravniku povecalo za desetino, število stikov z bolniki prek telefona ali osebno pa se je po anketah povecalo za 15,4 od­stotka. V raziskavi, ki jo je Bri­tansko združenje zdravnikov na­rocilo leta 2016, je 84 odstotkov splošnih zdravnikov svojo delov­no obremenitev ocenilo za ne­obvladljivo ali pretirano, to pa je imelo neposreden vpliv na kako­vost oskrbe njihovih pacientov. Tako morajo bolniki pogosto cakati nekaj dni, da pridejo do termina za nenujen obisk zdrav­nika. Številni gredo zato raje na urgentne oddelke bolnišnic, da je sistem še bolj obremenjen. »Mar­sikdo misli, da na urgenco hodijo starejši,« je povedal Lee Dentith, direktor in ustanovitelj Now He­althcare Group, zdravstvenoteh­nološke družbe s sedežem v Man­chestru. »A to ne drži, temvec se teden dni cakanja zdi prevec lju­dem, starim od 18 do 35 let.« Število prebivalstva in prica­kovana življenjska doba se bo­sta še povecevala in po nekaterih ocenah bo leta 2040 v Veliki Bri­taniji vec kot 70 milijonov ljudi, vsak cetrti pa bo starejši od 65 let. Stara se tudi vecina drugih bogatih držav. Hkrati bo v naslednjih desetle­tjih vec ljudi trpelo za kronicnimi boleznimi, kot so srcne bolezni in diabetes. Boljše metode zdravlje­nja, na primer raka, pomenijo, da bo še nekaj milijonov vec ljudi ži­velo ali okrevalo po teh boleznih. Združeno Kraljestvo seveda ni osamljen primer. Naj gre za astro­nomske stroške, kot na primer v ZDA, ali za pomanjkanje zdrav­nikov kot v Ruandi, vsi zdravstve­ni sistemi po svetu so pod priti­skom,« je pojasnil Butt. »Zmoglji­vosti ni dovolj, ni dovolj denarja.« Tu potem vskocijo podjetja, kot je Babylon. Govoreci robot lahko igra vlogo vratarja preobreme­njenih zdravnikov. Umetna inte­ligenca jim lahko sprosti še do­daten cas in namesto njih ureja dokumentacijo in recepte, lahko celo nadzoruje nego na domu. Robot ljudi tudi usmeri k pra­vemu ponudniku. »Zdravnik ni vedno idealna izbira,« je pouda­rila Naureen Bhatti, zdravnica iz vzhodnega Londona. »Sestra zna lepše previti rano, farmacevt bo­lje svetuje glede stalnih zdravil. Karkoli pomaga razbremeniti iz­razito preobremenjen sistem in zdravnikom omogoca delati ti­sto, kar znajo najbolje, je vedno dobrodošlo.« Umetna inteligenca je vcasih pac boljša Bhattijeva se spominja, kako razburjeni so bili na zacetku zdravniki, ko so pacienti zace­li prinašati natisnjene liste, ko so sami brskali po spletu. »Le kako si drznejo sami postavljati dia­gnozo! Mojih šest let študija ne morejo nadoknaditi z eno uro v spletu.« Na to gleda s stališca bolnika: »No, po mojem zdrav­nik ne more nadoknaditi mo­jih šest let bolezni z enournim predavanjem na fakulteti.« Ko se pacient kljub vsemu znajde iz oci v oci z zdravnikom, umetna inteligenca še vedno lah­ko pomaga tako, da predlaga di­agnoze in morebitno zdravljenje. To je koristno, tudi ce je zdravnik zelo izkušen, pravi Butt, v revnih državah, kjer dobrih zdravnikov primanjkuje, pa je to pravzaprav kljucno. Umetna inteligenca lahko tudi pomaga pri zgodnjem odkriva­nju resnih bolezni. »Vecinoma do diagnoze pretece toliko casa, da se težava, ki bi jo lahko odpra­vili za deset funtov, razmahne v težavo za tisoc funtov,« je poja­snil Parsa. »Cakamo, dokler ne omagamo, šele potem gremo k zdravniku.« Zgodnje odkrivanje bolezni pripomore k nižjim stro­škom zdravljenja. Opisane aplikacije so prišle na trg kot storitve zasebnega zdravstva, zdaj pa jih vkljucuje­jo v javne zdravstvene ustano­ve in zavarovalnice. Uporabni­ki Ade lahko na primer v pogo­vor z robotom vkljucijo tudi svo­jega izbranega zdravnika iz jav­nega omrežja, podjetje pa sode­luje z nekaj splošnimi ambulan­tami, tako da robot klicalce na­poti k njim. Aplikacija Now Pati­ent ponuja video posvete z izbra­nim osebnim zdravnikom, obe­nem pa deluje tudi kot umetno­inteligentni farmacevt. Uporab­niki lahko recepte unovcijo prek storitve skupine Now Healthca­re Group za dostavo zdravil. To je nekakšen Amazon za zdravila. »Kako doseci, da bi bilo to delo ljudem zanimivo? Po mo­jem mnenju se za študij medici­ne ne odlocijo zato, da bi potem svetovali v domaci kuhinji. De­lati hocejo z bolniki.« »To je storitev, ki je pacien­tom všec, nekaj, cesar nekdaj ni bilo, zdaj pa jim je v okviru jav­nega zdravstvenega omrežja na voljo 24 ur na dan, in to brez­placno,« je o Babylonu povedal Butt. »Najboljše pa je, da ta sto­ritev javnega omrežja ne stane niti prebite pare.« Umetna inteligenca v teh aplikacijah bo postajala vse pa­metnejša, pa ne le to, posto­pno bo bolje spoznavala svoje uporabnike. »Vgrajujemo mo­žnost, da pacienti sami skrbijo za zdravje, ko so bolni, a tudi, ko so zdravi,« je poudaril Butt. Aplikacije bodo postale stalne spremljevalke milijonov, nam svetovale in nam pomagale kr­mariti med vsakdanjimi odloci­tvami, povezanimi z zdravjem. Smrt zaradi robota? Vsi niso zadovoljni s takimi spremembami. Za zacetek so tu pomisleki glede varnosti. Parsa to, kar Babylon pocne z uporab­nikovimi zdravstvenimi podat­ki, primerja s tem, kar Facebo­ok pocne z njegovimi družab­nimi dejavnostmi: zbira podat­ke, vzpostavlja povezave, crpa iz tega, kar ve o uporabniku, da ga spodbudi k ukrepanju. Predlog za novo prijateljstvo, cetudi je slab, ne more ubiti ni­kogar, v zdravstveni aplikaciji pa je na kocki veliko vec. Kot pravijo v Babylonu, je nji­hov govoreci robot zmožen bo­lezni prepoznati enako ucinko­vito kot zdravniki, njegovi na­sveti glede zdravljenja pa so varnejši. V raziskavi, ki so jo lani objavili v spletu, soavtorji pa so raziskovalci iz državnega kolegija v Londonu, s stanford­ske univerze in Severnovzho­dne zdravstvene skupine, je Ba­bylon vso svojo umetno inte­ligenco izpostavil razlicici za­kljucnega izpita na Kraljevem kolegiju splošnih zdravnikov, ki ga morajo opraviti britanski zdravniki, ce želijo delati brez nadzora. Babylonova umetna inteligenca je doseglo 81 od­stotkov tock oziroma devet od­stotkov vec od povprecne ocene britanskih študentov medicine. V Kraljevem kolegiju so se ne­mudoma distancirali od navdu­šenja nad Babylonom. »Tehno­logija za pomoc zdravnikom pri zagotavljanju najboljše mogoce oskrbe bolnikov ima fantasticen potencial, a na koncu koncev so racunalniki samo racunalniki, zdravniki pa visoko usposoblje­ni strokovnjaki; to je neprimer­ljivo in prvi sicer lahko pomaga­jo drugim, ne morejo pa jih na­domestiti,« je povedal podpred­sednik Martin Marshall v izja­vi. »Ni aplikacije in algoritma, ki bi zmogel, kar zmore splošni zdravnik.« Drugi imajo veliko resnej­še obtožbe, ki namigujejo, da se je Babylon prevec osredo­tocil na fizicno in cenovno do­stopnost storitve v škodo bol­nikove varnosti. Neki uporab­nik Twitterja z vzdevkom Dr­Murphy11 (je svetovalec javne­ga omrežja in povedal mi je, da mora zaradi podjetniške kultu­re v državi ostati anonimen) je skoval oznako #DeathByChat­bot, smrt zaradi robota. Dr­Murphy11 na posnetkih, kjer ponazarja interakcijo z aplika­cijo, ugotovi, da je Babylonova umetna inteligenca zgrešila vse ocitne diagnoze in ji ni uspelo postaviti pravih vprašanj. »Ni­mam pomislekov glede zdra­vstvene tehnologije in umetne inteligence na splošno,« je po­udaril. »Noben zdravnik ne želi delati napak, in vsak sistem, ki premaga tveganje, da bi kdo tr­pel škodo zaradi cloveške napa­ke, je dobrodošel.« Skrbi pa ga, da podjetja zavajajo zdravnike in javnost s trženjskimi trditva­mi, ki dalec pretirano opevajo trenutno tehnologijo. Babylon je bil kritik deležen tudi v Ruandi, kjer se njegova storitev imenuje Babyl, saj ni upošteval tamkajšnje epidemi­ologije. Ruandski minister za zdravje je v intervjuju za britan­ski BBC dejal, da aplikacija Ba­byl ne zajema vprašanj v zvezi z malarijo, denimo (v Babylonu temu oporekajo). Kakorkoli že, Babylon mor­da res ni tako dober kot pra­vi zdravnik (in takšne aplika­cije iz previdnosti vedno pripo­rocajo obisk pravega zdravni­ka, ce so v dvomu), a ce bi pre­vec mislili na varnost, bi zgre­šili namen. »Hoteli smo pou­stvariti isti pragmaticni pristop kot klinicni zdravnik,« je poja­snil Butt. »Ce bi storitev razvi­jala ekipa neklinicnih strokov­njakov, bi si morda prizadeva­li za nekaj, kar bi bilo stoodsto­tno varno, a bi to hkrati pome­nilo, da bi vse poslali v bolnico, tega pa pravi zdravnik ali sestra ne bi nikoli storila.« Drugi pomislek je, da bi di­gitalne posvetovalne storitve povzrocile nastanek dvotirne­ga zdravstvenega sistema. Splo­šni zdravnik iz digitalne ambu­lante GP at Hand bi ljudem z re­snimi zdravstvenimi težavami verjetno svetoval, naj dvakrat premislijo, preden se prijavijo v ambulanti, ki vecinoma ponuja le dostop do zdravnika na dalja­vo. To se na prvi pogled zdi po­šteno in razumno, a je pripomo­glo k obtožbam, da GP at Hand s tem pravzaprav vabi mlajše bolnike z manj zapletenimi – in cenejšimi – zdravstvenimi po­trebami. Ker britanski splošni zdravniki iz javne blagajne do­bijo dolocen znesek za vsakega bolnika, bi takšna selekcija med bolniki pomenila, da bi preosta­li zdravstveni sistem moral delo­vati z manj denarja. In za nekatere splošne zdrav­nike to ni sprejemljivo. »Sprej­memo vse paciente,« je zagoto­vila Bhattijeva. A Oliver Michel­son, tiskovni predstavnik javne­ga omrežja, poudarja, da je GP at Hand dolžan opozoriti mo­rebitne stranke in da realistic­no gledano ne more sprejeti ka­teregakoli pacienta. »Ljudem ne odklanjajo dostopa, temvec samo poudarjajo, da predvsem digitalna storitev ni idealna iz­bira, ce mora nekdo redno ho­diti k zdravniku,« je pojasnil. In Butt ponavlja, da nikogar ne odklanjajo. »Storitev je na voljo vsem,« je povedal, le da za nekatere ljudi ni primerna, na primer za ljudi s hudimi ucnimi težavami ali slabim vidom, ker bi težko uporabljali aplikacijo. Ljudje še vedno pridejo prav Za Bhattijevo je lokalni zdravnik, ki pozna bolnika, kljucni del zdravstvenega siste­ma. »Osebni stiki z zdravnikom rešujejo življenja,« je izjavila. »Zdravnik lahko marsikaj opa­zi zaradi kontinuitete.« Toda niti ona ne vidi možno­sti, da bi govoreci roboti v ce­loti izrinili cloveške zdravnike. »Oskrba ne pomeni le postavi­ti diagnozo in predpisati zdra­vila,« je dodala. »Zdravnik bo znal presoditi, ali bo njegov pa­cient sposoben prenesti pre­dlagano kemoterapijo, ker ve, da mu bodo v napornih mese­cih ponudili podporo družinski clani. Trenutno ni programske opreme, ki bi bila zmožna ta­kšne presoje.« Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency. »T s Ko se pacient znajde iz oci v oci z zdravnikom, umetna inteligenca še vedno lahko pomaga tako, da predlaga diagnoze in morebitno zdravljenje. UMETNO INTELIGENTNI ZDRAVNIKI IZ TUJEGA TISKA 2 s Babylon morda res ni tako dober kot pravi zdravnik, a ce bi prevec mislili na varnost, bi zgrešili namen. januar 2019 61 NASVETI WINDOWS = 62 januar 2019 januar 2019 63 Ujemimo »lumpe« na delu ripravili smo pregled orodij, s katerimi bomo zaznali anomalije v rabi, ki pogosto kažejo na prisotnost nezaželenih gostov. V nadaljeva­nju predstavljamo orodja, ki nas bodo obvešcala o tem, ce kakšen nepovabljen gost dostopa do naše internetne povezave, racu­nalnika, telefona in drugih virov in pocne kaj, cesar naj ne bi smel. Nove naprave v omrežju Ce nas skrbi, da še kdo drug poleg nas uporablja brezžicno internetno povezavo – in to neu­praviceno – lahko to seveda pre­verimo. Pri tem si pomagamo z namenskim orodjem NirSoft Wi­reless Network Watcher (www.nirsoft.net), katerega naloga je, da nam razkrije vse v brezžicno omrežje povezane naprave. Se­veda ima orodje še cel kup dru­gih funkcij, ki bi jih lahko opiso­vali na dolgo in široko, a že naj­osnovnejša med njimi omogo­ca vpogled v dejavnost naprav, povezanih v omrežje. Po zago­nu programa Wireless Network Watcher kliknemo razdelek Last Detected On in si s smernima pu­šcicama izberemo prikaz, ki nam bo omogocil, da se zadnja priklo­pljena naprava prikaže na vrhu seznama. Tako bomo hitro vi­deli, ali se v naše omrežje pove­že še kdo. Zelo dobrodošla je tudi funk­cija opozarjanja na potencial­no nevarne naprave. Nastavimo lahko alarm s piskom. To storimo tako, da se odpravimo v nastavi­tve, kliknemo Options in vklopi­mo možnosti Beep On New Devi­ce ter Beep On Disconnected De­vice (da bomo vedeli tudi, kdaj kakšna naprava zapusti omrež­je). Program nam omogoca tudi izdelavo alarmov po meri – za tocno dolocene naprave/poveza­ve, ce nam privzeta možnost ni všec. Spremenimo lahko celo na­cin zvocnega opozarjanja. Ce nas alarmi prevec motijo, je zelo do­ber recept za odkrivanje anoma­lij tudi branje dnevniškega zapi­sa, saj ta premore informacije o vseh spremembah. Do njega se dokopljemo s klikom View in iz­borom možnosti HTML Report – All Items. Nezaželene spremembe sistema Razlogov, zakaj biti pozoren na spremembe sistemskih da­totek ali nastavitev, resnicno ne manjka. Lahko nas skrbijo izsilje­valski virusi ali pa preprosto ne želimo, da bi se kdorkoli »igral« z našo napravo. Ce to poganja operacijski sistem Windows, si lahko hitro in enostavno poma­gamo s programom WinPatrol (www.winpatrol.com), ki deluje kot nekakšen digitalni pes cuvaj. Zna namrec varovati programe, ki se samodejno zaženejo ob zagonu sistema, prav tako lahko zama­kne njihovo izvajanje in tako po­hitri sam zagon operacijskega sis­tema. Programu lahko ocitamo le res grd (da, obupen je) uporab­niški vmesnik, natlacen s funk­cijami in informacijami, zato bo raba zahtevala nekoliko privaja­nja. 15 zavihkov funkcij pac nima priloženih smernic za uporabo. A se zato v nadaljevanju WinPa­trol odkupi z možnostjo nadzora sprememb prakticno cesarkoli v operacijskem sistemu – od dato­tek do map. Gre za pasiven pro­gram, saj ga po namestitvi in na­stavitvah pustimo ždeti v sistem­skem koticku (ozr. ozadju), kjer pozorno spremlja, kaj pocne po­samezen program ali želi name­stiti. Ce mu dejavnost posame­zne aplikacije ali procesa ni všec, nam bo prikazal graficno in pred­vajal zvocno opozorilo. Spre­membe sistemskih nastavitev ali virov nato lahko sprejmemo ali pa zavrnemo. Ce programa ali programske kode, ki jo Win­Patrol zaloti pri delu, ne pozna­mo in menimo, da gre za sumlji­vo kodo, je njeno dejavnost bolje blokirati in preveriti s protiviru­snim programom. Nepooblašceni dostop do deljenih datotek V primeru, ko imamo na do­macem racunalniku omogo­cen dostop do vsebin v skupni rabi, po svoje sami pušcamo od­prta vrata do njih. Zato jih ve­lja ustrezno zavarovati oziroma nadzorovati. Pri tem nam lahko pomaga program Net Share Mo­nitor (www.securityxploded.com/net­sharemonitor.php), ki spremlja de­javnost v mapah, ki smo jih dali v skupno rabo. Gre za res mini­malisticno orodje, ki premore tri zavihke. V zavihku Active Sessi­ons si lahko ogledamo dnevnik sej povezanih uporabnikov, zavi­hek Accessed Files nam postreže z informacijami o tem, do kate­rih map in datotek trenutno do­stopajo kateri oddaljeni uporab­niki, zavihek Shared Files pa skr­bi za pregled nad tem, katere mape dejansko delimo v omrež­ju. Program Net Share Monitor sicer samodejno preveri in od­krije, katere naše mape in njiho­ve vsebine so vidne v omrežju. V trenutku, ko odkrije spremembe nastavitev ali cudno obnaša­nje, pa na to opozori s piskom in utripanjem, dogajanje pa shra­ni v dnevniški zapis, loceno da­toteko. Ce uporabljamo funkcijo delje­nja v storitvah oblacne hrambe datotek, si oglejmo, kakšne nad­zorne funkcije ponudi ponudnik. Microsoftov OneDrive (onedrive.live.com) zna, denimo, pošiljati e­-poštna obvestila in kratka spo­rocila SMS, kadar drugi uporab­niki dostopajo do deljenih da­totek in jih spreminjajo. Tudi si­cer vsem, ki uporabljajo funkci­jo deljenja vsebin, priporocamo branje Microsoftovega vodni­ka, kako le-to ustrezno nastavi­ti v okolju operacijskega siste­ma Windows 10. Dostopen je na spletnem naslovu support.micro­soft.com/en-gb/help/4092694/win­dows-10-changes-to-file-sharing-over­-a-network. Neželene spremembe map Lokalna razlicica že omenje­nega programa Net Share Mo­nitor je rešitev FolderMonitor (www.nodesoft.com/foldermonitor), njegova skrb pa obvešcanje upo­rabnika o spremembah vsebi­ne map. Po namestitvi program ždi v sistemskem koticku, nje­gov vmesnik obudimo z dvojnim klikom ikone. Zatem desno kli­knemo kjerkoli v programskem oknu in izberemo možnost Add folder, s katero dodamo progra­mu mapo, ki jo želimo opazo­vati. Ce želimo dodati širše po­drocje, npr. kar ves osebni ra­cunalnik, kliknemo možnost Add path. Po tem, ko smo doda­li mapo v »opazovanje«, jo lahko desno kliknemo in izberemo mo­žnost FolderMonitor Options. Nato si lahko ogledamo z njo povezane dogodke – katere da­toteke ali mape so bile na novo ustvarjene, katere spremenjene, preimenovane ali izbrisane. Ce kdorkoli (uporabnik ali aplika­cija) karkoli spremeni v opazo­vanih mapah, nas program na to takoj opozori. Kdo se prijavlja v racunalnik? Ce bi radi preverili, kaj se z racunalnikom dogaja, ko ga mi ne uporabljamo, lahko sami iz­delamo opozorilo o prijavi v ra­cunalnik in si ga posredujemo po e-pošti. Pomagali si bomo kar z orodjem Urnik opravil (Task Scheduler), ki je vdelan v operacijski sistem. Denimo, da želimo obvestila prejemati na svoj racun Gmail, ki je praktic­no vedno z nami na mobilnem telefonu z operacijskim siste­mom Android. Ironicno, za za­cetek bomo morali v Googlo­vem racunu vklopiti možnost poganjanja manj varnih aplika­cij (Less secure apps). To stori­mo tako, da prijavljeni v Goo­glov racun v naslovno vrstico brskalnika