Y Celju, dne 9. junija 1911.
Št. 27.
Izhaja vsak fietrtek; »k.o je ta ti«,rt praznik, "r>a dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: MH<»«•«»«£«»« Mat** v Celju,— Reklamacije bo poštnine prost*.	Sohilierjeva cesta itev. 3.
^Narodni Lisfc" t: t ».ne za celo leto 4 K., za pol leta 2 K, kk
četrt leta 1 K. ameriko ia druge dežele na leto 5 K HO vin. Naročnica »e plafiaje vnaprej. - ŠPcea «!»«*«» Številka
Ojilasi se raCnnajo po 12 vfnarjev ena petit vrsta. —
Pri večkratnih objavah materi jiopnst po domovom. Pristojbine r.a oglase je plačevat? po oošti »ia naslov: „>arodii Lla'.'1 u Oe Mp.
Opozarjamo rJtatelje na važne volilne članke v prilogi.
II boj, u boj
Tako se torej bliža veliki dan ljudske sodbe, 13. junij. Ljudske sodbe nad klerikalnimi koristo-lovci in izkoriščevalci naroda, nad klerikalnimi zdražbarii in hujskači, nad njimi, ki so zanesli toliko sovraštva, toliko gospodarske in socijalne bede med nas Slovence, ljudske sodbe nad ljudmi, ki jim je pred očmi vedno le korist njih lastne o^ebe, m nikdar korist ubogega naroda.
Ljudstvo je v svojem srcu že sodilo. Po Savinski dolini gre danes en mogočen glas: Hujskač in zdražbar dr. Korošec, ki je v deželnem zboru glasoval proti našim kmečkim in delavskim koristim, ne bo nikdar naš poslanec. In ta mogočni glas gre danes kot vihar doli od Vranskega m Letuša gori do Novecerkve in St. Jurja ob j. ž.
Roblcfcova zmaga je g o to v a. .Izdajalec kmečkih koristi, izdajalec poštene kmečke stvari bo vsakdo, ki bo oddal glas dr. Korošcu. Izdajalec poštene kmečke stvari bo pa tudi vsakdo, ki bo plaho in boječe ali pa brezbrižno in malomarno ostal doma in ne bo oddal svojega glasu za Robleka. Volilci celjsko-vranskega okraja morajo s polnoStevilno udeležbo pri volitvi dne 13. juniju pokazati, da s! enkrat za vselej odločno prepovejo, da bi kedaj še hodil med nje tak zdražbar kot je dr. Korošec. Roblek mora dobiti veliko več'no. Zato pa morajo vsi, ki čutijo kaj za svoj kmečki in delavski stan, kakor en mož se dvigniti dne 13. junija in vsakdo mora s svojim glasom pripomoči, da bo dne 13. junija odmevalo od doline do doline, od hriba do hriba po celjsko-vranskem okraju: naš poslanec je naš domačin, kmet-poštenjak, veren katoličan in vzorni rodoljub
Franc Roblek,
posestnik v Žalcu. #
In vi volilci okrajev Brežice-Sevnica-Laški trg!
Tudi Vi ste s svojim nastopom na shodih in drugod sijajno pokazali, da nočete več za svojega poslane* človeka, ki ne pozna drugega, kot samo cbljube, arnpak da hočete za svojega poslanca moža dela, nesebičnega, požrtvovalnega rodoljuba, odličnega politika, ki je že kot deželni poslanec v Gradcu pokazal, da ne pozna obljub, ampak samo delo.
Dr. Benkovič Vam je 1. 1907. delal velikanske obljube. Izpolnil ni nobene, mnogo jih je celo prelomil. Tako ne postopa mož poštenjak, tako ne postopa prepričano veren, tako ne postopa značajen človek. Takemu človeku, ki dela samo obljube, a jih ne spremeni v dejanja, ne bo zaupal noben pošten in trezno misleč človek.
Dr. Benkovič je s svojim rovanjem zoper slovenske narodne zavode pokazal, da mu ni za naš narodni napredek, dokazal pa je tudi, da mu ni /.a gospodarski napredek našega ljudstva. V neštetitt slučajih je glasoval in delal proti gospodarskim koristim svojih volilcev.
Velika večina volilcev je to tudi spoznala in se prepričala, da stori edino pametno, ako voli dr. Kukovca.
Zmaga dr. Kukovca je danes zagotovljena. O tem so prepričani tudi klerikalci sami. Zato ic škoda vsakega glasu, ki se odda za dr. Besikoviča, in samega sebe smeši vsakdo, in sram bo pozneje vsakogar, kdor bo za Benkoviča glasoval.
Vsi poštenjaki in trezno ter samostojno misleci volilci, ki hočete svoj gospodarski napredek, n., krov! Do zndrsjega vsi na volišče, da vržete najbolj neznačainegf politika na Sp. Štajerskem, dr. Benkoviča. Kdor bi ostal doma, bi pomagal samo dr. Benkcviču, ki ga vse, kar je pošteno slovenskega, sovraži in zaničuje. Dne 13. junija se bo razlegalo od Trbovelj pa doli hrvaške meje: Naš poslanec, zagovornik vseh zatiranih in gospodarsko slabih je
dr. Vekoslav Kukovec, deželni poslanec v Celju.
Vsi na volišče! "
Voliici gornjegrajskega, šoštanjskega, slovenj-graškega, marnberškega okraja ter občin Kaplja in Gradišče so spoznali, kako slabega zastopnika so si izvolili lani v dr. Verstovšku. Mož je obljubljal svojim voiilcem zlate gradove, ko pa se je šlo za to, da bi ob priliki raznih nesreč, ki so zadele volilce, zanje kaj dosegel, S(:«yse njegove obljube padle v blato. Dasi je dobival' i ene po povodnji ali toči ali kako drugače prizadete občine po več pisem in prošenj, naj si pride škouo ogledat ter naj potrebno ukrene, se mu vendar ni zdelo vredno to storiti; smatral je svoje volilce za prenizke, da bi šel med nje takrat, ko so jih zadele nesreče in da bi jim pomagal, šele sedaj, ko s< mu gre za mandat, je zopet prišel. Volilci pa prav dobro vedo ceniti tako njegovo »ljubezen« in danes gre od Gornjegagraoa pa gori do Šoštanja, Slovenjgradca, Vuhreda in Kaplje mogočen glas: Človek, ki mu je poslanstvu le sredstvo, da za sebe doseže osebne koristi in ki so mu koristi volilcev deveta briga, tak človek uc bo več naš poslanec.
Volilci gori imenovanih okrajev, ki jih je težko zadela izguba vrlega Ježovnika, hočejo imeti temu vrednega naslednika. In našli so ga v osebi vrlega kmečkega kandidata, spoštovanega in uglednega ter razumnega moža, ki je na vseh shodih z velikimi uspehi nastopal in katerega nastop sam kaže, da bo odločen zagovornik kmečkih in delavskih koristi; ta mož je:
Ivan Verdnik, posestnik in župan v Otiškem vrhu.
Volile!! Vaša častna dolžnost je, da.pojdete do zadnjega na volišče. Verstovšek ie danes že sam prepričan, da pade, in da Verdnik zmaga. Zmagati pa mora častno, zato pa mora sleherni, ki hoče sam sebi dobro, dne 13. junija stopiti na volišče in oddati Ivanu Verdniku svoj glas.
Naj zmaga tudi letos, kakor pred 4 leti, svobodna, neodvisna kmečka volja.
Kmetje po zmago!