vnesemo naslednjo povezavo: myaccount.google.com/lesssecureapps?pli=1. Zatem v ra­cunalnik namestimo program SendEmail (caspian.dotconf.net/menu/Software/SendEmail/). V oknih nato odpremo program Task Scheduler – najdemo ga tako, da njegovo ime vnesemo na meniju Start. Po njegovem zagonu v razdelku Actions kli­knemo možnost Create Basic Task in jo poljubno poimenuje­mo (npr. Pošlji email). Zatem v zavihku Trigger odkljukamo možnost When a specific event is logged in kliknemo naprej. Pod zavihkom Log uporabimo padajoci meni, kjer najprej iz­beremo možnost Security, nato pa še Source in Microsoft Win­dows security auditing. V oken­ce za identifikacijo vtipkamo številko 4624 in kliknemo Na­prej. Na strani Action nato od­kljukamo Start a program in iz­beremo program SendEmail. V okence Add arguments na­pišemo naslednji dolg ukaz – v njem lahko poljubno spremeni­mo ocitne podatke v oklepajih s svojimi: - f [e-pošta pošiljatelja] @gmail.com -t [e-pošta prejemni­ka] @gmail.com -u [naslov; npr. Prijava v racunalnik?] -m [vse­bina sporocila; npr. Nekdo se je pravkar prijavil v racunalnik.] -s smtp.gmail.com:587 -xu [e-pošta pošiljatelja] @gmail.com -xp [ge­slo e-pošte] -o tls=yes Preostane nam le še preizkus, ali avtomatsko obvešcanje delu­je. Odjavimo se iz racunalnika in se znova prijavimo vanj. Ob pri­javi bi morali na e-poštni naslov prejeti obvestilo. Mar aplikacije vohunijo za nami? Bržkone se je že vsak iz­med nas ob prenosu in name­stitvi kakšne mobilne aplikaci­je na telefon ali tablico vprašal, zakaj potrebuje dostop do ka­mere in mikrofona. Prav mo­žno je, da razvijalci vohunijo za nami. Celo aplikacije, kakršna je Facebook, so se morale so­ociti z ocitki, zakaj neki poslu­šajo uporabnike (bojda, da za­radi boljšega ciljanega oglaše­vanja!). Da bi prevzeli nadzor nad vsako aplikacijo in tem, do cesa lahko dostopa, se moramo v operacijskem sistemu Andro­id odpraviti v nastavitve in po­iskati razdelek aplikacije, nato pa pri vsaki preveriti, ali ima dostop do mikrofona, kamere, povezave Bluetooth ali Wi-Fi, lokacije itd. In ji to seveda roc­no onemogociti, kar je hudo ca­sovno potratno opravilo. Za do­datno zašcito lahko zato na­mestimo aplikacijo D-Vasi­ve (play.google.com/store/apps/details?id=com.Dvasive&hl=en_GB). Gre za placljivo aplikacijo, saj (ce ni v akciji) stane 4,99 evra, a ustrezno ucinkovite brezplac­ne alternative zaenkrat še ni­smo našli. D-Vasive mocno olaj­ša upravljanje vseh zašcitnih in varnostnih ukrepov, med kate­rimi so tudi opozorila, ce posa­mezna aplikacija aktivira orod­ja, ki snemajo zvok ali sliko, sle­dijo naši lokaciji ali kako druga­ce vohunijo za nami. Poleg tega D-Vasive omogoca, da kar prek opozorila takoj ugasnemo »pro­blematicno« aplikacijo. Ce se nam taka opozorila prikazuje­jo zelo pogosto, velja razmisliti o odstranitvi »nadležnih« apli­kacij.. Ne glede na to, kako dobro varovan je naš osebni racunalnik ali druga naprava, je na drugi strani cela vrsta škodljivih kod in spretnih napadalcev, da povsem brezskrben spanec vendarle ni mogoc. A tudi sami lahko še dodatno poskrbimo za dvig stopnje varnosti. Miran Varga P . WinPatrol nima najpreglednejšega uporabniškega vmesnika na svetu, a zato uspešno odkriva sumljive dejavnosti v sistemu. WINDOWS NASVETI = arnostna higiena narekuje, da bi morali periodicno (npr. na vsake tri mesece) menjati uporabniška imena in gesla, a v pra­ksi to pocnemo le redki. Kljub temu ne velja uporabljati istih uporabniških imen in gesel za dostop do racunalnika, spletnih strani in storitev, saj ob zlorabi hitro ostanemo »brez vsega«. Spletno mesto Have I Been Pwned (haveibeenpwned.com) naj bo naš prvi obisk, kjer z vnosom svojega e-poštnega naslova preverimo, ali so mogoce naši pri­javni (in drugi) podatki ušli ali bili odtujeni kateremu od ponudnikov storitev. Ce je tako, nujno zamenjajmo vsaj geslo za dostop do posa­mezne storitve in vseh drugih, kjer smo uporabili isto (zlorabljeno/ušlo) geslo! Zelo dobrodošla je tudi funkcija obvešcanja, saj nas spletno me­sto lahko obvesti, ce najde naš naslov v zlorabljenih zbirkah podatkov – na obvestila se enostavno prijavimo na zavihku Notify me. Kot dodaten varnostni element lahko v brskalnik Chrome namestimo tudi razširitev HackNotice Extension (chrome.google.com/webstore/detail/hacknotice-extension/), ki nas opozori na obisk morebitno zlo­rabljene strani. GESLA Opozorila ob zlorabah racunov V . Ukazna vrstica programa SendEmail nas mimogrede odpelje v neko spet ne tako zelo oddaljeno preteklost. s Vsakdo se je ob namestitvi ka­kšne mobilne aplikacije vpra­šal, zakaj potrebuje dostop do kamere in mikrofona. NASVETI APPLE = 66 januar 2019 januar 2019 67 Surova moc mobilne fotografije pplova privzeta aplika­cija za fotografiranje na telefonih iPhone (in ta­blicah iPad) Camera je odlicno programsko orodje, ki dobro iz­korišca prednosti domacega te­rena. Na vsakem koraku sta opa­zna dodatna optimizacija znal­cev iz Cupertina in dostop do si­cer zaklenjenih aplikacijskih pro­gramskih vmesnikov API. Upora­ba je preprosta in za vecino ljudi zadostna. Fotografske izdelke ja­bolcni program shranjuje v pri­ljubljena zapisa JPEG in HEIC, ki sta sicer prostorsko varcna in univerzalno združljiva, a podvr­žena samodejni obdelavi in sti­skanju. Programski algoritmi, ki sliko predrugacijo brez naše­ga posredovanja, nas ovirajo pri naknadnem oblikovanju zamisli. Ce si pri fotografskem ustvarja­nju zaželimo vec prilagodljivosti in svobode, moramo poseci po aplikacijah drugih avtorjev, ki s kamero zajete motive shranjuje­jo v surovem zapisu RAW. Fotografiranje = Halide Preden se lotimo fotografira­nja v zapisu RAW, je treba vede­ti, da surova oblika fotografije ni cudežna. Ceprav je zapis RAW prava pot do cudovite fotografi­je, je velikokrat kriv, da so naši izdelki videti slabše kot pri znan­cih, ki pri slikanju v privzeti apli­kaciji zgolj pritisnejo na spro­žilec. Pri njih tipalo zajame in­formacije o svetlobi pred objek­tivom, programska oprema in­formacije po svoje pretvori v sli­ko in jo nato shrani v stisnjenem formatu zapisa. Znanje progra­merjev sliko naredi všecno veci­ni ljudi, izdelki hkrati zasedajo manj prostora in se hitreje nalo­žijo. Edina slabost je, da v proce­su zavržejo podatke, ki jih zaslon ne potrebuje, ali podrobnosti, ki jih cloveško oko ne zazna. Na prvi pogled nic tragicnega, a prav v tem grmu tici zajec. Med­tem ko moramo pri obicajnem fotografiranju v zapis JPEG tre­nutek zajeti karseda optimalno, nam surovi nacin RAW omogo­ca naknadno odpravljanje na­pak in kasnejše eksperimentira­nje s sliko. Najprimernejša aplikacija za skok med profesionalce je Halide (7 EUR). Njen uporabniški vme­snik je domac, kot bi razvijalci le dodali nekaj zmožnosti hišne­mu programu za fotografiranje. Med nastavitvami, kjer seveda ne manjka niti samodejna opti­mizacija, najdemo spreminjanje casa odprtja zaklopa, obcutlji­vosti tipala, beline in še kaj. No­vejši telefoni iPhone z zarezo na vrhu zaslona (X, XS, XR) so za aplikacijo Halide dodatna prilo­žnost, na videz odvecni zaslon­ski prostor na straneh ob zare­zi program izkoristi za prikaz hi­stograma zastopanosti posame­znih tonskih vrednosti na foto­grafiji (leva stran) in trenutno nastavljeno vrednost osvetlitve/zaklopa (desna stran). Uporaba surove oblike zapisa RAW ni nuj­na, ce program Halide uporabi­mo za nekaj sprotnih fotografij, nam formata JPEG in HEIC rada priskocita na pomoc in poskrbi­ta, da obcasni utrinki ne bi za­sedli prevec prostora na izbrani mobilni napravi. Pravila fotografiranja ostaja­jo enaka, dobri izdelki nastane­jo s poskušanjem. Ne glede na fotoaparat oziroma aplikacijo, ki jo bomo uporabili, velja, da je najboljša naravna svetloba uro po soncnem vzhodu in uro pred zahodom, da so zanimiv motiv ljudje, privlacni razgledi in podobno. Pri fo­tografiranju s telefonom iPhone se moramo zavedati, da je vgrajeno tipalo majhno, zato zajame malo svetlobe, to pa vpliva na kako­vost fotografije v obliki šuma. Ob slabših sve­tlobnih razmerah bo šuma vec in, nasprotno, vec svetlobe se bo na sliki poznalo v kolicini prikazanih podrobnosti. Ce želimo fotogra­fijo namensko malce potemniti, je dovolj, ce pred pritiskom na sprožilec v aplikaciji Hali­de s prstom podrsamo po zaslonu gor ali dol. Z akcijo v hipu spremenimo kompenzacijo osvetlitve, merjeno in prikazano v zgornjem desnem kotu v enotah EV. Doslej omenjene smernice veljajo v vecini scenarijev razlicnih fotografskih seans. Za­deve se spremenijo, ko želimo posneti inti­mnejšo fotografijo in osrednji motiv lociti od drugih stvari na sliki. Halide portretni nacin fotografiranja olajša z gumbom Depth. S pri­tiskom nanj se uporabniški vmesnik nemu­doma prilagodi in namesto nadzora ostrine prikaže orodja za delo z globino. Leva iko­na nam priklice na zaslon prikaz globinske ostrine, s poudarjenimi odtenki beline, sre­dnjo pa uporabimo, ce želimo podrobnejšo demonstracijo globinskega ucinka. Navdu­šujoca je animacija, ki takoj po izbiri gum­ba Depth dinamicno prikaže spremembe na izbranem motivu. Ce želimo fokus prestaviti drugam, željo izrazimo z dotikom prsta. Ha­lide ukaz rade volje sprejme in zahtevano iz­vede z novo animacijo. Ko smo z nastavitva­mi zadovoljni, pritisnemo sprožilec. Fotogra­fija je posneta in caka na obdelavo. Pri fotografiranju portretov je treba vede­ti, da posneta slika ni zares v surovem sta­nju. Oblika zapisa RAW po definiciji zajema podatke neposredno s tipal, portretni nacin pa zgolj s temi informacijami ne zmore delo­vati, vse spremembe se bodo zatorej izvaja­le nad sliko in ne v njej. Manko razpona do­locenih zmožnosti pri urejanju nadomestijo novi drsniki, ki omogocajo telovadbo z globi­no ozadja in ostrino predmeta v ospredju. Ko smo z osnovno fotografijo v programu Hali­de zadovoljni, jo s povezano ikono na prika­znem zaslonu prestavimo v aplikacijo Dar­kroom (11 EUR), ki zna iz surovih posnetkov izvleci najvec. Urejanje = Darkroom Urejanje posnetkov v obliki zapisa RAW sprva predstavlja težavo, ker je fotografi­ji v surovi obliki priložena pomanjšana raz­licica za prikaz v galeriji, jo programi z vese­ljem prikažejo, cetudi ne podpirajo pravega urejanja. Da prikrijejo svojo nesposobnost, ob odpiranju datoteke pozabi­jo opozoriti uporabnika, da ne vidi fotografije v surovem stanju. Fotografije v zapisu RAW so na­vadno videti kot bleda kopija ti­stih, ki jih ustvari privzeta apli­kacija za fotografiranje na telefo­nu iPhone. Razlog tici v odsotno­sti magije, ki se v Applovi aplika­ciji ob pritisku na sprožilec izve­de samodejno. Urejanje je zato nuja, ki jo je moc izvesti na racu­nalniku Mac ali, še bolje, kar na telefonu iPhone. Predstavljena aplikacija Halide ima med zmo­žnostmi tudi neposredno pove­zavo s priljubljenim mobilnim urejevalnikom fotografij, progra­mom Darkroom. Urejanje fotografij se zacne pred dejanskim urejanjem, z iz­biro najboljših izdelkov iz mno­žice. Ce pri fotografiranju ve­lja, da je številcnost dobrodo­šla, je pri urejanju drugace, manj je vec. Pri izbiranju smo kritic­ni, postopek ponovimo veckrat. Preden se lotimo urejanja posa­meznega fotografskega izdel­ka, se opredelimo o namenu. Ce smo fotografijo posneli za­radi cudovitega soncnega zaho­da, o katerem na bledi surovi sli­ki ni ne duha ne sluha, si skuša­mo obcutek z naknadno obdela­vo priklicati nazaj. Programska orodja za obdelavo fotografij v surovem stanju so si med seboj razlicna, a se prav vsa ponaša­jo z množico gumbov, drsnikov, grafov. Zmožnosti teh progra­mov lahko razdelimo v tri sku­pine: na svetlobo, barve in po­pravke. Posameznih nastavitev v apli­kaciji Darkroom ni težko najti, saj je uporabniški vmesnik pre­prost za uporabo in lahko ra­zumljiv. Orodja najdemo v spo­dnjem delu zaslona, skrivajo se na akcijskem traku z razlicni­mi ikonami. Pod prvo so pripo­mocki za obrezovanje in dolo­canje perspektive. Za obrezova­nje so dovolj prsti, sliko manj­šamo s premikanjem izbranega kota, izrez prestavljamo s sredi­šcem. Dolocanje perspektive iz­vajamo z namenskimi gumbi in akcijskim trakom. Motiv po že­lji obracamo na glavo ali pa mu zamenjamo levo in desno stran. Pri fotografiranju arhitekture ni lepšega kot naknadno spremi­njanje perspektive, tako nam ni treba že ob slikanju sprejema­ti pomembnih in zakolicenih odlocitev. Ce nam spremem­ba ni povšeci, priskoci na po­moc gumb za razveljavitev doslej opravljenih korakov Reset All. Orodja za izrezovanje in doloca­nje perspektive so zmogljivi pri­pomocki iz skupine popravkov, ki jih lahko uporabimo v ume­tniške namene ali zgolj za odpra­vljanje napak. Naslednji sklop akcij so filtri, ob nakupu aplikacije so nam na voljo vsi poprej nastavljeni sli­kovni ucinki profesionalcev, la­stne si ustvarjamo sami z uka­zom Create Filter. Filtri so sicer razdeljeni v tematske skupine, jakost implementacije dolocamo z drsnikom. Resni domaci foto­grafi navadno zacnemo pri tretji skupini nastavitev, kjer med dru­gim najdemo osvetlitev in kon­trast. Naj bo svetloba prvo, kar na izbrani fotografiji obdelamo s programom Darkroom. Resda je najbolje, ce osvetlitev zadene­mo že pri samem fotografiranju, a so na sreco naknadni poprav­ki kljub temu zmožni popravi­ti morebitno napako. Pri izbira­nju osvetlitve se ravnamo po na­celu, naj se prizor na fotografiji vidi kot s prostim ocesom, z veli­ko podrobnostmi na svetlem ob­mocju in zmerno razlocnostjo v senci. Ob temnejši fotografi­ji tako najprej povecamo osvetli­tev in kontrast in slika je takoj vi­deti bolje. S spremembami res­da izgubimo nekaj podrobno­sti, a je celoten vtis boljši. Posa­mezna obmocja na sliki osvetli­mo ali potemnimo z nastavitva­mi Highlights in Shadows, prva razkrije podrobnosti predmetov, na primer oblakov na nebu, dru­ga pa je najprimernejša za izra­žanje pri zajemanju portretov. Poleg osvetlitve in kontrasta so v tretji skupini še pripomocki za spreminjanje barvne nasicenosti, topline, ostrine in podobno. Ko v Darkroom naložimo fotografijo, posneto v nacinu Portrait, se na­bor rocnih zmožnosti skrci. Kot smo že omenili, pri portretih ne gre za prave surove slike, temvec za zelo kakovosten približek, kar tako Halide kot Darkroom pri­kažeta z dodajanjem ustreznega napisa pri odpiranju posamezne­ga izdelka. Pod skupino svetlobe nakna­dnih sprememb na fotografiji spadajo tudi zmožnosti, s kateri­mi se srecamo pri uporabi cetrte ikone na akcijskem traku, ki na zaslon izriše graf RGB/Greysca­le. Gre za spreminjanje osvetli­tve in sencenja posameznih pre­delov slike. S tonsko krivuljo v bistvu dolocamo, kako bo videti svetloba na fotografiji. Ce bomo v nacinu RGB prestavili tocko Blacks, bomo takoj opazili, da so temnejši deli slike postali spra­ni, skoraj sivi. Podobno se godi z drugimi deli slike, ce spremi­njamo Shadows, Midtones, Hig­hlights ali Whites. Namesto naci­na RGB lahko prestavljamo zgolj osvetlitev ene izmed treh osnov­nih barv, rdece, zelene in mo­dre. Ce osvetlitev na osi y pove­cujemo, dodajamo obmocju z osi x izbrano osnovno barvo, ob zmanjševanju pa njeno nasprotje iz nabora CMY. Ker razumevanje orodja vzame precej casa, je na mestu preizkušanje, ki ga olajša gumb za preklic zgrešenih akcij. Najdemo ga pod izbirami RGB, R, G in B na osi y. Zadnja skupina zmožnosti urejevalnikov fotografij se doti­ka zgolj manipulacije z barvami. V programu Darkroom so pod peto ikono z leve proti desni. Z izrazitostjo posameznih barv na koncni videz fotografije najbolj vplivamo, zato se je vredno po­truditi z drsniki. Gumba za pre­klic orodje nima, zato se ob mo­rebitni slepi ulici zatecemo k za­dnjemu gumbu na akcijskem tra­ku, ki z opisnim seznamom omo­goca preklic ene ali vseh akcij, iz­vedenih pri obdelavi trenutnega motiva. Fotografiji po želji doda­mo digitalni okvir poljubne veli­kosti in barve. Dodajanju okvir­ja je namenjena predzadnja iko­na na akcijskem traku. Da smo pri urejanju na pravi poti, lahko preverimo v vsakem trenutku. Z daljšim pritiskom na obdelovano fotografijo se na za­slonu prikaže izvirna podoba. Ce smo s spremembami zadovolj­ni, izdelek izvozimo z gumbom iz desnega zgornjega kota. Po želji spremenimo original (Mo­dify Original), ustvarimo kopi­jo slike (Save Copy) ali zadevo prepustimo drugi aplikaciji ozi­roma storitvi (Other Apps & Ser­vices). Zadnjo možnost upora­bimo, ko želimo fotografijo ob­javiti v družabnem omrežju ali nadaljevati urejanje na racunal­niku. Nastavitve izvoza v pro­gramu Darkroom spreminjamo Export Options, privzeta izbira je JPEG 95 %. Zaradi sprememb, ki smo jih izvedli, surovega zapi­sa ni vec. Na Maca izvirne dato­teke v obliki zapisa RAW (s konc­nico DNG) najlažje izvozimo iz programa Halide, ki nas že pred pošiljanjem vpraša, kakšno obli­ko zapisa želimo posredovati na­prej. Kako se zadeve lotimo na Applovem racunalniku, si bomo ogledali ob drugi priložnosti.. Fotografske aparate so v amaterski fotografiji nadomestili pametni telefoni, ki danes posnamejo vecino slikovnega gradiva v družinskih albumih, družabnih omrežjih in spletu. Z zmogljivostjo mobilnih življenjskih spremljevalcev so se povecali apetiti njihovih uporabnikov. Vedno vec ljudi ni zadovoljnih z izdelki, ki jih privzeto proizvedejo telefoni. Tudi sami smo med njimi. Boris Šavc A . Uporabniški vmesnik programa Halide je domac, kot bi hišni aplikaciji za fotografiranje razvijalci dodali le nekaj naprednejših zmožnosti. . Z gumbom Depth se program Halide