*
Volilci ptujsko-ormoškega okraja so klicani, da si izberejo za svojega poslanca moža, kateri je dosedaj za nje neizmerno mnogo storil, moža, kateri se je vestno brigal za svoje volilce, je bil vednu ž njimi v stiki, moža, ki uživa zaupanje velike večine prebivalstva v ptujsko-ormoškem okraju. Ravno te dni se razdeli med posestnike in viničarje v obeli okrajih 75.000 K podpore za škodo po lansk: toči. Na stotisoče kron znašajo podpore, ki jih je dosegel za svoje volilce dr. Miroslav Ploj.
Nasprotniki Vam ponujajo za poslanca nesposobnega, nezmožnega človeka, človeka, ki še odpustnim: iz ljudske šole nima, človeka, ki je še mlad in neizkušen ter ne ve o politiki sploh nič.
Kmetje in delavci v ptujsko-ormoškem okraju: Po naši pošteni vesti Vas nujno pozivamo, cla stopite 13. junija do zadnjega na volišče z glasoMil-cami, na katere zapišite: '
dr. Miroslav Ploj, senatni predsednik na Dunaju.
In tako prepuščamo Vašo usodo Vam, volilci! Pošteno in nesebično smo delali za od Vas postavljene ljudske kandidate, dne 13. junija pa pade naloga na Vas, da si jih izvolite. Kdor ostane doma, stori to pebJ, svojemu kmečkemu stanu in svojemu slovenskemu narodu v škodo. Volilci, Vi imate besedo!
Molilni is©|H
Volilci! le pokažite nasprotnim
agitatorjem glasovnic
Volilci! Po mnogih občinah se glasovnice in legitimacijo našim voiilcem ne dostavljajo. Tozadevne pritožbe na glavarstva bi bile sedaj brezuspešne. Zato nujiio pozivamo vse naše volilce, naj si vsakdo gre na obč no po glasovnico in legitimacijo že to nedeljo ali najkasneje v pon-
deliek. Neodpustljiv greh na narodni in kmečki stvari stori vsakdo, kdor malomarno pusti legitimacijo in glasouiko ležati na občhsi in ne poj de volit. Volilci, Vaša sveti« dolžnost je, da vršite svojo dolžnost. Vsi na volišče!!
Tuji agitatorji so se naselili sedaj po vseh kotih iu krajih. Tako sta se naselila v vojniškem žnpiiišcu kar dva duhovnika; tudi po rajhenburški okolici, na Vidmu itd. kar mrgoli raznih tujih duhovniških agitatorjev. Kmetje in delavci — volilci, vedeli bodete, kaj imate s takimi ljudmi storiti. Cez pr-ag ± njimi — in povejte jim, kam spadajo!
Pozor, agitatorji! Preskrb.ite si v bližini vsakega volišča agitacijski lokal, kamor naj se shajajo vsi naši volilci, da jih ne bodo lovili nasprotniki po cestah. Naši volilci naj prihajajo iz posameznih vasi skupno in vsi se naj zbirajo v agitacijskem lokalu. Zaupniki, to ie velike važnosti!
Pazite pri vseh voliščih, da ne bodo nasprotni agitatorji našim voiilcem pregledovali glasovnic.
I
T
Zadnji dnevi volilnega boja so tu. V Ji S M častna naloga je sedaj, da preprečite nakane nasprotnih agitatorjev. Pojdit povsod za.njimi in preprečite njih delo. Naženite tujce iz Vaših krajev! Do zadnjega moža morate spraviti na volišče naše volilce! Naj ho 13. junij z<i vse volilce praznik", ko se ho slovensko Jjn<%;tso zopet dvignilo iz duševne sužnosti k svobodi in napredku!
Agitatorji, zaupniki, na brezobzirno, uspešno delo!
Pozor na voliščih, kjer se volitev opoldne prekine, da ne bodo v tem času nasprotniki tam goljufali. Eden zaupnik naj vedno ostane pred voliščem!
Volilci in agitatorji, pozor!
Nasprotniki so si izmislili novo peklensko sredstvo. Na razpolago imajo cele kupe glasovnic brez uradnega pečata, in te zamenjavajo voiilcem z uradnimi. Seveda bodo glasovnice brez uradnega pečata neveljavne. Zato pozor na take lumparije!
Dejanski greh stori vsakdo, ki ne voli klerikalnih kandidatov. Tako pridigata sedaj tudi že »Gospodar« in »Straža«. Seveda, sedaj ko klerikalnim kandidatom teče voda v grlo, mora pomagati tudi ta zloraba vere. Na to lumparijo odgovarjajo celo mnogi klerikalni volilci sledeče: »Nisem mislil iti volit, sedaj pa, ko pravijo, da bi bil greh voliti Robleka, pa ga grem volit, ker vem, da to ni greh!«
Kardinal Samassa na Ogerskem je izdal pred pred 3 leti pod naslovom »Zadržanje duhovnikov pri volitvah« okrožnico na duhovništvo svoje nad-škofije, v koji izvaja, da on nikakor noče duhovnikov izključevati od političnega življenja, ker su tudi oni državljani in imajo torej tudi dolžnosti napram državi, katerih zanemarjanje bi bilo cerkvi škodljivo. Reševanje političnih vprašanj pa zahteva resno premišljevanje, izkušenosti znanja tu stalnosti načel. Vsaka beseda duhovnikova naj bo dostojanstvena, če se politično nepoučeno ljudstvu obrača nanj za svet. Ta pa naj se mu daja z največjo previdnostjo in razsodnostjo, vsikdar pa izven cerkve, ki je hiša Božja.
»Hudič, ni več za zdržati.« Urednik mariborske »Straže« Gimperle, ki v trenotkih »sladke ginjenosti« tudi naprednjakom marsikaj zaupa, česar ne bi smel, je nedavno temu izlil »tugo svojega srca« v sledeči zanimivi izrek: »Hudič, ni več za zdržati, Korošec je tako divji, da bomo vsi ušli!« Verjamemo, ko pa tako ne-zarensko slabo podpirate njegov »boj za vero« v Savinski dolini. Kaj bo šele 13. junija zvečer. —-Gimperle, Gimperle, bikovka bo, bikovka!
\
Cel j«- VransKo.
Franc Roblek,
posestnik v Žalcu.
V Šmartnem pri Celju ima kandidat Fran Roblek v nedeljo, 11. t. m. po rani maši pri Sto-žirju voiilni shod.
Roblekov volilni shod bo v nedeljo U. t. m. ob 3. uri pop. pri Fervegu-Ježovniku na Pernovern.
Pozor volilei! Bil je mož v celjskem okraju in o Biifkoštih obhodil skoraj vse večje kraje. Izvedel je, da stoji za Robleka izvrstno. Same celjski okraj da 1000 glasov večine! To je Savinčane str a-hovito navdušilo. Vse vriska veselja nad to novico. Navdušenje nepopisno! Zmaga b0 sijajna. Nova repatica bo strahovito treščila nazaj v Maribor. — Volilei, pozor! Vsi na volišče, vsi za Robleka! Klerikalci se hvalijo sedaj, rni se bomo ,pa veselili po zmagi!
Iz Polzele. »Slovenski Gospodar« laže o velikanskem navdušenju na Koroščevem shodu. Navdušenje je bilo. pa ne na vašem, pač pa na Robleko-vem taboru. Pri nas je kričal Valaj in njegov sin, in ta dva so preupile ženske in otroci, volilei pa so molčali, ker jih ni bilo. Je bilo navdušenje, je še danes in bo še večje v torek 13. jun., a ne pri vas, mi Roblekovi s- bomo veselili, ker bo zopet zmagala poštena kmečka volja, da bo šel Roblek m* Dunaj, Korošec pa v ptujski okraj po drugi »lauf-pos«. Roblekovi — vsi na volišče!