postavi v nacin portretnega fotografiranja. Globino oznacuje z animacijo radarskega iskanja globine. APPLE NASVETI = . Drugi gumb z leve proti desni spodaj predstavlja neposredno povezavo programa Halide z mobilnim urejevalnikom fotografij v surovem stanju Darkroom. . Programska orodja za obdelavo fotografij se navadno ponašajo z nepregledno (beri: nerazumljivo) množico najrazlicnejših gumbov in drsnikov. < Fotografije v zapisu RAW so na prvi pogled videti kot bleda kopija izdelkov privzete aplikacije za fotografiranje. . Odpravljanje napak pri fotografiranju nam omogoca prvi sklop zmožnosti programa Darkroom, orodja za izrezovanje in dolocanje perspektive. . Z osvetlitvijo in povecanjem kontrasta je vsaka temnejša fotografija tudi brez vnaprej nastavljenih filtrov videti bolje. APPLE NASVETI = . Z grafom lahko spreminjamo osvetlitev osnovnih barv na razlicnih delih fotografije. . Med možnostmi izvoza izdelkov iz programa Darkroom bomo zaman iskali obliko zapisa RAW, kar je logicno, saj je program že povozil izvirne informacije s tipala v telefon vgrajenega fotoaparata. NASVETI CISTO PRAVI RACUNALNIK CISTO PRAVI RACUNALNIK NASVETI = = 70 januar 2019 januar 2019 71 a vse projekte v tokra­tnem clanku boste po­trebovali namešcen ope­racijski sistem Raspbian. Pripo­rocamo, da namestite aktualno razlicico v obliki Lite, ki ne vse­buje graficnega namizja in mno­žice nepotrebnih programov. Z uradnega spletišca prenesite sli­ko, jo raztegnite in uporabite Et­cher ali drug program za zapis slike na pomnilniško kartico. To­kratni projekti ne zahtevajo veli­ke kartice, že 16 ali celo 8 GB bo dovolj. Redni bralci rubrike že veste, da je najprirocneje takoj po za­pisu slike na particiji boot za­pisati še podatke o brezžicnem omrežju v datoteki wpa_suppli­cant.conf, omogociti dostop SSH s prazno datoteko ssh, odvisno od opreme, ki jo uporabljate, pa tudi morebitne spremembe con­fig.txt. Ce veckrat namešcate svežo sliko operacijskega siste­ma, shranite vse tri datoteke na prirocno mesto, da jih boste lah­ko naslednjic znova uporabili. Ob prvem zagonu in priklopu na napravo Raspberry Pi ne po­zabite posodobiti sistema in, še pomembneje, spremeniti gesla. Oboje je še posebej pomembno, ce boste Raspberry Pi izpostavili internetu. Prvi ukazi po namesti­tvi naj bodo vedno sudo apt update sudo apt upgrade sudo passwd Preprecevanje sledenja in skrivanje oglasov Sporne prakse pri spletnem oglaševanju so marsikomu trn v peti. Razne statistike kažejo, da zajeten del spletnih uporabnikov uporablja dodatke za brskalnike, ki onemogocajo prikazovanje re­klam in onesposobijo sledilce. A to ni mogoce na vseh napravah. Mednje sodijo pametni televizor­ji, igralne konzole, veckrat tudi tablice in telefoni. Strežnik Pi-hole lahko upo­rabite kot domaci strežnik DNS, ki poskrbi za prevajanje spletnih naslovov v naslove IP strežnikov. Med tem prevajanjem se je mo­goce precej enostavno znebiti na­dležnih reklam in številnih naci­nov za sledenje vašemu deska­nju po prostranstvih spleta. Pi-ho­le uporablja podobne sezname kot vticniki za zatiranje spletnih oglasov, in jih uporabi za to, da zahteve za spletne oglase, sledil­ne skripte in podobno naprave v omrežjih ne bodo mogle naložiti. Pi-hole lahko namestimo kot storitev na Raspbian (ali drug li­nuxni strežnik) ali pa kot kontej­nersko storitev. Druga rešitev je zelo uporabna, ce Raspberry že uporabljate kot strežnik, ki mu lahko dodate storitev. Ce v va­šem omrežju tece Home Assis­tant, ki smo ga opisali v tretjem clanku te rubrike, lahko Pi-hole z enim klikom namestite kot do­datek. Podobno velja za medijski strežnik LibreELEC. Mi ga bomo namestili v Rasp­bian. To naredimo z zagonom kratke skripte, ki nas pricaka na domaci strani strežnika Pi-hole. Poskrbite, da jo boste pognali kot superuporabnik. sudo -i curl -sSL install.pi-hole.net | bash Skripta vas bo vodila po po­stopku namestitve in konfigu­racije in namestitve manjkajoce komponente. Med namestitvijo lahko vecinoma sprejmete pri­vzete nastavitve, pozorni bodite le pri nastavitve naslova IP. Ko je Pi-hole namešcen, ga morate samo še zaceti uporablja­ti kot lokalni strežnik DNS. To naredite tako, da ga rocno nasta­vite kot strežnik DNS na napra­vah ali pa spremenite nastavi­tve DHCP vašega usmerjevalni­ka. Ta bo ustrezne nastavitve po­sredoval vsem prikljucenim na­pravam, res pa je, da bodo spre­membe verjetno vidne šele cez nekaj ur, ali celo dni, odvisno od nastavitev usmerjevalnika. Za navodila poglejte v navodila za vaš tip usmernika, ne pozabite pa dodati še rezervnega strežni­ka DNS, ki bo prevzel prevaja­nje, ce bo Pi-hole nehal delovati ali pa boste iz omrežja odklopili Raspberry Pi. To so vsi potrebni koraki, Pi­-hole vas že šciti pred neželenim spletnim prometom. Ce boste v spletnem brskalniku odprli na­slov IP strežnika, boste lahko na­tancno spremljali delovanje. Pi-hole je nedvomno eden naj­boljših nacinov, da uporabite Ra­spberry Pi. Družina in drugi upo­rabniki domacega omrežja vam bodo hvaležni za licnejše sple­tne strani in hitrejše brskanje po spletu. Pi-hole ima odlicno doku­mentacijo, zelo razvito skupnost, zato tudi v primeru zapletov ne boste imeli težav. Navidezno zasebno omrežje Ce imate soliden usmerje­valnik, ta verjetno že podpira ustvarjanje povezave VPN v vaše omrežje. A namestitev strežnika OpenVPN na Raspberry je vcasih boljša, mnogokrat pa enostav­nejša rešitev. VPN boste potrebovali, ce vas skrbi, da v javnih omrežjih kdo prisluškuje vašemu nešifrirane­mu spletnemu prometu, ali ce želite svoje dejavnosti skriti pred ponudnikom storitev ali pred kom drugim z možnostjo nadzo­ra nad internetnim prometom. In seveda zato, da boste lahko dostopali do kotickov spleta, do katerih doma lahko, v službi, šoli ali v tujini pa ne. Zacetna namestitev je tudi v tem primeru sila enostavna in se zacne zelo podobno kot pri prej opisanem Pi-hole. Z uradne sple­tne strani skopirajte ukaz, ko ga boste pognali, bo iz spleta prene­sel namestitveno skripto in na­mestil vse potrebno. url -L install.pivpn.io | bash Namestitveni postopek bo od vas zahteval nekaj odlocitev, a za zacetek bodo privzeto izbrane nastavitve dovolj. Pozorni bodite na staticni naslov IP in namesti­tev bo kmalu koncana. Po namestitvi je treba ustvari­ti še profil za vsakega odjemalca, kot nas bo opozoril zadnji korak carovnika za namestitev. Zaženi­te pivpn -add, vpišite uporabni­ško ime in geslo. V osebni mapi boste našli datoteko s koncnico .ovpn, ki vsebuje vse potrebno, da lahko v racunalnik ali mobil­no napravo namestite odjemalce OpenVPN. Da bo omrežje VPN delova­lo, boste morali poskrbeli še na omrežnem usmerjevalniku, ki bo moral dovoliti promet do Ra­spberry Pi s PiVPN. Podrobno­sti tega koraka so specificne gle­de na vrsto usmerjevalnika, zato si pri tem koraku pomagajte z is­kalnikom v spletu in ne obupajte prehitro. Ta korak zna precej ver­jetno povzrociti sive lase in po­grizene nohte. Ce boste želeli uporabiti obe predstavljeni orodji hkrati, kar je, mimogrede, zelo smiselno, bo treba spremeniti nekaj omrežnih nastavitev strežnika OpenVPN. Podrobna navodila boste našli v uradni dokumentaciji Pi-hole. Naprednejše funkcije Navidezno zasebno omrežje in preprecevanje oglaševalskega prometa sta le dve izmed mo­žnosti, za katere lahko izkoristi­te Raspberry Pi. Še ena izmed možnosti je po­stavitev posredniškega (proxy) strežnika, ki bo zbiral in posre­doval odhodni promet. To je lah­ko uporabno za blokiranje sple­tnih strani, ce posredniški stre­žnik odprete v internet, pa omo­goca delovanje, podobno VPN, kjer boste zunaj doma brskali po spletu, kot bi bili doma. V spletu pobrskajte za navodili za name­stitev strežnika squid3, povezavo boste našli tudi v okvircku s kori­stnimi povezavami. Raspberry Pi lahko spremeni­te tudi v brezžicno dostopno tocko, ki posreduje promet po omreženi povezavi. To je upo­rabno v hotelih in drugod, kjer brezžicno omrežje deluje sla­bo, omrežene povezave pa bo­lje. Povsem mogoce je, da bo­ste s takšno rabo kršili pravila, ali je to ovira, pa presodite sami. Spletni naslov navodil boste na­šli v okvircku s koristnimi pove­zavami. Najzahtevnejši pa se lahko po­zabavate in Raspberry Pi spre­menite v posrednika spletne­ga prometa prek strežnika TOR. Tako boste brskali po spletu za­res anonimno, v omrežju pa se vam ponujajo možnosti, ki jih javni splet ne pozna. Postopek presega okvire tega clanka, smo pa priložili povezavo na video, ki ga je objavila uradna revija za Raspberry Pi, MagPi. . Spletna previdnost in varnost Raspberry Pi lahko v dom prinese zabavo in veselje, z nekaj dela pa si z njim lahko postavimo omrežne naprave, ki bodo naredila domace omrežje varnejše in zasebnejše. Za to bomo potrebovali le nekaj casa in v vecini primerov dostop do domacega usmerjevalnika. David Vidmar Z . Namestitev Pi-hole je nadve prijazna in ne bo delala preglavic niti zacetnikom. . Pi-hole vsebuje nadzorno spletišce, prek katerega lahko spremljamo dogajanje na strežniku in spreminjamo nastavitve. Kaj nujno potrebujemo • Raspberry Pi 2 ali zmogljivejši; • SD kartica velikosti 8 GB, priporoceno 16 GB, Class 10 ali vecja; • ustrezen usmernik, priporoceno Raspberry Pi Universal Power Supply; • namešcen PuTTY ali drug nacin za dostop na daljavo SSH. Dodatne komponente, ki jih ne potrebujete nujno • kabel mini HDMI ali ustrezen vmesnik, ce uporabljate model Zero W; • monitor z vhodom HDMI. Koristne povezave: Uradna spletna strani za Raspbian OS za Raspberry Pi www.raspberrypi.org/downloads/raspbian/ Etcher, orodje za zapis sistemskih slik na pomnilniške kartice www.balena.io/etcher/ Uradno spletišce strežnika Pi-hole pi-hole.net/ Uradno spletišce strežnika PiVP www.pivpn.io/ Navodila, kako namestiti posredniški strežnik Squid blog.paranoidprofessor.com/index.php/2017/08/17/reuse-a-pi-proxy-server/ Rešitev, ki Raspberry pi spremeni v brezžicno dostopno tocko. github.com/unixabg/RPI-Wireless-Hotspot Navodila za namestitev strežnika TOR na Raspberry Pi www.raspberrypi.org/magpi/tor-router/ . PiVPN ne premore nadzorne spletne strani, stanja povezav, dodajanja in preklica uporabnikov. Iskanje napak boste morali izvesti z že omenjenim pripomockom pivpn. NASVETI INTERNET BREZ GOOGLA INTERNET BREZ GOOGLA NASVETI = = 72 januar 2019 januar 2019 73 Bodimo alternativni pletni velikani so zadnje case na slabem glasu. Skorajda ne mine teden, da ne izvemo za nov vdor v Face­bookove podatke, za Amazono­vo izkorišcanje delavcev v skla­dišcih ali pa za politicne manipu­lacije teh ali onih volitev v dru­žabnih omrežjih. Med vsemi ve­likani, ki neprestano nastopajo v medijih, pa najmanj omenjajo prav najvecjega – Google. Google je podjetje, ki nas ver­jetno pozna bolje, kot se po­znamo sami, saj ima o vseh nas zbrano nepredstavljivo števi­lo podatkov. Ob tem podjetje, ki je pred leti imelo za svoje vodilo »Don’t be evil« oz. »Ne bodi zlo­ben«, v zadnjem casu sprejema odlocitve, ki so dvignile nemalo prahu tudi med zaposlenimi – od sodelovanja s Kitajsko pri vzpo­stavitvi cenzuriranega iskalnika do razvoja umetne inteligence za vojsko. Ceprav podjetje ne na­stopa v medijih tako pogosto kot Facebook, ki ima, kot kaže, re­dne težave z varnostjo naših za­sebnih podatkov – v zadnjih letih smo izvedeli samo za dva razme­roma obskurna vdora v podatke uporabnikov Google+ – je pod­jetje tudi glede tega sprejelo do uporabnikov neprijazno odloci­tev, saj so o prvem vdoru javno spregovorili šele pol leta po ti­stem, ko se je zgodil. Pri drugih spletnih velika­nih žrtvujemo razmeroma malo udobja pri rabi interneta, ce jih nehamo uporabljati. Redki so ti­sti, ki ne morejo preživeti brez Facebook ali Instagram pro­fila (morda se malenkost tež­ko izognemo, recimo, Whatsa­ppu, ki je v Evropi tako rekoc na­domestil SMSe in je prav tako v lasti Facebooka), nakupovanju v Amazonu se izognemo brez te­žav (vsaj zaenkrat), Snapchata pa pravzaprav niti mladi ne upo­rabljajo vec. Precej težje pa se iz­ognemo rabi Googlovih stori­tev, saj so povsod. Interneta ne moremo uporabljati brez iskal­nika (Googlov je najvecji), elek­tronske pošte (Gmail), pametne­ga mobilnika (Android), na vseh napravah potrtebujemo brskal­nik (Chrome), sodobno podjetje pa si težko predstavljamo brez rabe vsaj nekaterih oblacnih re­šitev (G Suite). Google je, v do­brem in slabem, sinonim za velik del spleta. Tudi ce nas zasebnost v sple­tu ne gane (saj menda nimamo kaj skrivati), spada pod osnov­no higieno varne rabe spleta tudi to, da vemo, kaj se dogaja z na­šimi zasebnimi podatki – tudi zato, da se pravocasno odzove­mo, ko se npr. naša kreditna kar­tica znajde na seznamu, ki si ga podajajo spletni prevaranti. Pa tudi sicer se splaca vedno ime­ti v rokavu kakšno alternativo -- Google je v preteklosti »ubil« že nickoliko storitev (nekateri še vedno pogrešamo Google Rea­der, naj pociva v miru), kmalu gre na tnalo Google Inbox; ali pa je spremenil pogoje, pod kateri­mi so dostopne (kar vedo vsi, ki so imeli pred leti na svoji sple­tni strani integrirane zemljevide Google Maps). Pri pregledu alternativ smo se osredotocili na tiste, ki v pri­merjavi z Googlovimi storitvami ponujajo vec zasebnosti in nad­zora nad našimi podatki (tako npr. kot alternativo za Google Drive ne bomo predlagali Drop­boxa ali OneDrivea in Bing ne bo prva izbira, ko bomo iskali alter­nativni iskalnik po spletu). Obe­nem pa smo izbrali samo take, ki so po funkcionalnosti blizu ali v dolocenih ozirih celo boljše od Googlovih. Bolj ali manj vse sto­ritve lahko uporabljamo povsem neodvisno drugo od druge ali v kombinaciji z Googlovimi sto­ritvami. Predlagali pa smo tudi kakšno rešitev za tiste, ki želijo »svoj oblak« vzpostaviti in vzdr­ževati na lastnih strežnikih. Iskalnik Google je svoj neustavljivi po­hod med internetne velikane za­cel z iskalnikom – in še danes gre za osrednjo storitev, ki mu pri­naša najvec prihodkov iz ogla­ševanja. Googlov iskalnik je da­lec najboljši, tega mu ne more­mo oporekati, a je med rezultati precej oglasov. Poleg tega s tem, ko pri iskanju upošteva našo zgo­dovino, rezultate cedalje bolj pri­lagaja našim interesom – to po­meni, da smo cedalje bolj zapr­ti v nam prilagojen del spleta. Ce hocemo iskati bolj splošno, je to lahko tudi slabost. Med iskalniki je v zadnjem casu v najvecjem vzponu Duck­DuckGo. Avtorji »racmana« po­stavljajo na prvo mesto glede za­sebnosti uporabnikov – anoni­mizirane podatke o iskanjih si­cer posredujejo tretjim osebam, a ne zbirajo nobenih informacij o posameznih uporabnikih in ne shranjujejo zgodovine iskanja za posameznike. Prikaz iskalnika si lahko prilagajamo (npr. pono­ci ga lahko nastavimo na temno ozadje), oglasov in sponzorira­nih zadetkov ni. Ce želimo zaradi boljše zašci­te zasebnosti uporabljati iskal­nik, ki je stacioniran v Evropski uniji, je najboljša izbira Qwant. Iskalnik je bil najprej namenjen francosko govorecim uporabni­kom, danes pa v Franciji in Nem­ciji uporablja lastno tehnologi­jo za iskanje, za preostanek sple­ta pa anonimizirane rezultate iz Microsoftovega Binga. Ce se kljub temu ne želimo od­povedati Googlovemu iskalniku, a želimo biti pri iskanju anoni­mni, je izbira Startpage. Slednji v ozadju uporablja Googlov algo­ritem, a brez dodatnega slede­nja – gre torej za nekakšnega po­srednika, ki pred Googlom skrije podatke o nas. Še korak dlje pri tem pristopu pa gre Searx – od­prtokodni iskalnik, ki ga lahko uporabljamo kot spletno storitev (namešcenih je nekaj sto javno dostopnih iskalnikov, ki temelji­jo na Searx), namestimo ga lah­ko tudi na svoj strežnik. Tudi Se­arx, podobno kot Startpage, de­luje kot posrednik do dejanskega iskalnika, ki poskrbi za anonimi­zacijo, pri tem pa nismo omejeni samo na Google, saj podpira vec kot 70 razlicnih spletnih iskal­nikov – sami si izberemo, kate­re (lahko tudi vec hkrati) bomo uporabljali. Brskalnik Spleta dandanes ne moremo uporabljati brez iskalnika in br­skalnika. Google Search in Chro­me sta dalec najbolj priljubljen tandem, imamo pa tudi pri izbi­ri brskalnika na voljo kopico al­ternativ. Firefox posebne predstavi­tve ne potrebuje – gre za ene­ga izmed »velike trojice« sple­tnih brskalnikov in je na voljo v tako rekoc vseh okoljih – na na­mizju in mobilnih napravah. Po funkcionalnosti je ta odprtoko­dni brskalnik povsem primer­ljiv z Google Chromom, ponuja pa tudi sinhronizacijo podatkov med razlicnim napravami (npr. zaznamkov ali odprtih zavihkov) in napredno zašcito pred slede­njem. Ce pri sinhronizaciji ne za­upamo Firefoxovim strežnikom, lahko vzpostavimo tudi lastne­ga – pri tem je žal treba kar nekaj telovadbe, pa tudi zanesljivost ni ravno najboljša. Ce se nocemo odpoveda­ti Chromu, oz. hocemo brskal­nik, ki bo karseda blizu Chromu, je prva izbira Brave Browser. Brave, na voljo je za namizne in mobilne naprave, postavlja v ospredje zaporo oglasov in zašci­to pred sledenjem, temelji pa na Chromiumu, odprtokodnem je­dru Google Chroma. To pome­ni, da lahko z njim uporabljamo preobleke in vticnike za Chro­me, zaenkrat pa še nima možno­sti sinhronizacije med razlicnimi napravami (avtorji jo obljublja­jo še letos). Posebnost Bravea je, da razvija lasten sistem za place­vanje avtorjev v spletu z mikro­transakcijami (temelji na krip­tožetonu BAT), ki bo alternati­va oglaševanju za spletne vsebi­ne – ce nam bodo avtorske vsebi­ne všec, bomo lahko avtorja na­gradili. Med brskalniškimi alternativa­mi moramo omeniti še Opero in Vivaldi, ki pa nista odprtokodna. E-pošta Bolj ali manj vsakdo med nami je dosegljiv na ime.prii­mek@gmail.com – pri nas (pa z redkimi izjemami tudi po sve­tu) je Gmail dalec najvecji po­nudnik spletne pošte. Pri izbiri alternativnega ponudnika pre­dlagamo take, ki poskrbijo za do­datno zašcito oz. šifriranje vaše pošte. Ce tega ne potrebujete, oz. vas to ne zanima, je naš pre­dlog, da še naprej uporabljate svoj stari poštni naslov, pri cemer je Gmail med ponudniki tudi po našem mnenju med najboljšimi. ProtonMail je dalec najbolj znan ponudnik varnega e-po­štnega predala. Na voljo je tudi brezplacno, za polno funkcio­nalnost pa bomo morali izbrati enega izmed placljivih paketov. Je brez oglasov in sledenja. Stre­žnike ima v Švici, za najvišjo var­nost pa poskrbimo, ce si dopisu­jemo samo z drugimi uporabni­ki ProtonMail. Ce pa pošiljamo sporocila na naslove drugih po­nudnikov, imamo možnost sa­modejnega šifriranja sporocil po standardu PGP. Naceloma (to velja za vse ponudnike, ki šifri­rajo sporocila, še preden gre­do na strežnik) moramo Proto­nMail uporabljati v spletnem br­skalniku ali z njihovimi aplikaci­jami, na namizju pa imamo mo­žnost, da ob pomoci posredni­škega strežnika ProtonMail Brid­ge uporabljamo tudi katerikoli drug e-poštni program. Tutanota je nemški ponu­dnik e-pošte, ki je po lastno­stih še najbliže ProtonMailu. Po funkcionalnost nekoliko zaosta­ja, tudi aplikacije so npr. mal­ce manj dodelane, zato pa po­nujajo v primerjavi s ProtonMai­lom še nekoliko vec varnosti – prvi namrec zakodira samo vse­bino sporocila, Tutanota pa tudi metapodatke. Dodatna prednost Tutanote je, da so placljivi paketi nekoliko cenejši. Android Pri izbiri alternative Googlove­mu operacijskemu sistemu za pa­metne telefone Android imamo hkrati najlažje in najtežje delo – edina primerljiva alternativa An­droidu je iOS, se pravi, da velike­ga brata Google zamenjamo z ve­likim bratom Applom. Argument za menjavo v Applov ekosistem je lahko kvecjemu ta, da Goo­gle služi z oglasi na podlagi na­ših podatkov, Apple pa s proda­jo naprav – kar vsaj v teoriji po­meni (v praksi pa verjetno ne), da zbira manj podatkov o svojih uporabnikih. Seveda pa si s tem tudi omejimo izbor naprav. Ce je v svetu Androidov izbira razlic­nih telefonov skoraj neomejena, smo pri Applu omejeni na iPhone – ti pa so na voljo samo v najviš­jem cenovnem razredu. Tehnicno bolj vešcim zato pre­dlagamo, da si omislijo androi­dni telefon, ki podpira sistem Li­neageOS. Gre za odprtokodni operacijski sistem, ki temelji na Androidu, a ne zajema Googlo­vih storitev. LineageOS ne mo­remo namestiti na katerikoli te­lefon, zato se splaca že vnaprej preveriti, ali je naš model pod­prt (seznam podprtih naprav je sicer dolg). Po LineageOS lahko posežemo tudi, ce imamo starej­ši telefon, za katerega ni vec po­pravkov in nadgradenj – name­stitev alternativnega sistema po­gosto pomeni, da smo pridobili še nekaj let rabe. Za namešcanje aplikacij imamo na voljo trgovi­no F-Droid, kjer so zbrane od­prtokodne androidne aplikacije (ni jih malo), z nekaj dodatnega dela (ki sicer ni v skladu z Goo­glovimi pravili in pogoji rabe) pa lahko vanj namestimo tudi tr­govino Google Play in preostale Googlove storitve – a to nekako (razen v že omenjenem prime­ru nadgradnje starega telefona) ubije smisel celotnega postopka. Drugi operacijski sistemi za mobilce (med njimi jih je tudi nekaj, ki merijo predvsem na za­sebnost išcoce uporabnike) so zaenkrat prevec obskurni, da bi bili primerni za širšo rabo. Oblacni disk Za shranjevanje podatkov v oblaku vecina pri nas uporablja Dropbox, ne Google Drive, a vsi pomisleki o zasebnosti in varnosti podatkov veljajo za obe podjetji. Sync je po fukcionalnosti pri­merljiv z DropBoxom, z eno iz­jemo – vse naše datoteke se za­kodirajo, še preden se prenese­jo v oblacni strežnik. To v pra­ksi sicer pomeni, da imamo do­stop do njih samo z aplikacija­mi Sync (do Drivea in Dropboxa lahko, ce dovolimo dostop, do­stopamo s celo paleto orodij in storitev). Brezplacen racun nam ponuja 5 GB prostora, za vec pa moramo doplacati – pri tem je cena povsem primerljiva ali celo ugodnejša kot pri najvecjih po­nudnikih. pCloud je izbira za tiste, ki ne želijo uporabljati storitve s sede­žem v ZDA, saj gre za švicarsko podjetje. Brezplacno ponujajo 10 GB prostora, a z opombo, da je ši­friranje datotek na voljo samo v placljivih paketih – pa še to za do­datno doplacilo. Posebnost pClo­uda pa je, da ponujajo ob mesec­ni in letni narocnini tudi možnost enkratnega placila. Storitev lah­ko nato uporabljamo, dokler bo na voljo, brez dodatnih stroškov. Napredni uporabniki pa imajo še eno možnost – še naprej lah­ko uporabljajo staro storitev za shranjevanje v oblaku, a z doda­tno storitvijo: šifriranjem pred sinhronizacijo. Najbolj priljublje­na rešitev je Cryptomator, ki de­luje z vsemi najbolj priljubljenimi ponudniki oblacnega prostora, je odprtokoden in ponuja še vr­sto dodatnih zmožnosti. Alter­nativa je tudi, da namesto obla­ka uporabljamo lasten strežnik, ki temelji na okolju NextCloud, pri cemer lahko poleg oblacne shrambe postavimo celoten na­bor spletnih storitev kar pri sebi. Fotografije Google Photos vsem uporabni­kom ponuja brezplacen prostor za shranjevanje fotografij s sa­modejnim nalaganjem iz telefo­na, ob tem pa ponuja tudi samo­dejno urejanje, lepljenje pano­ram, izdelavo video predstavitev … vse, kar nekdo, ki ni fotograf, potrebuje. Ce doplacamo za pro­stor na Google Driveu, pa foto­grafije shranjuje tudi v polni lo­cljivosti (pri brezplacni razlicici jih nekoliko stisne in, ce je loclji­vost prevelika, tudi pomanjša, a povprecnim ocem to ni vidno). Donedavna se je kot alternati­va Google Photos najveckrat iz­postavil Yahoojev Flickr, ki pa z zadnjimi spremembami, vsaj v brezplacni razlicici, ni vec upora­ben, tako da moramo poseci po placljivi razlicici. Alternativa shranjevanju na Google Photos je shranjevanje na katerega izmed drugih oblac­nih ponudnikov (vsi prej našte­ti ponujajo samodejno nalaga­nje fotografij iz mobilne naprave v oblak) ali pa na lasten strežnik (tudi vecina rešitev za postavi­tev lastnega »oblaka« ponuja to funkcionalnost). Integracije oro­dij za samodejno obdelavo foto­grafij pa, vsaj zaenkrat, ne ponu­ja nobena alternativna rešitev. Video in glasba YouTube lahko kot gledalec uporabljamo, ne da bi bili prija­vljeni v Google. Sicer izgubimo nekaj napredne funkcionalnosti (npr. nismo obvešceni, ko neki avtor, ki ga spremljamo, nalo­ži nov video), dostop pa imamo do vseh videov, tudi z dokaj po­gostimi oglasi. Ce pa YouTube uporabljamo predvsem za objavljanje lastnih videov, smo precej bolj omejeni, saj v bistvu ni alternative. Še naj­bližje je Vimeo, ki pa za avtorje ni brezplacen (oz. hitro pridemo do meje, ko moramo poseci po placljivem racunu). Poleg tega je skupnost na Vimeu precej bolj nišna, tako da ce potrebujemo samo repozitorij za deljenje videa na drugih kanalih, bo tudi Vimeo ok, ce pa hocemo za lastne video vsebine kar najvecji doseg (ker se s tem, recimo, preživljamo), pa brez YouTuba ne bo šlo. Preostale vecje spletne video storitve so bodisi v lasti katere­ga izmed drugih velikanov (Fa­cebook, Twitch v lasti Amazona, Mixer je Microsoftov, Periscope za Twitterjev), bodisi manj pri­mernee za objave lastnih vide­ov – PornHub ima dejansko tudi kategorije za videe, ki niso por­nografski, a bržkone kljub vse­mu ne gre za najprimernejše od­ložišce posnetka z zadnjega roj­stnega dne (ceprav avtorji men­da razmišljajo tudi o povsem lo­ceni storitvi). Google Play Music se med uporabniki nekako ni prijel, zato ga bo Google v naslednjem letu opustil in predstavil alternativ­no storitev YouTube music. Veci­na uporabnikov pretocnih glas­benih stortev pri nas že danes uporablja katero izmed alterna­tiv, predvsem Apple Music in De­ezer. Spotify, ki najbolj upora­blja storitev za pretocno posluša­nje glasbe, pa v Sloveniji (še?) ni na voljo. Za zasebnost (ce že ne do žepa) najprijaznejša možnost pa je seveda nakup albumov na­mesto pretakanja glasbe, s cimer poskrbimo še za to, da imamo dostop do svoje glasbe tudi, ko nismo povezani v splet. Gesla in osebni podatki Vecina uporabnikov Googlo­vih storitev, predvsem Chroma v navezavi z Googlovim racu­nom, pozabi, da je Google tudi najvecji repozitorij shranjenih gesel in drugih podatkov, npr. številk kreditnih kartic. Ce na­mesto Chroma posežemo po al­ternativni rešitvi (pa tudi sicer, resnici na ljubo) je smiselno po­seci po namenski storitvi. 1password je verjetno naj­bolj dodelana placljiva rešitev za shranjevanje gesel in drugih osebnih podatkov. Podprta je v bolj ali manj vseh okoljih, apli­kacije so prijazne do uporabnika, storitev pa omogoca samodejno sinhronizacijo med vsemi naši­mi napravami in racuni. Slabost 1passworda je, da v primerjavi s konkurenco (npr. Lastpass) ni poceni, kljub temu si upamo tr­diti, da je najboljši. Ce ne želimo uporabljati njihove rešitve za sin­hronizacijo med napravami, lah­ko aplikacije tudi kupimo in za sinhronizacijo poskrbimo sami ter se s tem izognemo mesecni narocnini. Ce želimo odprtokodno reši­tev, ki jo po potrebi lahko za sin­hronizacijo namestimo tudi v svoj strežnik (ali pa uporablja­mo njihovo storitev za sinhroni­zacijo, ce nocemo lastnega stre­žnika), predlagamo BitWar­den. Gre za novinca na tem po­drocju, a do uporabnika dalec najprijaznejšo »naredi si sam« rešitev. Edina slabost je, da zanj trenutno skrbi samo en progra­mer. Nekatere naprednejše zmo­žnosti so na voljo za doplacilo, ki pa uporabnika ne udari pretira­no po žepu. Starosta na tem po­drocju je tudi program Keepass, ki po funkcionalnosti dosega in presega vse druge rešitve, je od­prtokoden, brezplacen in na vo­ljo tudi za najobskurnejša oko­lja (za nekatera z zunanjimi pro­grami in vticniki). Žal pa prija­znost do uporabnika precej šepa, še posebej, ce želimo, da se gesla samodejno shranjujejo v vec raz­licnih naprav. Spletna pisarna Googlova pisarna je, še pose­bej, ker gre za brezplacno reši­tev, za veliko vecino uporabni­kov odlicna alternativa klasic­nim pisarniškim paketom, kot je Microsoft Office. Urejevalniki za dokumente, tabele in predstavi­tve so na voljo tudi v krajevnih razlicicah (v obliki Chrome apli­kacij), za mobilne naprave, pod­pirajo samodejno shranjevanje, zgodovino popravkov, samodej­no crkovanje … Brezplacne pri­merljive rešitve ni. Med storitvami za skupinsko delo, ki so primerljive z G Suite, predlagamo Kolab Now. Poleg spletne pisarniške zbirke dobimo v paketu tudi e-pošto, koledar in oblacno shrambo, se pravi, da gre za celostno rešitev, ki je pov­sem primerljiva z G Suite in v do­locenih pogledih celo prijaznejša do uporabnika. Oglasov ni, pod­jetje pa se financira samo iz na­rocnin in ne deli nobenih podat­kov s tretjimi osebami. Podatki v njihovih strežnikih sicer niso ši­frirani, zato storitev ni primer­na za tiste, ki prisegajo na abso­lutno varnost, je pa sedež podje­tja v Švici, kjer so tudi vsi njiho­vi strežniki. Zemljevidi Applov fiasko ob predstavitvi storitve Apple Maps je pokazal, kako težko je vzpostaviti dobro storitev z zemljevidi, navigacijo in vsem, kar sodi zraven. Tudi pri Google Maps moramo, kot že pri Google Photos in YouTubu, zapi­sati, da povsem primerljive alter­native ni, tako da moramo v vsa­kem primeru pristati na kompro­mis. Predvsem v ZDA se kot al­ternativo Googlovim zemljevi­dom uporablja Waze, a pri za­sebnosti s tem ne pridobimo ni­cesar: tudi Waze ja namrec v la­sti Googla. Uporabnikom jabolcnih na­prav priporocamo, da še enkrat preizkusijo Apple Maps. Apple je storitev, ki je zaradi napak ob izi­du poskrbela za veliko privošclji­vih casopisnih naslovov, scasoma precej dodelal. Glede na to, da so Applovi zemljevidi že namešceni v iOS in da svojo lokacijo (oz. lo­kacijo telefona) tako ali tako de­lite z Applom, s stališca zasebno­sti ne izgubite nicesar, ce upora­bljate še njihove zemljevide. Med alternativnimi rešitva­mi je najbolj priljubljen HERE WeGo. Here je prvotno razvi­la Nokia. Zdaj je v lasti konzor­cija nemških avtomobilskih gi­gantov, zato je, razumljivo, apli­kacija prilagojena predvsem na­vigiranju z avtomobili, slabša pa je podpora drugim nacinom po­tovanja, ceprav imamo na vo­ljo tudi možnost navigiranja za kolesarje, pešce in uporabnike javnega prevoza. V primerjavi z Google Maps pa je bolj dodela­no shranjevanje zemljevidov na telefon, saj si lahko za takrat, ko nismo povezani v splet, shrani­mo države in pokrajine s sezna­ma, ne samo izbrano obmocje zemljevida kot pri Googlu. Za tiste, ki prisegajo na odpr­tokodne rešitve, bo najboljša iz­bira OpenStreetMap. Zemljevi­de, ki jih dopolnjujejo sami upo­rabniki, lahko uporabljamo v spletu ali v mobilni aplikaciji, ker gre za rezultat skupinskega dela uporabnikov, pa so na dolocenih obmocjih manj natancni od ko­mercialnih rešitev, pa tudi mo­žnosti navigiranja so precej bolj omejene (ni npr. integracije jav­nega prevoza v mestih). Ne smemo pa pozabiti še na eno funkcionalnost Google Maps – raziskovanje bližnje okolice. Google ima zelo popoln seznam restavracij, turisticnih tock, pod­jetij, skupaj s slikami in ocena­mi uporabnikov. Kot alternati­vo predlagamo katero izmed na­menskih rešitev, kot so TripAd­visor, Foursquare in Yelp (tam, kjer je slednji na voljo – pri nas, recimo, ni). Je vse to res potrebno? V zapisanem smo pregleda­li alternative samo za najpogo­steje uporabljane Googlove stori­tve. Google je, v taki ali drugac­ni obliki, navzoc tudi pri bolj spe­cializiranih in poslovnih storitvah – z Google Analytics ima, recimo, skoraj monopol med ponudni­ki spletne analitike. Veliko lah­ko za varnejšo in predvsem za­sebno brskanje po spletu naredi­mo tudi, ce vztrajamo pri upora­bi Googlovih storitev. Verjetnost, da bo prišlo do zlorabe podatkov, je še bolj odvisna od pametne uporabe gesel, malo zdrave pa­meti, od tega, kje in kdaj si deli­mo naše osebne podatke in kate­re povezave in datoteke klikamo. Kljub temu vsak teden vidimo, da moramo biti tudi pri tem, kaj si delimo z najvecjimi in kako, previdni – predvsem, ker tudi pri njih podatki niso tako varni, kot bi morali biti, pa tudi zato, ker ce imamo podatke shranjene na enem mestu, s tem omogocimo zelo natancno profiliranje vsake­ga izmed nas, ob tem pa imamo zelo slab pregled nad tem, ka­kšni podatki se o nas zbirajo, kje so shranjeni in kdo ima dostop do njih. Dokler se podatki upo­rabljajo samo za boljše merjenje z oglasi, se, recimo, lahko zmr­dujemo nad mocjo in informa­cijami, ki jih imajo najvecji, ve­cje škode za posameznika pa na­celoma ni. Ce pa se (in kot vidi­mo na primeru nekaterih držav, se to že dogaja) takšno profilira­nje prelije tudi v druge vidike na­šega življenja – npr. ne dobimo kredita, ker smo pred leti dobili »crno piko« zaradi zapisanega v zasebni e-poštni komunikaciji – pa vrag vzame šalo. Google izpostavljamo pred­vsem zato, ker je najvecji in naj­bolj vsenavzoc. Podjetje resda ponuja odlicne izdelke, ki so bolj ali manj na voljo brezplacno in tudi monitorjevci smo redni upo­rabniki njihovih storitev. Ima pa to seveda svojo ceno – in ce za neko storitev ne placujemo na­rocnine (vcasih pa tudi, ko pla­cujemo narocnino), jo placamo drugace, ponavadi s podatki o nas. Razmislek o tem, kje je meja med zasebnostjo in udobnostjo in katere storitve izbrati, tako v spletu kot sicer, je zato danes še kako na mestu.. Bržkone v zgodovini še ni bilo podjetja, ki bi bilo tako vsenavzoce v vsakdanjem življenju, kot je Alphabet oz. njegovo hcerinsko podjetje Google. Ce smo povezani v splet (in menimo, da med bralci naše revije ni veliko takih, ki bi se izogibali internetu), se neprestano srecujemo s storitvami, ki jih ponuja velikan iz Mountain Viewa v Silicijevi dolini. Kaj pa, ce tega nocemo? Peter Šepetavc S . DuckDuckGo . Firefox . ProtonMail . Google Photos . pCloud . Vimeo . Apple Music . 