Iz Polzele. Klerikalcem teče voda v grlo, zato grabijo v zadnjih zdihih ter se oprijemljejo slehei-ne bilke, upajoč na rešitev. Celo i;emškutarijo so nam začeli predbacivati. Na to jim bodi sledeči odgovor: 1. Nimate vi iz tabora dr. Šusteršiea nika-ke pravice, dolžiti koga nemškutarstva, ki imate na sebi na stotine narodnih grehov in narodnih izdajstev, katera ostanejo neizbrisno zapisana v slovenski zgodovini. 2. Ne obstoji na Polzeli nikaka »neinškutarskc-liberalna« zveza, pač pa so se odločili vsi tovarniški delavci, da volijo Robleka, ker vedo, da soc. dem. ne more zmagati in ker tudi vedo, da bi s cepljenjem glasov pomagali Korošcu, ki ga kratkomalo — ne marajo. Tovarniški delavci (volilei) so pa razen štirih sami Slovenci. 3. Postavne zajamčena je volilna svoboda. Ako so se Nemci in delavci odločili za Robleka, je vzrok edino ta, da jim Roblek bolj ugaja kakor dr. Korošec. Vsak pa lahko priča, da jim g. Roblek ni ničesai obljubil, pač pa so ga na onem velikem shodu slišali ter se na lastna ušesa prepričali, da ni ob-Ijnboval zlatih gradov, ter je v parlamentu storil vsa v korist volilcev, kar se je ob klerikalnem izdajstvu sploh dalo storiti. 4. Šulferajnska šola nima z državnozborskimi volitvami ničesar opraviti. Sicer pa bomo cdprli knjigo javno in za vas Jože In. Polda marsikaj neljubega povedali, ako vam ne bu dala žilica miru. Imamo gradiva dovolj. 5. Vse te prazne pene ki jih bruhate iz — od agitacije spe-hanih — ust, niso druzega kot silna jeza, da bo tudi na Pclzeli — zmagal Roblek! — Kupfernazlot iz »Knodlarske dežele«.
Na trnjQvo pot se je podal dr. Korošec v n a-šem volilnem okraju od Dramelj do Vranskega, od Frankolovega do Polul. Ko bi znal, da ga naši volilei tako malo cenijo in obrajtajo, bi si bil pač stokrat premislil, predno se je odločil za kandidaturo. Gotovo je, da že komaj čaka zadnje postaje, to je v Pirešci, o kateri misli, da je njegova naj-zvestejša opora, ker »županuje« tam njegova desna in baje dobro plačana roka Zupane. Pa tudi tukaj bo trda šla, nesrečni in obupani g. kandidat! Za to bomo že mi Pireščani skrbeli. Ze'o smo radovedni, koliko gg. orožnikov nam bo vlada sla,« mandirala, da bo utis veličastnejši. Na veselo svidenje! *
V »Gospodarjevem« uredništvu so že čisto zmešani. V zadnji številki piše list, da je Roblek glasoval celo za nujnost Schrammlovega predloga dne 28. nov. 1911. Tu se vidi, kake pregiavice jim dela Roblek. V toliko pa imajo vendarle prav, da bo Roblek dne 28. novembra 1911 glasoval, če bo tisti dan sploh seja in če se bo šlo za koristi volilcev njegovega volilnega, okraja. Dr. Korošec bo pa suho žvižgal, če mu dr. Jankovič ne odstopi mandata.
Robleku očitajo njegovi nasprotniki, da se vozi v kočiji. Ali se ne vozijo tudi drugi kmetje v Savinjski dolini v kočijah? Poglejmo si Koroščevega agitatorja mlinarja Niedorferja, ki 2alčanom tudi prav raci moko prodaja, ter se jim dobrika, ima pa vedno odprta vrata za vse tiste, ki njegovega bivšega prijatelja Robleka obrekujejo! Tudi ta mož se vozi v kočiji pa tudi drugi njegovi prijatelji n. pr. Ušen, Terglav. In zakaj ne? Ako si kmet z umnim in treznim gospodarstvom toliko opomore, da se lahko boljše vozi, ga-li naj bo za to sram? Vidite kmetje, kako vas zavidajo naši duhovniki ter nam ne privoščijo niti boljšega voza. Kaj ne, gospodje, kočije so samo zi župnike in kaplane, za nas kmejte pa so dobri »štajrer-bagerli« in >-!ojternice« ? Le molčite o kočijib! Kdo pa ima lepšo kot šentpeterski župnik dr. Jančič?