1password . OpenStreetMap NETFLIX NASVETI = januar 2019 77 Je cena za Netflix v Sloveniji poštena? etflix se je iz skromne narocniške storitve raz­vila v pretocnega veli­kana s stosedemintrideset milijo­ni narocniki in predvidenim pri­hodkom v letu 2018 v višini 15 milijard dolarjev. Udobnost pri­klica filma ali nadaljevanke z ne­kaj pritiski na daljinskem upra­vljalniku je prepricala tudi števil­ne Slovence, ki prijateljem radi hvalimo odlicno kakovost slike, hitrost delovanja storitve, do­macnost uporabniškega vmesni­ka, prilagojenost družini in pod­prtost razlicnih naprav. Netflix je geografsko omejen zaradi avtorskih pravic tujih se­rij in filmov. Ce je krajevna tele­vizija kupila na primer pravice za nadaljevanko Grey’s Anatomy, Zdravnikov v belem ne sme predvajati nobena druga hiša v Sloveniji, niti pretocne storitve, med katere sodi tudi Netflix. Ka­talog ameriške pretocne stori­tve se tako od države do drža­ve razlikuje. Americani so, da bi zmanjšali nezadovoljstvo prikraj­šanih uporabnikov, najbolj priza­detim uporabnikom znižali ceno narocnine. Poraja se vprašanje, ali je cena v Sloveniji poštena v primerjavi z drugimi državami? Na spletni strani Comparitech so objavili zanimivo študijo o tem, katere države za Netflix glede na dostopno vsebino placujejo naj­vec in katere najmanj. Da bi prišli do vrednosti storitve v vsaki dr­žavi, so vzeli število filmov in se­rij, ga delili z zneskom mesecne narocnine in tako dobili ceno za posamezen naslov. Najvecjo po­nudbo imajo logicno Americani, izbirajo lahko med skoraj 6000 naslovi. Kljub temu in razmero­ma nizki narocnini (8 USD) jih po vrednosti prekašajo Kanadca­ni, ki za malenkost tanjši katalog placajo dolar manj. V Evropi do­bijo za svoj denar najvec v Veli­ki Britaniji – na voljo imajo nekaj cez 5500 naslovov, cena mesecne narocnine pa je 7,8 dolarja. V Sloveniji imamo v zbirki do­brih 3800 filmov in serij, kar je primerljivo z nekaj drugimi evropskimi državami (Hrvaška, Nemcija, Francija), ki imajo pra­viloma enako ceno. V svetovnem merilu smo pod povprecjem. Osnovna narocnina Basic v Slo­veniji nas olajša za osem evrov. Ker je namenjena zgolj uporabi na enem zaslonu s šibkejšo loclji­vostjo in možnostjo prenosa vi­deo posnetkov na osamljen tele­fon ali tablico, se nas vecina od­loci za paket Standard, placuje­mo deset evrov na mesec in uži­vamo v vsebinah visoke HD lo­cljivosti na dveh zaslonih hkrati. Najdražja je možnost Premium z locljivostjo Ultra HD, gledanjem na štirih zaslonih naenkrat, pre­nosom na štiri telefone ali tablice ter ceno 12 evrov na mesec. Ce se nam podpovprec­no obravnavanje ne zdi pošte­no, si omislimo enega izmed priljubljenih dostopov do pove­zav VPN, ki nam pomagajo pre­varati dolocanje lokacije. Z Ne­tfixom preverjeno deluje stori­tev ExpresVPN, ki jo namestimo na telefon, tablico, racunalnik, v spletni brskalnik, usmerjevalnik, igralno konzolo ali izbrani pred­vajalnik. Namestitev in uporaba sta vecinoma preprosti, vkljucu­jeta prenos ustreznega program­skega pripomocka, vpis aktiva­cijske kode, ki jo dobimo ob pla­cani narocnini (11,5 EUR na me­sec), in izbiro kraja, od koder bi radi bili. Ob prvem ameriškem strežniku, s katerim smo se po­vezali, nam je Netflix takoj spo­rocil, da ne podpira takih spletk. Na sreco nam je priskocil na po­moc prijazni delavec podpore ExpressVPN, ki je glede podatke v ozadju svetoval uporabo ame­riškega strežnika v Washingtonu. Zadeva je delovala! Ce doma ni­mamo podprtega usmerjevalni­ka, ki bi nas samodejno izdajal za Americana, lahko na pame­tnem televizorju (ali ustreznem predvajalniku) uporabimo pove­zano storitev MediaStreamer. Z narocnino nam namrec pripada strežnik DNS, ki nas tudi na na­pravah brez namenske aplikaci­je za ExpressVPN poveže v splet v imenu drugega. Opozoriti ve­lja, da MediaStreamer ni VPN, je manj varen in ne šciti zasebnosti tako dobro.. Netflix se je tudi v slovenskih domovih uveljavil kot priljubljena oblika vecerne zabave. Prednosti pretocne storitve so na dlani, za nizko mesecno narocnino nam je na voljo toliko filmov in nadaljevank, da gradiva za ogled nikoli zares ne zmanjka. Ceprav smo z rastocim katalogom naceloma zelo zadovoljni, nas spravi v slabo voljo že krajše potovanje cez mejo, kjer hitro uvidimo, da je številcnost precej geografsko pogojena. Boris Šavc N . ExpressVPN preizkušeno prevara Netflix, s strežnikom iz Washingtona dobimo na izbrani zaslon bogatijo iz Amerike. . Netflix z ameriškim katalogom je obcutno bogatejši od slovenskega. NASVETI PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV NASVETI = = 78 januar 2019 januar 2019 79 Elektricni avtomobili V zadnji številki vaše revije sem prebral zelo dobra clanka na temo elektricnih vozil in prihodnosti ele­ktricne tehnologije. Sploh clanek »Elektricno gnana plocevina na štirih kolesih« je odli­cen pregled trenutnega trga in sta­nja na podrocju elektricnih vozil na globalni ravni in povprecnemu bral­cu ponudi zelo veliko uporabnih in­formacij, da si lahko ustvari svojo sliko o tem, kaj se trenutno dogaja na podrocju elektricnih vozil. Tudi drugi clanek, »Je prihodnost res v elektricnih vozilih«, dobro po­jasnjuje to, da klasicna elektricna vozila, kot jih poznamo danes, niso prava prihodnost zaradi težav pri zagotavljanju potrebne elektricne energije, ki jo praviloma res ustvar­jamo na zelo »umazan« nacin, ce­prav se o tem premalo govori. Sicer pa je beseda ekologija da­nes samo drug izraz za posel in v ozadju te ekologije praviloma ni skrb za nižje emisije CO2 in naš planet, temvec pot, kako zaslužiti vec denarja. Sem pa v clankih pogrešal to, da bralcem niste sporocili, da je že da­nes realna tehnologija, ki bo reši­la problem klasicnih elektricnih vo­zil in bo omogocala, da boste svoje elektricno vozilo uporabljali enako kot danes vozilo z bencinskim ali di­zelskim motorjem, kjer ne boste od­visni od elektricnih polnilnic in te­žav s preobremenjenim elektricnim omrežjem. V prihodnje bo ta tehno­logija samo še napredovala in po­stajala bolj množicna in cenejša. Ko boste potrebovali gorivo, se boste odpeljali na bencinsko crpal­ko, natocili gorivo v enakem casu kot danes, placali podobno ceno kot danes in vozilo bo s polnim re­zervoarjem, ki bo sicer imel samo 5 litrov uporabne prostornine, pre­vozili podobno razdaljo kot danes, 800–1000 km s 50–70-litrskim re­zervoarjem za klasicno gorivo. Pri tem pa bo vaš elektricni avtomobil med vožnjo pušcal za seboj samo sled iz ciste vode. Gorivne celice so nedvomno teh­nologija, ki bo v nekaj letih res pra­va alternativa današnjim klasicnim vozilom, pri cemer je vozilo na go­rivne celice tudi elektricni avtomo­bil, ki pa si elektriko proizvaja sam po potrebi in je ne jemlje iz omrežja. Trenutni razvoj elektricnih vozil je absolutno potreben in nujen, a predvsem zaradi razvoja elektric­nih energetsko ucinkovitih tehno­logij (tako hardwerskih kot soft­werskih), ki bodo v naslednji fazi pripeljale do tega, da bomo vozilu dodali gorivno celico in dobili ener­getsko cist in samostojen avtomo­bil, ki ne bo odvisen od razpoložlji­vega elektricnega omrežja. Veliki igralci na podrocju energe­tike, kot je Shell, so že prepoznali tehnologijo gorivnih celic kot pra­vo in so pripravljeni investirati ve­lika sredstva v postavitev polnilnic na podrocju EU. Tehnologijo goriv­nih celic je kot pravo alternativo klasicnim fosilnim gorivom prepo­znala tudi politika, saj je EU letos že spremenila izredno stroge var­nostne zahteve glede polnilnic vo­dika, zelo intenziven je razvoj pri­dobivanja vodika iz amonijaka, ki je veliko varnejši za transport in skladišcenje, skratka na podrocju gorivnih celic se dogaja zelo veliko. In še vec se bo. Gorivne celice zelo intenzivno razvijajo veliki igralci na trgu, kot so Hyundai, Toyota, Mer­cedes Benz, pridružujejo se jim pre­ostali, ki so v zacetku malo zaosta­li pri razvoju te tehnologije, kot je Audi, ki bo v svoja vozila vgrajeval gorivne celice zadnje, cetrte gene­racije, ki jih izdeluje Hyundai. To je pomembno za priljubljenost nove tehnologije, saj premium blagovne znamke vedno ustvarjajo mnenje in standarde, ki scasoma postane­jo standard za vse druge na trgu, in gorivne celice pri tem ne bodo no­bena izjema. Zato bodo gorivne celice v roku 10 let (ko veliko držav obljublja popolno elektrifikacijo transporta) realnost, ki bo postavila elektricna vozila na prvo mesto v transportu. V Nemciji trenutno testirajo prvi elektricni vlak na gorivne celice, kar govori v prid tehnologiji pri­hodnosti. Že danes imamo na voljo tehnolo­gijo prihodnosti, zato je bodocnost elektricnih vozil po mojem mnenju zelo svetla in realna. Franci Cevzar Vodja tehnicnega sektorja Hyundai Avto Trade N26 Pozdravljeni, z zanimanjem sem prebral clanek o spletnih bankah. Kako pa rešujete polje referenca prejemnika pri N26, ki ga njihov obrazec ne pozna? Ivo To, da pri placilu ni možno vpisati reference, je neprijetnost. Vecinoma prejemnik iz imena in drugih podatkov lahko razume, za katero placilo gre, na splošno pa ne svetujemo placevanja po­ložnic z N26 in sorodnimi reši­tvami. Požarni zid Doma imam kamero, ki bi jo ob­casno rad preveril ob alarmu. Ka­mera deluje na portih 1554 in 554. Vecinoma nikjer ni težav prek NAT, v službi pa je težava, ker prepušca­jo samo porta 80 in 443, vse dru­go pa ne pride do koncnega upo­rabnika. Poznate kakšno rešitev za ta problem? Marko Da, vecina usmerjevalnikov omogoca »Port Forwarding«, kjer lahko ena zunanja vrata (port) preusmerimo na druga vrata na notranji strani omrež­ja. Torej, v vašem primeru lahko usmerite zunanji promet z (reci­mo) vrat 443 na kamere IP, kon­kretno na vrata 554. Ce v službi dostopate prek brskalnika (torej z vpisom naslova in vrat), bi to moralo delovati, ce prek kakšne aplikacije, pa bi znalo biti bolj zapleteno. Dvomimo, da aplika­cija omogoca spreminjanje vrat. Druga možnost bi bila upora­ba kakšnega VPN, tudi tu si lah­ko nastavimo uporabo drugih vrat, denimo 443. A dvomimo, da imate v službi možnost name­stiti povezavo VPN (razen ce ne gre za uporabo vašega osebnega pametnega telefona ali kaj po­dobnega). Brezžicni signal V hiši imamo brezžicni usmerje­valnik v spodnjem nadstropju, že­leli pa bi dostop do interneta tudi zgoraj, a je zaradi debelih sten in stropa zelo slab signal. Kakšne bi bile rešitve, ce ne bi radi vrtali po stenah? Tadej Kar nekaj možnosti je, a najla­že priporocamo tisto, ki jo upo­rabljamo tudi sami – to je upo­raba t. i. adapterjev »Powerline«. Gre za to, da se omrežni (podat­kovni) signal prenaša po elek­tricnem omrežju. V našem primeru pride inter­net v hišo v spodnjem nadstro­pju, tam imamo usmerjevalnik, kjer gre omrežni kabel v tako vticnico powerline. Eno nadstro­pje višje je druga enaka vticnica, od tam gre še en kabel v usmer­jevalnik WiFi, zato, da je zgoraj loceno omrežje WiFi (na usmer­jevalnik so prek kablov sicer pri­kljuceni racunalnik, tiskalnik in majhen strežnik, vse drugo, to­rej prenosnik, telefoni in TV, pa prek WiFija). Zadeva deluje soli­dno, tako imamo urejeno že kar nekaj let. Morda je treba enkrat na pol leta zadevo »resetirati«, za nekaj trenutkov potegniti vticni­co iz elektricne vticnice. Neka­teri modeli ponudijo tudi doda­tno (elektricno) vticnico ali pa vticnice sploh nimajo, delujejo pa enako. Poznamo tudi modele, ki imajo na drugi strani vgrajen WiFi, torej ne potrebujemo še dodatnega usmerjevalnika. Druga možnost je ojacevalec signala WiFi. Postavimo ga ne­kje na pol poti med obstojecim WiFijem in krajem, ki ga želimo pokriti. Ponavadi imajo kak indi­kator, ki pokaže, kje je signal še dovolj mocan. Naprava vzame obstojeci WiFi signal in ga pono­vi, oziroma ojaca. Po naših izku­šnjah ti ojacevalci delujejo bolj »tako-tako«, sploh ce je vmes celo nadstropje … Kako omrežiti hišo in … kateri monitor? Koncno smo dobili Telekomovo optiko in z internetnim delom za­enkrat ostajam pri njih, medtem ko sem se z mobilnim uspešno (z boljšim signalom) preselil k A1 (pri njih pogrešam edino možnost, da dobim kopijo SMS v elektronsko pošto). Kot prej imam v omarici v kleti Te­lekomov modem (zdaj je nov, Inn­boxG689, HGW GPON AC ...), s ka­terega peljejo kabli po hiši, odda­ja pa tudi wifi. Ker je signal v pritli­cju, sploh pa v nadstropju precej ši­bak, sem imel v kuhinji še en ruter, ki je pomagal po preostanku hiše. Ta mi je prav v tem casu škripnil in se ga ne izplaca popravljati, oziro­ma tega na servisu ne pocnejo, ce­prav je najbrž napaka le na stikalu. Zdaj se zacasno znajdem tako, da imam vratca komunikacijske oma­rice, kjer je modem, odprta, a gre pocasi; vse skupaj pa imam za do­bro priložnost, da si omislim dobro omrežje. V mislih imam mesh, ceprav sem morda malo zgoden. Kajti o njem ste tudi vi še malo pisali, pod »mesh omrežje« pa je na Googlu med zadetki vec clankov kakor po­nudb spletnih trgovin. In vas pro­sim za kakšno usmeritev, kako na­prej. Mislim, da je tu dober nemški Fri­tz in da ga ponuja tudi Telekom za mesecno najemnino namesto stan­dardnega modema. Naj torej vza­mem to in mu dodam za vsako nad­stropje po en »repetitor« (saj vem, da ni to, a ne vem, kako se temu rece pri meshu)? Ali pa naj obdržim sedanji modem in mu izklopim wifi, dodam pa en glavni Fritz (ali pac katerega drugega) na kabel v pri­tlicju in »repetitor« v nadstropju? Še nekaj: Išcem monitor za urejanje slik in videa (vse posneto z zelo pame­tnim telefonom :)); nekako sem si zapicil v glavo, da naj bi bil 4K. Je kaj novega na tem podrocju po ja­nuarju, ko ste o tem pisali? Dellov U2718Q je še vedno na sceni za 609 € ... Je 4K prava stvar ali naj raje vzamem vecji monitor z manjšo lo­cljivostjo (tisto med Full HD in 4K)? France Pri omrežju bi vse od našte­tega prišlo v poštev, a na pamet je težko oceniti, kako dobro bi vsaka od teh možnosti delova­la. Sami bi na vašem mestu na sredini, torej tam, kjer je bil zdaj usmerjevalnik WiFi, ki je od­povedal (ce si prav predstavlja­mo), postavili nov usmerjevalnik in po možnosti kar na njem uga­snili WiFi. Ce prav razumemo, je to v pritlicju, torej mora pokri­ti še eno nadstropje nad njim in klet, do tam pa je speljan kabel. Sami imamo sorazmerno zmo­gljiv usmerjevalnik WiFi v pr­vem nadstropju in brez težav po­krije še pritlicje pod njim, še kar dobro lovi tudi v kleti (med nad­stropji je armiranobetonska plo­šca). Tudi usmerjevalniki Mesh bi delovali, zna biti, da bi malo lep­še zapolnili kak mrtvi kot, obe­nem jih je razmeroma enostav­no nastavljati (so enostavnejši od klasicnih usmerjevalnikov), a ponujajo manj možnosti in funkcij. Obenem bi bila ta rešitev po vsej verjetnosti tudi dražja. Pred casom smo preizkusili Lin­ksysov sistem Velop, ki se je soli­dno obnesel, a je po našem mne­nju razmeroma drag. Fritzevih rešitev sicer že dol­go nismo preizkusili, v tujini pa sta zelo priljubljena sistema Ubiquiti in Eero, a sta tudi raz­meroma draga. Drugi je, kolikor vemo, na voljo le v ZDA. Ubiqui­tijev zacetni komplet stane na nemškem Amazonu vec kot tri­sto evrov. Kar zadeva monitorje, pa je omenjeni Dell še vedno odlic­na izbira. Splošna priporocila so matrika IPS, matirana prevle­ka (torej da ne gre za svetlec za­slon) in fizicno kakovostno stoja­lo, ki dopušca tudi višinsko na­stavitev zaslona – vse to ponu­ja omenjeni Dell, med posame­znimi letniki se kdaj spremeni kak vmesnik, a ne gre za nic kri­ticnega. Pomembnejše vpraša­nje v zvezi z locljivostjo je, ali vaš racunalnik zmore 4K. Ce gre za novejši racunalnik (zadnjih ne­kaj let) ne cisto vstopnega ranga, ne bi smelo biti težav, a se kljub temu splaca preveriti, kakšno graficno kartico imate. Sicer pa se nam zdi pri tej veli­kosti monitorjev 4K smiselna iz­bira, pri manjših pa lahko izbere­mo tudi nižjo locljivost.. NASVETI PRO ET CONTRA = 80 januar 2019 Prepoznavanje glasu deluje, tudi v slovenšcini. Pa deluje dovolj dobro, da bo v kratkem nadomestilo tipke? Naj se racunalnik prilagodi meni in ne nasprotno Govor je prevec kompleksen es je, svet je, kot kaže, ponorel za pametnimi pomocnicami, v pro­gramski ali strojni obliki, ki nas razumejo, nas ubogajo in nam omogocajo komunikacijo z na­pravami, ki je prilagojena lju­dem – glasovno. Vsaj tako pra­vi teorija in tako pravijo trenu­tne prodajne številke, ki jih na­vajajo veliki – Amazon, Google, morda še Microsoft in zelo po­gojno morda tudi Apple. Toda, kot piše kolega Vladi­mir v tokratnem popisu naprav, ki jih uporabljamo monitorjev­ci, zacetno navdušenje kaj hitro splahni, še posebej, ce bi se z na­pravami radi pogovarjali v slo­venšcini (pa tudi sicer). Dejstvo je namrec, da nas te naprave v resnici ne »razumejo«, temvec le primerjajo glasovne vzorce in jih povezujejo s prepoznanimi bese­dami. To pomeni, da lahko zelo dobro »razumejo« ukaz »ugasni luc«, veliko težje pa stavek »a bi prosim ugasnil tisto luc«. Zato jim gre res že zelo dobro narekovanje besedila (ko razu­mevanje vsebine ni bistveno), »pogovor« pa je vedno znova vir zabave. Moj sin se, denimo, vedno znova neizmerno zaba­va, ko mu kdaj za kak dan pri­nesem domov kak iPhon – zato, ker se lahko potem »pogovarja« s Siri in se smeje njenim trapa­stim odgovorom. Pri cemer naj spomnim, da Siri komunicira v anglešcini, kaj bi šele bilo, ce bi bila to slovenšcina! Upravljanje z govorom je to­rej še vedno odvisno le od tega, kako veliko zbirko podprtih »ukazov« si je odlocil privošciti ponudnik glasovne storitve. Pri tujih velikanih, kot sta Alexa in Google Home, se ta zbirka po­vecuje že s tem, da jih povezuje­mo z drugimi »pametnimi« na­pravami. Tako se tudi uporab­nost povecuje, tudi zgoraj ome­njeni Vladimir je letos bolj za­dovoljen, ko je dokupil še doda­ten kup »igrack«. Kako pa je s slovenskimi iz­delki? Za zacetek, ni jih veli­ko, in to bržkone ne presene­ca. V majhni Sloveniji pac nic ni prav veliko. V uredništvu prav­kar preizkušamo novo Teleko­movo televizijo Neo (clanek o tem si lahko preberete bolj na zacetku tokratne številke), ki se pohvali z glasovnim upravlja­njem – v slovenšcini! Glede na to, da uporablja zgoraj omenje­no Googlovo slovensko znanje, ji gre kar dobro! Dokler se se­veda držimo scenarija in upo­rabljamo ukaze, ki so podprti. »Glasnost deset«, recimo, zelo dobro deluje, »Malo tišje, pro­sim« pa … – ne, to pa ne delu­je. Ne dvomim, da se bo zbirka še povecevala in bo tudi to kdaj delovalo, a trenutno vztrajam – glasovno upravljanje v resnici ne deluje. Kajti naprave nas pac ne razumejo, umetna inteligen­ca gor ali dol. Matej Šmid agija v obliki prepo­znave glasu je že ne­kaj casa med nami, a je Slovenci nismo nikoli zares posvojili. Razlog je preprost, vse naprave, digitalni pomoc­niki in druge aplikacije doslej niso podpirali slovenšcine. Pre­den smo televizorju dopove­dali, kaj bi radi gledali, so roke same segle po daljinskem upra­vljalniku in našle želeno. Ena­ko gluh je bil telefon, našim že­ljam je vedno hitreje prisluhnila prstna telovadba. A vendar so na obzorju spremembe, ki bodo spremenile pogled navadnih smrtnikov na tehnologijo pre­poznavanja govora. Google že dolgo razume slovensko, njego­vo znanje pa je na voljo vsem. V navezi z domacim podjetjem Amebis so v Telekomu razvi­li na domaci jezik poslušno te­levizijo, ki predstavlja velikan­ski napredek na tem podrocju. Tujina je z glasovnim upravlja­njem že povsem omrežena, naš cas pa šele prihaja. Nad digitalnim narekom so navdušeni predvsem zdravni­ki in odvetniki, ki jim je prihra­njeno pisanje dolgih sestavkov, ucenci tujih jezikov, ki jih ume­tna pamet natancno popravlja pri izgovarjavi izbranih besed, ter lenobe, ki nam ni treba vec rocno prižigati luci v stanova­nju, iskati prave glasbe v avto­mobilu ali vpisovati telefonskih številk ljudi, ki jih želimo klica­ti. Prepoznava glasu že od sa­mega zacetka pomaga ljudem z omejenimi sposobnostmi, na­mesto njih tipka in upravlja ra­cunalnik. Omogoca jim nor­malno (digitalno) življenje, ki na drugih podrocjih še zdalec ni tako rožnato. Ceprav ima slo­venska prepoznava glasu velike težave z vejicami in pikami, kar nam je jasno po prvem nareku v Googlovih Dokumentih, gre za sposobno orodje, ki nas uci jezika, njegovih pravil, sklanja­nja in crkovanja. Uporabniki, ki se vsak dan srecujejo s slovnic­nimi težavami, bodo zahvalju­joc tehnologiji v prihodnje pisa­li sporocila brez napak. Poleg širokega spektra rabe in raznovrstnega ciljnega obcin­stva velja opozoriti na velikan­ski prihranek casa, ki ga prepo­znavanje glasu omogoci s hitro in preprosto rabo. Ljudje pravi­loma hitreje mislimo kot tipka­mo, zato je digitalni narek do­brodošel pripomocek za vse, ki danes radi prehitevamo tipkov­nico. Sam sem ukazovanje na­pravam najprej posvojil v av­tomobilu, v anglešcini izraže­na želja po klicu ali pesmi tre­nutnega navdiha je bila veliko varnejša izbira od rocnega iska­nja po mobilnem spremljevalcu. Prirocnost tehnologije se je nato razširila kot kuga, sprva sme­šno opravilo mi je bilo iz dneva v dan bliže srcu, pametni dom pa stvar udobja in zavisti sose­dov ali nakljucnih obiskovalcev. Ni dalec dan, ko se mi boste pri­družili (ce se mi še niste). Boris Šavc R M VZPON IN PADEC DATA GENERAL DATA GENERAL VZPON IN PADEC q q 82 januar 2019 januar 2019 83 e smo cisto pošteni, je izvirni mini racu­nalnik, ki je bil še ve­dno velik kot nocna omarica, prvo predstavilo podjetje Digital Equipment Corporation, in sicer leta 1959. Lahko je deloval kot samostojna delovna postaja ali pa vecuporabniški sistem, na ka­terega so se prikljucevali razlicni terminali. A inženirji, ki so se v DEC ukvarjali z novim, hitrejšim in zmogljivejšim, predvsem pa 16-bitnim sistemom (izvirnik je bil 12-bitni stroj), so se odlocili, da gredo svojo pot. Leta 1968 je direktor Esdon de Castro skupaj z dvema mladima inženirjema ustanovil podjetje Data General, ki je že leto pozneje na konferen­ci Computer Conference predsta­vilo mini racunalnik NOVA. Ta je doživel hipen uspeh, saj je odlic­no izkorišcal vrzeli v takratni po­nudbi – manjših zmogljivih sis­temov ni bilo, rešitve mainfra­me pa so bile precej dražje, poleg tega je imela NOVA vrsto lastnih rešitev. DEC ni imel ustreznega odgovora, niti drugi konkuren­ti. Data General je tako postal eno najhitreje rastocih ameriških podjetij. Celotna racunalniška industrija pa se je že tedaj cudila temu, da DEC nikoli ni tožil pod­jetja Data General za krajo inte­lektualne lastnine. Stavili na proizvodno ucinkovitost in ugodno ceno Sistem NOVA je izkorišcal prednost namensko oblikovanih tiskovin, ki so v primerjavi z dru­gimi rešitvami zmanjšale potre­bo po strojni opremi. Posledic­no je bil tudi sam sistem cenej­ši od konkurentov, naprodaj je bil za sorazmerno ugodnih 26 ti­soc dolarjev. Že prvo leto je pod­jetje prodalo vec kot 200 ome­njenih mini racunalnikov, ki so jih kupovala predvsem inženir­ska podjetja in znanstveniki, ki so si želeli odlicnih zmogljivosti, niso pa bili pripravljeni znatno preplacati racunalnikov že uve­ljavljenih znamk. Data General se je posledicno lahko osredoto­cil na proizvodnjo racunalnikov, saj ga slabša tehnicna podpora ni zavirala – njegove stranke so bili tehnicno podkovani uporabni­ki, ki so znali marsikaj popraviti tudi sami. Ob ponujanju izdatnih popustov, tudi do 40 odstotkov, so kmalu prišle še nove stranke – preprodajalci racunalnikov. Ti so kupovali sisteme NOVA, na­nje namestili svojo ali drugo pro­gramsko opremo in dodatke ter jih prodali koncnim strankam. Kmalu je 70 odstotkov prodaje sistemov NOVA koncalo pri izde­lovalcih OEM. Zalog skorajda ni bilo, proizvodne linije pa so bile preproste in prilagodljive, Data General je krasila vitka in ucin­kovita proizvodnja, ki je omogo­cala nižje cene od konkurentov. Bil je tudi prvi izdelovalec mini racunalnikov, ki je zacel upora­bljati strojno tiskana vezja – dru­gi so jih »cinili« še rocno. Mimo­grede je postal eden vodilnih po­nudnikov mini racunalnikov. Data General je deloval zelo agresivno na vseh podrocjih – predvsem pa v prodaji in ogla­ševanju. Ceprav je trg mini ra­cunalniških sistemov sprva ob­vladoval Digital, je bilo mesto za drugega najboljšega odpr­to. Data General se je mimogre­de zavihtel nanj, poleg tega pa skrbel, da se mu nobeden izmed konkurentov ni mogel približati. Tudi podjetja, ki so kopirala nje­govo zasnovo, je takoj in izda­tno tožil. Prodaja je že leta 1975 dosegla 100 milijonov dolarjev, v naslednjih sedmih letih pa je družba dosegla naslednji mejnik – milijardo dolarjev prometa. Ucili so se na napakah drugih Data General je že kot mlado podjetje delovalo precej zrelo – hitro je sledilo tehnološkim tren­dom, pri cemer se je ucilo iz na­pak konkurentov. Pogosto je pre­skocilo tehnološke krce in ker ni bilo obremenjeno z gromozan­skim kapitalom, vloženim v ra­zvoj robnih tehnologij, je svo­je sisteme lahko prodajalo zna­tno ceneje. A tisto, zaradi cesar so bili sistemi odlicni, je razvi­jal pri sebi. Leta 1973 je tako kot prvi predstavil svetu novo po­mnilniško zasnovo, ki je siste­mom omogocila podvojitev ko­licine pomnilnika na posamezni tiskovini. Sistem NOVA 2 je tako lahko podpiral izvajanje bolj kompleksne programske opre­me od svojih predhodnikov, pa ceprav je stal enako denarja. Na teh sistemih je deloval tudi pro­gramski jezik FORTRAN, ki je bil pred tem prakticno rezerviran le za svet sistemov velikih racunal­nikov. V želji po širitvi posla je Data General sredi 70. let prejšnjega stoletja predstavil še zmogljivej­še sisteme iz družine ECLIPSE, namenjene vecjim podjetjem in znanstvenim ustanovam. Pod­jetje je raslo izjemno hitro, le­tna rast je dosegala med 30 in 40 odstotkov, med letoma 1974 in 1978 je Data General zaposlil 7000 novih ljudi in to je prine­slo zelo veliko organizacijskih in vodstvenih izzivov. Leta 1978 se je podjetje že uvrstilo na lestvico najvecjih družb na svetu – Fortu­ne 500. Neobvladljiva rast in tehnološki zasuk Podjetje je nato v želji, da bi postalo še vecje, zacelo velik mednarodni prodor, nastopu na kanadskem trgu sta sledili širi­tvi v Evropo in Azijo. Na vrhun­cu moci je bilo podjetje prisotno v 60 državah, mednarodna pro­daja pa je predstavljala polovico prihodkov družbe. Kljub temu je podjetje v ZDA še vedno izdelo­valo lastne polprevodniške ele­mente in celo mikroprocesorje. De Castro se je leta 1976 odlocil še za lastno proizvodnjo zuna­njih enot in to je povzrocilo vrsto razprtij tudi med inženirji v pod­jetju, ki so želeli delati na drugih projektih. K temu je pripomoglo tudi to, da je podjetje oblikova­lo dve raziskovalni skupini, ka­terih naloga je bila razviti 32-bi­tni super miniracunalniški sis­tem, ki bo lahko po zmogljivo­stih tekmoval s sistemi velikih ra­cunalnikov mainframe. A zamu­de v razvoju so pomenile, da ga je DEC prehitel in že leta 1977 svetu predstavil 32-bitni VAX, ki je kmalu postal zelo priljubljen. Stranke so morale na Data Gene­ralov odgovor cakati vse do leta 1980, ko je bil MV/8000 koncno nared. Prvi znak za rdeci alarm bi se moral prižgati že konec leta 1979, ko je podjetje sploh prvic v zgo­dovini doživelo upad prihodkov. Vodstvo se je odlocilo za temelji­to reorganizacijo podjetja in deli­tev na posamezne divizije. Odlo­canje se je decentraliziralo, pri­šli so direktorji drugih podjetij iz industrije, de Castro je svoje me­sto leta 1982 prepustil IBMove­mu veteranu Robertu Millerju. A tudi te spremembe niso zadošca­le. Nagel vzpon osebnih racunal­nikov in manjših delovnih postaj je industrijo povsem presenetil, prodaja vecjih sistemov je zacela strmo upadati. Data General, ki je leta 1981 prodal svoj stotisoci ra­cunalniški sistem, ni imel prave­ga odgovora na novo oblikovani množicni poslovni segment. Nje­gove rešitve so bile kar naenkrat prevelike, predrage in z omejeno programsko podporo. Preden je Data General obliko­val svoj osebni racunalnik, se je pisalo leto 1983. Bilo je prepo­zno. Apple, IBM in nekateri dru­gi tekmeci so bili že dobro uve­ljavljeni in preprosto premocni. Data General je naslednje leto poskusil odgovoriti še s preno­snim racunalnikom, a je bil ta preslabe kakovosti (problemati­cen je bil predvsem zaslon), zato se prodajne številke podjetja niso izboljšale. Umiranje na obroke Priznati je treba, da se Data General vendarle ni dal prav zlahka. Novo vodstvo podjetja se je odlocilo za podobno potezo kot IBM – preprodajalci ga niso vec zanimali, racunalnike so za­celi prodajati neposredno stran­kam. Data General je meril na vecja podjetja, razvil je celo ce­lovito ponudbo rešitev in jo po­imenoval CEO (Comprehensi­ve Electronic Office). Vsebovala je namrec super miniracunalni­ški sistem (na temeljih sistemov MV/10000, ki je bil, tehnicno gledano, precej boljši od konku­rencnih izdelkov), ki je omogo­cal obdelavo besedil, elektron­sko pošto, racunovostvo in avto­matizacijo vrste opravil, skratka vecino tega, kar so potrebovala podjetja z nekaj sto zaposlenimi. A takšna poslovna okolja so potrebovala drugacno prodaj­no taktiko in predvsem podpo­ro. Podjetje je moralo zaposli­ti in izobraziti številne nove ka­dre – zaposlili so jih kar 3000 (!), saj so podjetje številni zaposleni, predvsem tisti, ki se niso strinjali z novo usmeritvijo, tudi zapusti­li. Rezultati so se pokazali zgolj kratkorocno, za hladno prho pa je poskrbelo ohlajanje racunal­niškega trga, na katerem so naj­krajši konec potegnili prav racu­nalniški sistemi. Data General je tako leta 1986 doživel prvo ne­gativno leto, izguba pa se je že naslednje leto poglobila na 127 milijonov dolarjev. Sledila so od­pušcanja in krcenje dejavnosti, podjetje je zaprlo vec proizvo­dnih obratov, predvsem tiste, ki so izdelovali racunalniške termi­nale in tiskalnike. Miller je leta 1987 odstopil, na celo podjetja se je vrnil de Castro. Podjetje se je odlocilo osredotociti na izdelavo delovnih postaj, strežnikov in sis­temov za hrambo podatkov. Prav tako se je odlocilo za iz­delavo sistemov AViiON s pro­cesorji RISC, ki jih je dobavlja­la Motorola, in napad na trg ra­cunalnikov z operacijskim sis­temom UNIX. A še preden bi se ti utegnili dokazati, je vodstvo odstavilo de Castra, njegov na­slednik Ronald Skates pa je imel le eno taktiko – zategniti pas. Odpisal je vecino razvojnih pro­jektov, do leta 1991 je prepolovil število zaposlenih, podjetje je za­radi zahtevanega poplacila dol­gov tudi prodalo nekatere divi­zije. Zadnja stava podjetja Data Ge­neral je bila na sisteme za hra­njenje podatkov, pri cemer se je podjetje osredotocilo na zagota­vljanje visoke zanesljivosti dis­kovnih polj RAID. Sistemi CLA­RiiON so se dokazovali v nave­zi s številnimi strežniki UNIX, ne le lastnimi, temvec tudi tisti­mi, ki so jih ponudili IBM, Sun in Hewlett-Packard. CLARiiON je bila rešitev, ki je diskovna po­lja RAID prinesla v svet sistemov UNIX. Že takrat je veljala za reši­tev, ki lahko shrani vec podatkov, kot jih lahko ustvari vecina pod­jetij. Ironicno, prav ta lastnost je poskrbela, da je podjetje postalo tarca prevzema. Po letu namigo­vanj in ugibanj je leta 1999 Data General za 1,1 milijarde dolarjev kupila družba EMC, ki je iskala tehnologijo za hrambo podatkov, pri cemer je strežniški del »dobi­la« skoraj zastonj. Zgodovina nas uci, da je v naslednjih dveh dese­tletjih EMC postal velikan na po­drocju hrambe in obdelave po­datkov, pri cemer bi mu vseka­kor bolj pristajalo ime podatkov­nega generala …. Podatkovni general, ki ga je cas pozabil Družba Data General Corporation je svetu, ki je na racunalnike gledal kot na velike omare ali sobe, torej v casu sistemov mainframe, dala mini racunalnike. Zdaj je že dve desetletji na smetišcu zgodovine. Miran Varga C . Data General se za razliko od tekmecev ni ubadal s pregrešno dragim in tveganim razvojem robnih tehnologij. Denar je raje vlagal v optimizacijo proizvodnje in krcenje stroškov – tudi direktorji so imeli le malo ugodnosti. Obrestovalo se je. . Na prvi sistem NOVA (tisti s serijsko številko ena) je stranka cakala neverjetno dolgo. Potem, ko so ga poslali iz tovarne, ga je izgubila letalska družba. Našli so ga šele cez dva meseca. . Stava na sisteme RISC se ni obrestovala. s Na vrhuncu moci je bilo podjetje prisotno v 60 državah, mednarodna prodaja pa je predstavljala polovico prihodkov družbe. . Mojster za srednje velike sisteme je izdelal tudi enega prvih prenosnih racunalnikov. Žal ni bil med bolj uspešnimi. IZKLOP POGLED NAZAJ q 84 januar 2019 PRED 10 LETI Nvidia proti Intelu! rocesorji so vedno hitrej­ši in premorejo vedno vec delovnih jeder, tu in tam jim dodajo še kakšno do­datno »navidezno jedro«, kot pri procesorju Intel Core i7. In kljub temu so to še vedno le »komaj­da_nekaj_vzporedni_racunalni­ki«, kar pomeni, da so za doloce­na opravila pocasni. Npr. za ko­diranje videa. Že vidite, kam pes taco moli? K graficnim procesor­jem, ki so po svoji zasnovi veliko bolj paralelizirani. Za preizkus smo se oboro­žili z nekaj racunalniki, nekaj graficnimi karticami, z de fac­to najboljšim odprtokodnim ko­dirnikom x.264 in – programom Badaboom, ki je nedavno ugle­dal luc sveta, kot razlicica 1.0. Kodiranje polurnega DVD na starem procesorju Pentium 4 3,2 GHz (to je bil zadnji še enoje­drni Intelov procesor) je trajalo kar uro in 53 minut! Dvojedrni Core2Duo je to opravil v pol uri­ce, štirijedrni Core2Quad pa v 15 minutah. Badaboom z Nvidia 8800GTS je to opravil v 9 minu­tah, z Nvidio GTX 280 pa nekaj manj kot 6 minutah! P PRED 10 LETI Razumeti slovensko cinkovito prepoznava­nje govora je zagotovo ena najbolj gorece pri­cakovanih reci v racunalništvu. Rešitev, ki utegne temeljito spre­meniti nacin, kako uporablja­mo racunalnike. Da bi se pri tem napredku kdo spomnili na nas Slovence in naše jezikovne po­sebnosti, so že vrsto let le sanje. Zato smo bili toliko bolj presene­ceni, ko smo naleteli na povsem delujoco rešitev, in to v okolju, v katerem tega nismo pricakovali. Nakljucen obisk pri dr. Bran­ku Cveticaninu v Splošni bolni­šnici Izola, sicer predstojniku od­delka za radiologijo, ki sodi na podrocju uvajanja racunalniške tehnologije v medicini med naj­bolj napredne v Sloveniji. Mimo­grede omeni, da ima program, s katerim lahko brez težav nareku­je besedila v racunalnik. V slo­venšcini! Priznam, sprva sem bil precej nejeveren. Nato demonstracija, po ka­teri se ti povesi spodnja celjust od presenecenja. Narekovane diagnoze v slovenšcini je pro­gram na racunalniku prepoznal s prakticno 100 % natancno­stjo. Opa, to pa ni kar tako. Gre za programsko opremo tujega iz­delovalca (Philips SpeechMagic) in plod domacega truda, razvoja zbirke besedil, ki omogoca pre­poznavanje omejenega nabora besed, ki so povezane z diagno­zami v radiologiji. Še dalec od popolnega slovenskega besedi­šca, pa vendar dovolj dalec, da ima povprecen opazovalec vtis, da gre skoraj za cudež. Seveda cudežev ni, se jim pa lahko približamo s trdim delom in zagrizenostjo. Na enem od kongresov, posvecenih podrocju radiologije, je bil vzpostavljen stik z ekipo razvijalcev na Du­naju, ki pripravljajo zbirke pre­poznavanja govora za podrocje medicine. Po krajšem pogovoru pade ideja, da bi nekaj podob­nega lahko brez vecjih težav na­redili tudi za slovenšcino. Pisalo se je leto 2006. Zbirko so zaceli graditi na podlagi vzorcev. V prvi fazi so prebrali okoli sto diagnoz in vnesli ustrezna besedila. Že prvi rezultati so bili navdušujo­ci. V drugi fazi je bilo prebranih vec kot tisoc (anomiziranih) dia­gnoz, prostovoljno jih je prebralo in vneslo okoli deset zdravnikov z razlicnih koncev Slovenije. Da­nes je v zbirki že okoli 60.000 be­sed in še vedno stalno raste. U pticni bralniki fotografskega filma so bili pred nekaj leti prak­ticno edini nacin za kakovosten prenos diapozitivov in nega­tivov iz analognih fotoaparatov v digitalno obliko. Zato ne cudi, da še danes ucinkovito povezujejo zahtevnejšo analogno in digi­talno fotografsko tehniko. Resda so na trgu že dolgo na voljo številni namizni opticni bralniki, ki že v nižjem cenovnem razredu ponujajo zadovoljivo kakovost bra­nja papirnih predlog, a kakovosti, ki jo zagotavljajo namenski bralniki za diapozitive in negative, ne dosegajo. Eden od razlogov za to je tudi vmesna stopnja – razvijanje fotografij na fotografskem papirju. Kar nekaj namiznih bralnikov sicer ustrezno podpira branje prosoj­nih predlog (tudi negativov in diapozitivov), a zaradi povecevanja bi­tne globine in opticne locljivosti po kakovosti niso primerljivi s »pravi­mi« opticnimi bralniki fotografskega filma. PRED 15 LETI Digitalizacija diapozitiva O MONITOR PRO 86 januar 2019 88 Novice Tehnološki premiki v kadrovskem svetu Procesi so igra delovnih tokov Kako lociti med upravljanjem in avtomatizacijo procesov? 