■ Vransko. V noči od četrtka na petek je neka klerikalna pokveka namazala s črnilom vse hiše, na katerih so bili Roblekovi plakati. Splošno leti sum na mežnarja in na pismonošo. Ta slednji Korošcev priganjač jih je v zadnjem času toliko zagrešil, da bomo morali govoriti odločno besedo pri poštnem ravnateljstvu. Kako bo takrat Janezu pri srcu, ne vemo, vemo pa, da mu potem nu bo več potreba podplatov trgati po Vranskem.
Vransko. Splošna sodba ljudi je, da delata naš župnik in kaplan pokoro za svoje grehe. Drugače si res ne moremo ipisliti, čemu bi se ta dva gospoda vsak dan tako mučila, potila in napenjala po hribih, da vse od njiju teče. Posebno g. kaplan je revež, katerega volitve včasih tako zdelajo, da »švedra« tako po trgu, da si človek misli, da bo zdaj pa zdaj skupaj padel. Janko, Janko! Spoznali smo te, da si hinavec. Ogibali se te bomo, ti pa pusti nas v miru. Tako bo najbolje.
Po Gaberjih je, kakor čujemo, neki krojač Šerec raznesel nad vse drzno in lažnivo govorico, da je g. Roblek na shodu v sredo zvečer pri Plevčaku rekel, da je vsak podjetnik neumen, ki plača delavcu več ko 1 krono na dan. Raz-širjevalec te vesti se bo seve imel zagovarjati zavoljo laži pred sodnijo, ker vsi pošteni zboro-valci vedo dobro, da Roblek kaj takega ni rekel.
Zg. Ponikva. Naš častitljivi stari g. župnik bi boljše storil, ko bi se zaradi volitev preveč ne razburjal, in ne streljal takih kozlov. Tako ie zadnjič nekemu možu nasproti izjavil, naj hudič vzame vse liberalce in ves hmelj s hmeljevkami vred. Za takega starega človeka gotovo ni lepo, da tako govori. Dne 13. junija pa vam bomo s Korošcem vred pokazali, kaj se pravi pri nas čez hmelj zabavljati.
»Saj tako vemo, da bo Roblek zmagal !«
Dobrnčani so kričali na z?3njem ponesrečenem shodu pri Novi cerkvi naprednjakom: »Saj tako vemo, do bo Roblek zmagal; ampak ne tako ko 1.1907!« Klerikalci so torej danes že sami prepričani, da Korošec pade kakor je dolg in širok. Čemu potem še vse goljufije in nasilstvo? Ali vas res ni nič drugega ko sama hudobnost?
Pozor kmetje! Umetni gnoj zastonj! Kmet A.: »Za polje b' sedaj potreboval mnogo umetnega gnoja. Ne vem, kje bi ga dobil najceneje?« Kmet B.: »Kaj, najceneje! Zastonj ga dobiš iz Maribora. Tam ga imajo pri »Slov. Gospodarju« cele rnaga-cine. V 15 letih, kar je Korošec glavni urednik, g.-je ta Kristusov namestnik nafabriciral neznanske množine proti učiteljstvu.« — Kmet A.: »Zdaj te zastopim. Tudi proti kmetom ga je v zadnjih časih že mnogo nafabriciral« — Kmet B.: »Pa boš videl, koliko več ga bo še proti ubogi kmečki pari, ki se ne zna braniti.«
Dr. Korošec v Št Pavlu. General se je osokolil in v mogočnem diru je sinoči prijahal v Št. Pavel. Pri Sv. Magdaleni je za bajoneti imel par ljudi. Ko so naši zazvedli, da je general vojskinih tram tam, so seveda kar „vztrepetali". In zbralo se jih je mahoma nad 200 samih kmetov ter so priredili sijajen shod za Robleka. V Št. Pavlu, dragi general, je (ves tvoj trnd zaman. Kakor skala stojimo ja Robčkom.