90 92 94 Carobna zmes tehnologije in ljudi MIRAN VARGA ar kdaj pomislite, kako bodo poslovna okolja vi­deti cez 5, 10 ali vec let? Ali pa na to, kako boste delali cez desetletje ali dve – ce sploh? Saj ne, da nam razlicni mediji in spletne dveri napovedujejo, da nas bodo v prihodnje vecinoma nadomestili roboti oziroma vir­tualni asistenti in operativci, pri­hodnost dela in posla bo zagoto­vo videti znatno drugace. Z nami ali brez nas (beri: ljudi). Sam menim, da bomo ljudje še dolgo del poslovne enacbe, ce­prav se hkrati zavedam, da teh­nološkemu napredku, ki bo po­skrbel, da bosta tehnologija in umetna pamet prisotni povsod okoli nas in z nami, ne bo mogo­ce ubežati. S tem ni nic narobe. Vloga tehnologije je, da ljudi ozi­roma zaposlene opolnomoci in izboljša naše delo in življenje. Se­veda so tudi žrtve tehnološkega napredka – podrocja in službe, ki na racun (absolutne) avtomati­zacije ne potrebujejo vec navzoc­nosti cloveka. Evoluciji ni moc ubežati, Darvinov nauk pa nas že zelo dolgo uci, da se je treba novim razmeram prilagoditi. Po možnosti cim hitreje. Poznate šalo o tem, kdo bo pri­soten v tovarni prihodnosti? En clovek in en pes. Vloga cloveka bo hraniti psa, ki bo varoval pro­stor. Prostor brez luci oziroma osvetlitve, saj roboti pac ne po­trebujejo svetlobe, da bi delali. Ceprav gre za izmišljen scenarij, pa na dolgi rok vendarle ne mo­remo reci, da ni uresnicljiv. Vas že slišim, kako komentirate, da bi tudi robot lahko hranil psa, ne nazadnje bi lahko tudi robot bil varnostnik. Da, o psu in cloveku bo (nekoc) govor le še v povezavi z lastnikom kapitala (beri: tovar­ne) na vikendu. Preden zaidem, naj se vrnem k temam te številke. Pišemo o podrocju upravljanja procesov in tehnološko podprtem kadro­vanju. Zdi se, da si temi ne bi mogli biti bolj nasprotni – ena se ukvarja z avtomatizacijo, druga z ljudmi. In vendar sta še kako povezani. Dokler se svet ne spre­meni v eno izmed razlicic pov­sem robotskega okolja iz filmov znanstvenofantasticnega žanra, bo posel kombinacija ljudi in tehnologije. Pravzaprav si vsa­ko podjetje prizadeva najti svoj edinstveni recept in pot do uspe­ha s to carobno mešanico. Meša­nico, ki je na obeh straneh zmo­gljiva in nepredvidljiva hkrati. Kdo lahko naredi vec, bolje, dru­gace? Clovek ali stroj? Ne poza­bimo, da je clovek tisti, ki je iz­delal stroj. Podjetja torej potrebujejo lju­di, ki bodo znali narediti ceda­lje naprednejše rešitve. Te lju­di pa išcejo kadroviki, torej lju­dje, katerih poslanstvo je najti in povezati prave ljudi in kom­petence v poslovnem okolju, ki bo lahko uresnicilo želene cilje in zastavljeno strategijo. Seve­da s pomocjo najsodobnejše teh­nologije, npr. avtomatizacije. Av­tomatizacija, robotska ali ne, za­sleduje sveti gral ucinkovitosti in divje produktivnosti. Kako stvari narediti ali zagotoviti kar najbolj ucinkovito – s cim nižjimi stro­ški, porabo energije in materia­la itd. Toda pod crto smo posel še ve­dno ljudje – posel je zaradi nas. Ljudje smo hecna bitja. Ne glede na to, koliko potreb (eksistenc­nih in neeksistencnih) imamo zadovoljenih, vedno znova že­limo vec, celo nove si izmislimo in tako ali drugace upravicujemo njihovo zasledovanje/zadovolje­vanje. Predvsem pa ustvarjamo. Ustvarjamo nove ideje, tehnolo­gije, službe ... In kolesje poslov­nega sveta se vrti naprej.. M MONITOR PRO NOVICE U IBM prodal (tudi) Notes in Domino U 87 % podjetij slabo obvladuje poslovno analitiko Podjetje Gartner je opravi­lo raziskavo o zrelosti uporabe strategij in orodij za poslovno analitiko in nakazuje vse prej kot rožnato stanje v podjetjih. Po navedbah raziskovalcev ima kar 87 % podjetij zelo nizko sto­pnjo zrelosti pri uporabi orodij s podrocja poslovne inteligence in analitike. Vecina podjetij sodi v kate­gorijo »osnovne« rabe, kjer sta porocanje in analitika vecino­ma prepušcena najosnovnej­šim orodjem, kot so pregledni­ce, ali pa v kategorijo »oportu­nisticne« rabe, kjer naprednej­še tehnike uporablja kvecjemu kaka manjša skupina ali odde­lek v podjetju. Za podjetja z nizko stopnjo razvitosti poslovne analitike so tipicne tudi naslednje znacil­nosti: primitivna ali zastarela IT infrastruktura, omejeno so­delovanje med IT in poslovni­mi oddelki, podatki so le redko povezani z rezultati poslovanja, BI omejen zgolj na osnovno po­rocanje in ozka grla pri razvoju analitskih modelov in pripravi podatkov. Zgolj osnovno obvladova­nje podrocja poslovne analiti­ke dokazano povecuje prepad med takimi podjetji in njihovi­mi bolj agilnimi tekmeci. Zato raziskavo koncujejo s pozivom, naj podjetja vendarle razvijejo jasno strategijo upravljanja po­datkov, ki vkljucuje tako mo­dernizacijo tehnologije, pred­vsem pa izobraževanje vseh vkljucenih v te procese. IBM, ki zadnje case prodaja skorajda vse, s cimer se je nekoc ukvarjal, je sklenil dogovor z in­dijskim podjetjem HCL Techno­logies in za 1,8 milijarde dolarjev prodal programske pakete in sto­ritve Notes/Domino, Connecti­ons in razlicice Portal, Commer­ce, Unica, BigFix in Appscan. Pocasi se bomo lahko vprašali, kaj IBM v resnici sploh še pocne in razvija, razen seveda »svetuje« (pri cemer je zelo uspešen). Spo­mnimo se, denimo, da je vecji del strojnega oddelka že pred ca­som prodal kitajskemu Lenovu (osebni racunalniki, prenosniki, strežniki). Mimogrede, kot zanimivost – Notes/Domino (takrat še Lotus Notes) je nekoc davno (do leta 2004) poganjal tudi Monitorjevo spletno stran. To je še vedno vi­dno v WaybackMachine. U Amazon na prvem mestu pri vložkih v razvoj Analitsko podjetje PwC je ob­javilo podatke o denarju, ki so ga podjetja v zadnjem letu (oziro­ma do sredine leta 2018) name­nila za razvoj. Že drugo leto zapored je na prvem mestu Amazon, ki je v enem letu namenil za razvoj kar 22,6 milijar­de dolarjev (to je dobrih dvanajst odstotkov skupnih prihodkov). Sledi Googlovo maticno podjetje Alphabet (dobrih šestnajst milijard), na tretjem mestu je nemški Volkswagen. Temu po vr­sti sledijo Samsung, Intel, Microsoft in Apple, za nji­mi je nekaj farmacevtskih podjetij. Na seznamu najdemo med racunalniškimi podje­tji še Facebook (ta je v za­dnjem letu namenil razvoju 30 % vec denarja kot lani), drugace pa so na seznamu še izdeloval­ci avtomobilov in farmacevtska podjetja (Novartis, Pfizer itd). Ce si preglednico ogledamo v smislu odstotka prihodkov, ki so jih podjetja namenila razvo­ju, med racunalniškimi podjetji vodi Intel z dobrimi 20 odstot­ki. Za primerjavo, v Sloveniji gre po podatkih statisticnega ura­da v razvojne namene okoli 2 % BDPja. U MongoDB tudi za poslovno porocanje MongoDB sodi med najbolj priljubljene nerelacijske (NoSQL) zbirke po­datkov, a podjetje ponuja še precej vec kot zgolj samo zbirko. Zanimiva novost je orodje MongoDB Charts, ki ponuja graficno vizualizacijo in ana­lizo podatkov v realnem casu, med drugim tudi iz podatkovnih virov, ki so bili doslej težavni za upodobitev v realnem casu. MongoDB Charts deluje v navezavi s storitvijo MongoDB Atlas, zbir­ko podatkov v oblaku, a lahko kot vire uporablja tudi krajevno namešce­ne zbirke podatkov MongoDB in druge vire. Cilj novega orodja je ponuditi graficni prikaz svežih podatkov brez rabe programske kode in zapletenih postopkov za pripravo in obdelavo podatkov pred prikazom. Velika vecina že uveljavljenih orodij za graficno vizualizacijo in poslov­no analitiko ima precejšnje težave pri upodobitvi bogatih podatkov, kot je JSON, sploh tam, kjer so uporabljeni gnezdeni in hierarhicno upodoblje­ni podatki. MongoDB Charts zna kot vire uporabljati tudi dokumente, po­datkovne nize in vgrajene (embedded) objekte. Hitrost obdelave in prikaza podatkov v realnem casu omogoca vgraje­no orodje za agregacijo podatkov, prikaz podrobnosti in izracun kazalni­kov KPI. Zaradi teh naprednih orodij podatkov ni vec treba poprej norma­lizirati in prepisovati v obliko, ki je primerna za tradicionalna orodja za vi­zualizacijo podatkov in poslovno analitiko, kar je casovno in procesno po­tratno. MongoDB Charts je trenutno na voljo kot samostojno orodje, a podjetje nacrtuje možnost uporabe komponent v razvojnih projektih in vgradnjo v druge spletne aplikacije in portale. NOVICE MONITOR PRO OBLAKI U Zasebni oblaki kot zunanje enote javnega oblaka eprav se svet cedalje bolj usmerja v uporabo storitev v javno dosto­pnih oblakih, so številna pod­jetja še vedno skepticna gle­de zaupanja v okolja, nad ka­terimi nimajo celotnega nadzo­ra. Toda vodilni izdelovalci že prakticno vsi po vrsti ponujajo rešitve, ki združujejo oba sveto­va: tehnologijo, ki jo srecamo v javnih oblakih, a prirocno zapa­kirano v strežnike, ki jih podje­tja namestijo v svoje podatkov­ne centre, zadaj za skrbno varo­vane požarne zidove. V to kategorijo izdelkov ali storitev sodijo Microsoft Azu­re Stack, Amazon Web Services Outpost in Google Kubernetes Engine (GKE). V vseh treh pri­merih je kupcem na voljo celo­ten nabor tehnologij, ki jih sre­camo v javnih oblakih Azu­re, AWS oziroma Google Clo­ud/Kubernetes, ki pa jih v celoti upravlja podjetje na lastnih stre­žnikih. Ker gre za funkcionalno zelo varne kopije storitev v jav­nem oblaku, se za te vrste izdel­kov že zacenja uveljavljati izraz Public Cloud Periipherals (PCP). Periferija zato, ker je njiho­vo delovanje še vedno zelo te­sno povezano z delovanjem ve­cjih sorodnikov v javnem obla­ku. Izdelovaalci se, denimo, po­gosto odlocajo, da posodabljajo lokalne kopije v podobnem re­žimu kot storitve v javnem obla­ku. Zaradi tega je stalna po­vezanost z maticnim oblakom skoraj obvezna. Razmerje lepo ponazarja analogija pri naveza­vi tiskalnika in racunalnika. Ti­skalnik sam po sebi ni cisto nic koristen, ce nanj ne povežemo racunalnikov, iz katerih tiska­mo. Tako je tudi vrednost siste­mov PCP razmeroma majhna, ce jih tako ali drugace ne upo­rabljamo v kombinaciji ali pove­zavi z javnim oblakom Ker gre za razmeroma mla­de rešitve, je izkušenj še raz­meroma malo, a jih velja kljub temu spoznati pri tehtanju od­locitev za prihodnost zasebnih podatkovnih centrov. Ceprav se na prvi pogled zdi, da je glavni razlog za te zasebne oblake ve­cja varnost in nadzor zasebno­sti, so pravi razlogi pravzaprav drugje. Predvsem lahko zaseb­ni oblaki v številnih primerih zagotovijo manjšo latenco pri omrežni komunikaciji, kar je še posebej koristno v nekaterih specificnih nacinih rabe, na pri­mer krmiljenju IoT naprav v re­alnem casu. Drugi zelo pogosto upora­bljen nacin rabe PCP je strate­gija Devops, kjer razvijalci lah­ko nemoteno, s precej nižjimi stroški razvijajo rešitev na kra­jevni opremi in jo v dolocenem trenutku zelo preprosto preseli­jo v javni oblak. To je še posebej zanimivo tam, kjer zaradi ra­znih okolišcin razvoj novih sto­ritev zahteva poseben varnostni režim. Nenazadnje pa so sistemi v zunanjem zasebnem oblaku preprosto prenosljivi iz zaseb­nega v javni oblak. To je upo­rabno tedaj, ko, denimo, potre­bujemo dodatna sredstva ali pa želimo imeti kopijo sistemov v oblaku, za primer povrnitev iz okvar. Scenarijev rabe je vec, podjetja pa se šele ucijo, kateri prinaša najvec koristi. C U S sejmom CeBIT je konec Organizatorji nekoc najvecje­ga svetovnega sejma IT so spo­rocili, da je CeBIT sklenil svo­jo pot. CeBIT je bil nekoc glavni po­kazatelj novih trendov v ITju, proti koncu devetdesetih let je imel tudi po 850.000 obisko­valcev – letos jih je bilo le še dobrih sto tisoc, torej osemkrat manj. Razstavljavcev je bilo na vrhuncu malce cez osem ti­soc, lani le še malenkost cez ti­soc. Tudi monitorjevci smo se nekoc redno udeleževali sej­ma v Hannovru v Nemciji, a je bilo v zadnjih letih tam pred­stavljenih res vedno manj zani­mivosti. Naslednji CeBIT bi moral biti junija 2019, za zaprtje pa so se odlocili zaradi upada tako obiskovalcev kot razstavljav­cev. V podjetju Deutsche Mes­se so sicer povedali, da name­ravajo sami prevzeti sejem, a da še razmišljajo o možnostih, po vsej verjetnosti bo postal del kakega drugega sejma oziroma prireditve v sklopu sejmišca v Hannovru. Mimogrede, še leta 2017 je na CeBITu razstavljalo kar 14 slovenskih podjetij, kar je bil vsekakor svojevrsten re­kord. Kot zanimivost si lahko pre­berete naše stare novice o sejmu – denimo iz leta 1999, ko se je govorilo o takrat novi tehnologiji ADSL, nekaj let za­tem, leta 2002, smo že govori­li o brezžicnih standardih, de­nimo novem 802.11b, takrat so se tudi cene brezžicnih usmer­jevalnikov zacele nižati in so bili, kot smo zapisali v novici, zanimivi tudi za rabo doma. Takrat je bila predstavljena tudi tehnologija UMTS, prišel je Intelov Pentium 4. Leto za­tem se je že pojavljal brezžic­ni standard 802.11g, Intel je napovedal mobilne procesorje družine Centrino, omenili smo IBM Thinkpade, dve leti kasne­je je IBM svoj oddelek z racu­nalniki prodal Lenovu. Takrat smo pisali tudi o »rocnih racu­nalnikih«, denimo PocketPC, Palm, Clie ... januar 2019 89 Tehnološki premiki v kadrovskem svetu odobni kadroviki oziro­ma kadrovski oddelki imajo danes na voljo re­snicno zelo veliko podatkov o za­poslenih. Tako lastnih kot tistih, ki jih nacrpajo iz razlicnih siste­mov in celo družabnih omrežij. Namenska kadrovska program­ska oprema jim dobesedno po­nudi 360-stopinjski pogled na zaposlenega, to pa jim olajša ra­zvoj kompetenc in kariere posa­meznikov. 2019 na kadrovsko­-tehnološkem podrocju prinaša nove strategije in filozofije dela. Podjetja se sprašujejo, kako ob pomoci tehnologije poslovati bo­lje, pa tudi informirano upravlja­ti cloveški dejavnik. Analitika ljudi Podjetja so analiticna orodja na kadrovskem podrocju zace­la intenzivneje uporabljati šele v zadnjih letih, tudi v domaci pra­ksi gre za nišne primere. Dokler tega ne podpre vodstvo podje­tja. V ZDA je samo v zadnjem desetletju raba analitike v kadro­vski službi poskocila z 10 na 69 odstotkov. Gre za zgovoren po­datek. Analitika in kadri gredo skupaj. Le da se je do pred krat­kim veliko podjetij sploh ni resno lotilo. Ce že analizirajo delova­nje proizvodnje, prodaje, naba­ve pa kupce in partnerje, cemu ne bi torej najprej poskrbeli za ti­ste, ki jim uresnicujejo posel – la­stne zaposlene? Veliko elementov analitike lju­di so podjetja že sicer uporablja­la za izboljšanje vsakodnevnih operacij. A marsikaj tudi ni »šti­malo«, od vprašanj glede inte­gritete podatkov do dejstva, da niti vodstveni delavci, ki so ime­li dostop do delno obdelanih po­datkov, teh niso ustrezno razu­meli. To pa je seveda pomemb­na ovira in naloga za kadrovsko službo. Ta bo leta 2019 prav ob pomoci analitike dosegla novo raven obvladovanja podatkov. Vodje bodo lahko postali bolj iz­obraženi o tem, kako uporabljati podatke, upravljanje kadrovskih podatkov bo dobilo novo razse­žnost, saj bodo tudi informaci­je, ki jih bodo izlušcile kadrovske rešitve, rabile kot nov vir kakovo­stnih podatkov. Tehnologija v službi zaposlovanja Sodobni sistemi za upravlja­nje kadrov se bodo v prihodnje še bolj posvetili problematiki za­poslovanja. Podjetja si prepro­sto ne morejo vec privošciti rabe zastarelih strategij za odkriva­nje, pridobivanje, vkljucevanje in negovanje vrhunskih talen­tov. Z uporabo podatkov in algo­ritmov se bodo mocno racionali­zirali postopki zaposlovanja, saj napreden sistem v nekaj sekun­dah lahko preceše (digitalne ali digitalizirane) CVje na stotine ali tisoce kandidatov za posa­mezno delovno mesto. Že res, da išce predvsem kljucne bese­de in znanja, a je za kadrovika kakovostno sito, na katerem se bodo obdržali le najprimernejši kandidati in kandidatke. Sodobna programska opre­ma za kadrovanje lahko podje­tjem pomaga na dveh kljucnih podrocjih: pri optimizaciji kom­petenc in delovne sile ter pri ci­ljanem zaposlovanju. Z drugimi besedami, programska oprema bo namesto kadrovika opravila umazano delo in mu hkrati pri­hranila cas. Strokovnjaki za clo­veške vire ne bodo vec zapra­vljali casa s »slepim« iskanjem talentov. Namesto tega bo teh­nologija za zaposlovanje omo­gocila podjetjem, da bodo bo­doce zaposlene iskala tam, kjer je najvecja verjetnost, da odkri­jejo svoje prihodnje bisere. Po­leg tega bo proces optimiziran od zacetka do konca, kar bo ka­drovikom omogocilo izboljšanje zaposlitvenega procesa – manj bo »cudnih« variacij in izjem. Poleg sistemov za upravlja­nje izobraževanj in ucenja, ki spodbujajo boljše timsko uspo­sabljanje in komunikacijo, bo vedno vec podjetij preucilo mo­žnosti, ki jih ponujata tehno­logiji strojnega ucenja in ume­tne inteligence. Klepetalni ro­boti (oziroma virtualni asisten­ti) in podobne rešitve lahko že danes prevzamejo nekatere kadrovske naloge na nižjih rav­neh, npr. skrbijo za razporejanje in zagotavljanje osnovnih infor­macij zaposlenim in/ali kandi­datom. Tako tehnologija kadro­vskim strokovnjakom omogoci vec casa, da s kandidati, ki pri­dejo v ožji izbor, namenijo po­zornost dejavnostim, pomemb­nim za izgradnjo odnosov. Delodajalec kot blagovna znamka Ugled podjetja je cedalje po­membnejši za poslovno bilan­co. Upravljanje ugleda pa se iz prodajnih, poprodajnih in mar­ketinških oddelkov seli tudi na podrocje kadrovanja. Podjetja se namrec zacenjajo zaveda­ti, da bodo najboljše talente na trgu lahko pridobila le, ce bodo v njihovih oceh privlacna – po­dobno kot blagovne znamke. Podjetja bodo zato zacela izva­jati vecji nadzor nad tem, kako jih gledajo tako stranke kot po­tencialni kandidati. Ne bo jih vec zanimalo le to, kako so za­stopana v spletu, temvec bodo blagovno znamko dobrega de­lodajalca upravljala v celoti in nacrtno razvijala v želeni smeri. Naslednji korak pa je zave­danje, da je treba dane obljube tudi uresniciti – torej dejansko ustvariti odlicno kulturo v pod­jetju. Vpliv programske opreme na vrednote zaposlenih je se­veda samo posreden – kadro­vska orodja sicer kadrovikom pomagajo poiskati kompeten­tne ljudi, a bodo znala v priho­dnje precej dobro ugibati tudi o tem, kako dobro se bodo zapo­sleni razumeli in sodelovali. Po­datki, ki jih pušcamo po spletu, namrec o vsakem posamezniku povedo marsikaj. Zanimivo pa bo videti, kako »globokovidna« bo napredna kadrovska analiti­ka – bo mar razlocila med ide­aliziranimi digitalnimi profili in dejanskimi dosežki in sposob­nostmi kandidatov ter obstoje­cih zaposlenih. Nic vec dela od osmih do štirih Kadrovski oddelki so se mo­rali v zadnjem desetletju pri­lagoditi temu, da delovna me­sta in vloge zaposlenih posta­jajo vse bolj prehodnega znaca­ja. Mlajše generacije prakticno ne poznajo t. i. služb za (vse) ži­vljenje. V ZDA ocenjujejo, da bo do leta 2020 že polovica vseh zaposlenih na zacasnem delu, pogodbenih sodelavcev ali zu­nanjih izvajalcev. Mnogi na to gledajo kot na gospodarski kaos in motnjo, na drugi strani pa so podjetja, ki v tem vidijo prilo­žnost za prihranek denarja ob socasnem najemanju najbolj ta­lentiranih posameznikov – se­veda le takrat, ko jih potrebu­jejo. Projektnega dela je vedno vec. Podjetja tako tudi niso pri­klenjena na doloceno število za­poslenih, ki morebiti imajo ali pa nimajo vseh potrebnih znanj in zanosa za dokoncanje nasle­dnje naloge ali projekta. Kadro­vski oddelki morajo tako skrbe­ti za svojevrstno mreženje, saj je od njihovih povezav odvisno, ali bo podjetje imelo kakovo­sten kader na dosegu roke ali ne. Živimo pac v casu, ki pod­jetjem omogoca, da odpravi­jo klasicno kadrovsko hierarhi­jo in upravljanje te hierarhije, ki je bila vsaj v vecjih okoljih lahko razlog za težave z motivacijo. Zamenjujejo jih s strategijami, ki v ospredje postavljajo snova­nje razmerij, ki nagrajujejo ka­kovostno delo, pri cemer še ve­dno vec priložnosti dobijo tisti kadri, ki se bolje skladajo s kul­turo in vrednotami posamezne­ga podjetja. Digitalna orodja, ki podjetjem pomagajo slediti in ostati v stiku s svojim omrežjem nadarjenih kadrov, bodo posta­la nepogrešljivo sredstvo sle­hernega kadrovika. Kaj in koga izbrati? Kljucno kadrovsko vprašanje, kaj in koga izbrati za posame­zno nalogo ali delovno mesto, bo seveda še kako aktualno tudi v prihodnje. A vse spremem­be, ki so posledica tehnološke­ga napredka, so z vidika kadro­vske službe pozitivne in dobro­došle. Za kadrovske oddelke, ki si s sodobno programsko opre­mo šele zacenjajo pomagati pri delu, je novosti in funkcij more­biti celo prevec, a konec dneva je tudi kadrovski program z na­predno analitiko še vedno orod­je, s katerim dela clovek. Ta mu mora »pojasniti«, katere la­stnosti išce in s kakšnim ciljem. Nato pa dobi neprecenljivega digitalnega pomocnika. Revolucija na podrocju ka­drovanja vsekakor prihaja. Fi­nancna kriza, gospodarska kriza, zasvojenost z družbeni­mi omrežji, manko sodelova­nja ter inoviranja in drugi de­javniki, ki trenutno vplivajo na nižjo produktivnost delovne sile po podjetjih, bodo prej ali slej stvar preteklosti. Vodje ka­drovske službe se zavedajo, da morajo tudi sami ukreniti ne­kaj in podjetju zagotoviti nove/boljše kadre, drugace se lahko še sami znajdejo na seznamu tistih, na katere podjetje ne bo vec racunalo. Sodobni kadro­vski sistemi so sicer lep zgled, kako tehnologija pri delu po­maga zaposlenim in jih opol­nomoci.. Kadrovski svet je po zaslugi sodobne tehnologije še kako dinamicen. Zaposleni pricakujejo preprosto vec od podjetij, kadroviki pa si prizadevajo obdržati dobre zaposlene v podjetjih in izboljšati kulturo na delovnem mestu. Svojo vlogo ima seveda tudi namenska programska oprema. Vinko Seliškar S MONITOR PRO t Tehnologija bo podjetjem omogocila, da bodo bodoce zaposlene iskala tam, kjer je najvecja verjetnost za prihodnje bisere. januar 2019 91 Procesi so igra delovnih tokov poslovnimi procesi pa je, vsaj v teh vedno bolj dinamicnih in celo tur­bulentnih casih, tako, da ne sle­dijo vedno enostavnemu zapo­redju ali verigi dogodkov. Vedno bolj spominjajo na igro delovnih tokov z razlicnimi preobrati in zavoji, kjer si razlicni ljudje po­dajajo »žogo«, ki jo je treba pre­nesti od starta do cilja. Ta mreža izmenjav in povezav prinaša te­žave s standardizacijo in zavira hitrost izvajanja procesov. Reši­tve za upravljanje poslovnih pro­cesov (BPM) zato podjetjem po­magajo izdelati zemljevid delov­nih tokov in formalizirati korake oziroma opravila, ki so sestavni del poslovnih procesov. Skratka, podjetju pomagajo delovati bolj tekoce in predvsem hitreje. Cas je namrec denar. Pogoste ovire pri upravljanju poslovnih procesov Ko se premikate med koraki v posameznem procesu, morate upoštevati številna pravila in po­goje razlicnih zaposlenih na raz­licnih oddelkih. To lahko posta­ne precej grdo in težavno, ce ni standardizacije – še posebej, ce podjetje dela rocno s papirnati­mi dokumenti, preglednicami ali na tiskalnik izpisanimi e-poštni­mi sporocili. Pomislite na delo trenerjev in njihovo rabo tablic ali knjig. Igro »postavljajo« z uporabo križcev, krožcev in pušcic, s pomocjo ka­terih igralci vedo, kaj morajo sto­riti in kje morajo biti na igrišcu. Brez dobrega akcijskega nacrta ekipa nima ustrezne koordina­cije in povezanosti, da bi dose­gla zmago. Enako velja za pod­jetja. Brez razumevanja logicnih korakov v procesu lahko vaši cla­ni ekipe izgubijo žogo (na ža­lost pa s tem vcasih izgubijo tudi stranke). V praksi podjetja druži­jo naslednji izzivi, povezani s po­slovnimi procesi: ozka grla: zaposleni lahko na­redi majhno napako ali naleti na težavo, zato se proces upocasni ali celo izvaja nedolocen cas; podvajanje dela: neucinko­vitost in pomanjkanje komuni­kacije povzrocita, da se sodelav­ci podvajajo pri nalogah ali celo opravljajo nepotrebne dodatne korake; pomanjkanje preglednosti: pri rocnem delu vodstvo nima natancnega pregleda nad tem, kje so procesi in kako se izvajajo. Izboljšave postanejo izziv; težave pri povezovanju: neka­teri so pametni in se zatecejo po pomoc k tehnologiji. A ce se reši­tev ne poveže z obstojecimi siste­mi, nastanejo komunikacijske in podatkovne vrzeli, tem pa sledi­jo tehnicne težave. Ucinkovita programska opre­ma za upravljanje procesov upo­števa vse te izzive in ponudi orodja za njihovo premagovanje. BPM, ki spreminja pravila igre Programska oprema za upra­vljanje procesov hitro in enostav­no preslika razlicne delovne ko­rake – ne glede na to, kako kom­pleksni so – v proces in spravi de­lovne tokove v gibanje. S tem, ko poslovanje poenoti in avtoma­tizira, podjetju omogoci, da po­samezne naloge zaupa oziro­ma usmeri k pravim ljudem in v pravem zaporedju. Clani ekipe vedo, kaj morajo storiti in kdaj, to pa spodbuja napredovanje. Hkrati zmanjšuje možnosti za ozka grla ali neucinkovitosti in s tem povecuje hitrost delovanja oziroma poslovanja. Dober sistem upravljanja pro­cesov zagotavlja tudi pregled nad tekocimi procesi. Poleg obli­kovanja delovnih tokov ponu­di tudi pregled nad njimi in nad­zor, to pa podjetjem pomaga naj­ti zgoraj opisane izzive in poskr­beti za izboljšave. Prav tako tak sistem takoj opozori na morebi­tne sistemske napake. Kaj (naj) vsebuje dober sistem BPM? Pri izbiri sistema oziroma oro­dij za upravljanje poslovnih pro­cesov velja iskati predvsem dve lastnosti: prilagodljivost in eno­stavnost integracije. Vse drugo je prakticno sekundarnega po­mena. Prilagodljivost: med igro mo­rajo trenerji pogosto spreminjati igro svoje ekipe glede na to, kaj se dogaja na igrišcu in odzive nasprotnika. V poslu se razmere, povezane s strankami in pogoji dela, prav tako lahko spremenijo zelo hitro. Posledicno mora do­ber sistem BPM omogocati hitro spreminjanje oziroma prilagaja­nje delovnih tokov, po možnosti tako, da ne prekine tekocih ope­racij. Sposobnost prilagajanja in izboljšanja procesov, ki temelji na informacijah v realnem casu, je ena boljših lastnosti sodobnih rešitev BPM. Enostavna integracija: Za ucinkovito komuniciranje in opravljanje nalog mora biti re­šitev za upravljanje procesov in­tegrirana z vsakim sistemom, ki v podjetju že deluje, skupaj z e­-pošto, sistemom za upravljanje strank (CRM), poslovno-infor­macijskim sistemom (ERP), re­šitvami za upravljanje dokumen­tov ter vsebin (ECM) in sistemi za shranjevanje podatkov. So­dobne rešitve BPM na ta seznam dodajajo še podporo pametnim napravam. Zmagovalna rešitev BPM je pogosto tista, ki dobro sodeluje z drugimi (beri: že uveljavljenimi orodji in sistemi).. Ne glede na to, s cim se ukvarja podjetje, ali gre za prodajo knjig ali sesalcev od vrat do vrat ali pa izdelavo robotov oziroma cesa drugega na proizvodni liniji, je dejstvo, da se vsi zanašajo na poslovne procese, da bo delo opravljeno. Miran Varga S t Rešitve BPM podjetjem pomagajo izdelati zemljevid delovnih tokov in formalizirati opravila. Kako lociti med upravljanjem in avtomatizacijo procesov? obotsko avtomatizaci­jo procesov lahko eno­stavno razložimo na pri­meru elektronske obdelave pre­jetih racunov. Podjetje, ki ga na­menoma ne bom imenoval, je za obdelavo 400 prejetih racunov vsak mesec potrebovalo skupino ljudi, ki je za to opravilo porabi­la v povprecju od štiri do pet ur. Ko jih je nadomestil avtomatizi­ran sistem, sestavljen iz skenerja, rešitve za opticno prepoznavanje vsebin (OCR) in namenske pro­gramske opreme, je vodstvo ob­nemelo. Ne le, da je rešitev potre­bovala za obdelavo elektronskih in papirnih racunov vsega tri se­kunde, bila je precej natancnejša od ljudi. Hkrati je odkrila še raz­licne dodatne podatke, ki so bili v nadaljevanju zelo koristni pri op­timizaciji poslovanja – npr. zara­cunane zamudne obresti, ki bi se jim bilo mogoce izogniti. Takšne in podobne zgodbe se­veda pomagajo prodajati rešitve za avtomatizacijo, ceprav obe­nem drži tudi to, da bi moralo marsikatero podjetje pred avto­matizacijo procesov te ustrezno prenoviti ali vsaj urediti, torej potrebuje celovitejši pristop k av­tomatizaciji, kar, denimo, pred­stavlja rešitev za upravljanje po­slovnih procesov. To, da ob tolmacenju obeh poj­mov prihaja do zmede, je razu­mljivo. Obe metodologiji sta si zelo komplementarni, a imata zelo razlicne cilje in obseg. Lah­ko bi zapisali, da sta upravljanje in avtomatizacija procesov de­jansko dve strani istega kovan­ca. Obe predstavljata dragocen nabor orodij, ki jih vodstvo lahko uporabi za doseganje operativne odlicnosti v podjetju. Prav tako se z njima povezane tehnologije med seboj ne izkljucujejo. V pra­ksi je pogosto tako, da so dose­ženi rezultati najboljši takrat, ko sta uporabljeni obe tehnologiji, ki skrbita za poslovno preobrazbo. Pomenljive razlike Medtem ko se obe metodolo­giji in z njima povezane tehno­logije ukvarjajo z avtomatizaci­jo, vse pogosteje se uporabljata pri projektih digitalne preobraz­be, ne moreta nadomestiti dru­ga druge. Rešitev za upravljanje procesov gleda na poslovanje celovito, pred seboj ima t. i. ve­liko sliko. Tehnologije avtomati­zacije uporablja na posameznih mestih, a omogoca tudi integra­cijo z drugimi, zunanjimi tehno­logijami ter deležniki in ponuja orodja za optimizacijo poslova­nja in povecanje produktivnosti ljudi, vkljucenih v poslovne pro­cese. Rešitev BPM opredeljuje in pojasnjuje vse naloge v zvezi s procesom in ustrezno predsta­vlja delo ljudi, strojev, sistemov – torej delovne tokove. Podje­tju v nadaljevanju omogoca, da identificira podrocja, na kate­rih lahko delovne tokove še na­dalje optimizira in izboljša po­slovanje. Nasprotno pa je robotska avto­matizacija procesov (RPA) pred­vsem agnosticna aplikacija, naj­uporabnejša za ponavljajoce se naloge. Sama tehnologija se s poslovnimi dogodki in opravili ubada na nižji ravni oziroma ož­jem podrocju, ki ga želi pohitriti. Svojo pravo vrednost bodo take aplikacije za avtomatizacijo do­segle šele ob pomoci umetne in­teligence, ki jih bo osvobodila, podjetjem pa omogocila, da upo­rabljajo vedno vecji delež »digi­talne delovne sile«. Pa še ena kljucna razlika je med njima: doba povrnitve na­ložbe. Vodstva podjetij so pod ve­likim pritiskom, saj želijo lastni­ki kapitala videti takojšnje rezul­tate poslovne preobrazbe. S tega vidika je robotska avtomatizacija procesov v prednosti, saj jo opa­zovalci dojemajo kot zagotavlja­nje odlicnosti procesov oziroma poslovne procese na steroidih. Katero izbrati? Podjetje, sooceno z nalogo ali projektom (delne ali celovite) avtomatizacije poslovanja, mora izbirati med obema metodologi­jama. Ocitno je, da bo robotsko avtomatizacijo procesov izbra­lo za vse dele poslovanja, ki jih je možno avtomatizirati brez in­tegracije in se pogosto ne spre­minjajo. Rešitev BPM pa bo svo­jo nalogo opravila na podrocjih, kjer je treba v poslovni proces in­tegrirati zaposlene, sisteme in podatke drugih podjetij (doba­viteljev, strank itd.) ter povsod tam, kjer je zahtevana natancna presoja. V praksi bo kompleksen pro­jekt bržkone zahteval obe meto­dologiji in tehnologiji. Tipicen zgled uporabe je celovita avto­matizacija poslovnega procesa, npr. placila terjatev v zavaroval­nicah. Robotska avtomatizaci­ja poskrbi za premikanje podat­kov oziroma evidenc med zbir­kami podatkov oziroma aplika­cijami, ob zaznanih anomali­jah oziroma vecjih odstopanjih pa rešitev BPM delo preusme­ri k zaposlenemu (to je prej sto­rila samodejno). No, po novem bo tudi v tej vlogi robot, seveda ustrezno usposobljen za zadano nalogo.. Analitiki Forrester Research napovedujejo, da se bo podrocje t. i. robotske avtomatizacije procesov v naslednjih treh letih malone podeseterilo. Pristopov k avtomatizaciji poslovanja je vec, katerega potrebuje vaše podjetje? Miran Varga R t Umetna inteligenca bo osvobodila aplikacije avtomatizacije ter podjetjem omogocila pogostejšo uporabo »digitalne delovne sile«. 96 september 2016 IZKLOP FEBRUAR 2019 q 29. januarja nadaljujemo Kako delujejo sodobni podatkovni centri Vsi vemo, da nekje tam zunaj plavajo nekakšni oblaki, v njih pa naši podatki. Toda, ali si lahko sploh predstavljamo kakšne kolici­ne strežnikov, ne, strežniških omar oz. kar podatkovnih centrov vse to poganjajo? (Poslovni) projektorji Projektorji niso mrtvi, nasprotno, projektorji so še vedno kljucen del infrastrukture sodobnega podjetja. V cem se razlikujejo, katere tehnologije so tukaj kljucne in predvsem katere modele priporoca­mo, v naslednji temi številke. MonitorPRO V prilogi MonitorPro bomo pisali o sodobni industriji, ki se mocno zanaša na ITK-podporo, Industriji 4.0, posvetili pa se bomo tudi Internetu stvari. .w ODGOVORNI UREDNIK Matjaž Klancar POMOCNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA Jure Forstneric UREDNIK Uroš Mesojedec LEKTURA Dora Mali PREVAJANJE Petra Piber LIKOVNA ZASNOVA Peter Gedei OBLIKOVANJE NASLOVNICE Peter Gedei RAC. GRAFIKA IN STAVEK Peter Gedei FOTOGRAFIJE Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja, iStock NASLOV UREDNIŠTVA Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10 e-pošta: urednistvo@monitor.si MONITOR V SPLETU www.monitor.si Nenarocenih rokopisov in fotografij ne vracamo. Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje jemogoce le s pi­snim dovoljenjem izdajatelja. Revija Monitor posebej odlicnim iz­delkom pri svojih preizkusih podelju­je priznanje »zlati Monitor«. To je pri­znanje za konkretni izdelek na kon­kretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podje­tje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno navede, v ka­teri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izdelek je prejel priznanje. IZDAJATELJ Mladina d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, dav. št. 83610405 PREDSEDNICA UPRAVE Denis Tavcar PRODAJA OGLASNEGA PROSTORA tel.: (01) 230 65 36, e-pošta: marketing@monitor.si VODJA MARKETINGA IN OGLASNEGA TRŽENJA Ines Markovcic, tel.: (01) 230 65 33 NAROCNINE IN PRODAJA tel. (01) 230 65 30, e-pošta: narocnine@monitor.si TISK Shwartz Print, Ljubljana NAKLADA 4.550 izvodov DISTRIBUCIJA Izberi d.o.o., Ljubljana Poštnina za narocnike placana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v malopro­daji s priloženim DVDjem je vkljucen DDV v višini 22%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 9,5%. ISSN 1318-1017 Izid je financno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. BERITE MONITOR 25% CENEJE Revijo Monitor lahko narocite tako, da pla­cate letno narocnino in jo od naslednje šte­vilke naprej prejemate na želeni naslov. • Fizicne osebe imajo 25 % popusta na pol­no ceno. • Narocite se lahko z narocilnico, ki je vpe­ta v vsako številko revije, po telefonu, po faksu, ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. • Placilo je mogoce tudi s placilnimi kar­ticami. • Narocnina se placuje enkrat letno. Ce na­rocnik ne zahteva odpovedi, se narocnina podaljša za naslednje obdobje. • Odpoved je možna pisno ali po telefonu. • Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01) 230 65 30 ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si.