DR. KOROŠEC NA BEGU IZ S PAVLA.
Danes je imel dr. Korošec v faro iu shod, na katerem so imeli Roblekovci večino. Kf se ni pustilo naših k besedi, oni s klici »živijo Roblek« ludi njega niso več pustili govoriti, na kar je odprl vrata in pokazal ljudstvu orožnike. Tako »sijajno« se je konča! tijegov shod v Št. Pavlu, da se je v naglem diru odpeljal iz Št. Pavla, v tako naglem diru, da je voz treščil ob neko hišo. Adijo, dr. Koro-
šec, upamo, da te ne vidimo več!
Dr. Jančič in Roblfifeovo krščanstvo. V
„Straži" Jančič in vikar Gorišek nesramno lažeta in trdita, da je Roblek slab kristjan, akoravno sama dobro vesta, da mu glede krščanstva in vernosti ne sežeta do kolen. Da Jančič sam drugače misli, vemo dobro. Pred par leti je rekel Roblekovi družini: „Družina, držite se te hiše, to je edna najbolj krščanskih rodbin na celem Spodnjem Štajerskem." Pa tajite te besede, dr. Jančič, če si upate. Takrat ste govorili resnico, danes pa Vi katoliški duhovnik lažete, ker Vam to služi v Vaše umazane namene. Vi ste tisti, ki spravlja 8 svojim hinavstvom, s svojim po-nočuim lazenjem od hiše do hiše, s svojim podlim hujskanjem in s svojim sovraštvom vero v nevarnost, ne pa odličen kristjan Roblek! .	_
Roblekov shod v Zagradu pri Celju na vrtu gostilne Franci se je vršil sinoči ob lepi udeležbi nad 100 ljudi. Predsedoval je g. Štefan Završnik. V poljudnih besedah je kandidat Fr. Roblek ob splošni pozornosti razvil svoj program. Govorili so še gg. Lesničar (o davčnih zadevah), dr. Janko Sernec in Spindler. Gospod Roblek je stvarno razpravljal v debati še o nekaterih gospodarskih vprašanjih. Ob splošnem navdušenju za Robleka se je shod mirno končal. Udeleženci so bili iz Zagrada, Osnice, Pečovnika, Košuice, Polul in Brpsa.
Braslovče. Dne 8: junija je bil Korošcev agitator Matija Bošnak obsojen od okrajnega sodišča V Celju na 20 K denarne kazni ali 4? ur zapora, ker je na Koroščevem shodu v Št. Petru dne M. junija imenoval Braslovčane, kateri so demonstrirali, ker jim ]e bil vstop na shod po orožnikih za-hranjen, vfakinažo«. Tožitelji so bili: Janez Babič, Franc Gmajner, Janez Šoštar, Ivan Slokan, Fraric Vrankovič in Janez Rojnik, sami ugledni posestniki. In take ljudi imenujejo Korošec, njegovi agitatorji in njegovo časopisje »fakinažo«. To je slabo priporočilo za 13. junija, ljubi Korošec Fakina-ža ti bode še v ušesih zvenela!
Iz Št. Petn a v Sav. dol. in tudi jz drugih občin s klerikalnimi očinskimi odbori dobivamo poročila, da se delijo tam zaznamovane glasovnice. Za
vsak konkreten slučaj bomo sicer storili zadevne korake. Opozarjamo pa volilce in zaupnike, naj ali znamenja na glasovnicah s črnilom premažejo ali pa naj dotični volilei, ki dobijo take glasovnice, te odvržejo in na dan volitve zahtevajo novo oa komisarja.
20.000 K in žalska cerkev. V »Straži« je napisala neka blagoslovljena roka laž, da Roblek zahteva od žalskega župnika Korena vrnitev 20.000 K, katere je dal za žalsko cerkev, da je tožil že pri škofijskem ordinarijatu v Mariboru fn pred sodiščem in da je obe tožbi zgubil. Mi smo dosedaj o tej zadevi molčali, akoravno bi jo bili v volitvenem boju lahko izrabili, ker smo hoteli sivolasega župnika Korena pardonirati. Ker je pa stari mož vkljub svojim sivim lasem ravno-tako hudoben in hinavski kakor večina njegovih tovarišev, razodenemo resnico. Roblek ne zahteva niti vinarja od tega, kar je dal za cerkev, nazaj. Pač pa bode tožil cerkveni stavbeni odbor v Žalcu župnika Korena, ker župnik do danes še ni položil računa, kako je porabil kot blagajnik cerkvenega stavbenega odbora onih 20.000 kron, katere je na račun tega odbora dvignil v Savinski posojilnici. Do danes se namreč sploh ne ve, kam je prišel ta denar in župnik bo že vedel,' zakaj noče položiti računa. Pred vložitvijo sod-nijske tožbe se je obrnil cerkveni stavbeni odbor do ordinarijata, da bi ta na župnika uplival, kajti ako pride zadeva pred sodišče, zna imeti za župnika Korena usodepolne posledice. Ker pa tudi tem potom v dobrem ni bilo ničesar doseči, sledi sodnijska tožba. Da se hoče župnik Koren iz neprijetnega položaja rešiti z lažmi zoper svojega dobrotnika, poštenjaka Robleka, mu bode malo pomagalo.
Št. Jurij ob j. ž. Kako huda prede dr. Korošcu tudi že pri nas dokazuje dejstvo, da so se vrgli vsi, ki le zamorejo kam prestopiti, zelo strastno v volilni boj. Gor od rudečeličnega župnika in pritlikavega kaplana, ki počastita vsako hiišo in kočo, pa dol do neznosnega Žliča-ja letajo moč in dan po celi fari okrog. Ravnotako strastno, divje delajo tudi okoliški občinski odborniki in njihovi pristaši, ki raznašajo glasovnice. Njihovi že ifak omejeni možgani so zburkani, da kar kričijo neumnosti. Na vseh koncih in krajih se jim gre zdaj naenkrat samo za sv. vero — nič za Korošca. Vera in nič druzega kakor vera jim je v veliki nevarnosti. In ti občinski odborniki, ki so največji živinski barantavci, so popolnoma pozabili, da jim je edino dr. Koroščeva stranka zaprla sejme, po katerih zdaj vedno zdihujejo. Volilei, ne dajte se zapeljati od zaslepljencev, mislite s svojo glavo za svoj lastni blagor. Edirno to Vam pa zamore pridobiti le poslanec, ki je neodvisen, samostojen in pošten! Naj Vam klerikalci obetajo karkoli, mislite si le eno — da nesramno lažejo. Vi pa nevstrašeni zapišite na volilni listek edino pošteno ime našega kmečkega kandidata: Franc Roblek, posestnik v Žalcu.
Iz Dramelj. Sredstva, katerih se poslužujejo duhovri gospodje, da bi preslepili ubogo pošteno ljudstvo za poslanski mandat in bi si izvojevali svojega duhovniškega poslanca v državni zbor, v kojem bi imel ta najprvo skrbeti, da se privoli duhovnikom še večja moč, kakor jo že itak imajo, na vrh njihovih dobrih gmotnih razmer še višje plače na škodo davkoplačevalcev in v škodo že itak preobremenjenega kmeta, so zraven neštetih laži njihovih listov, še naslednja: »Kdor voli državno-zbotskim poslancem drugega (torej če je ta tidi najboljši kristjan), kot ga je postavila duhovniška zveza (torej naj si bode ta še tak brezvestni človek, veseljak ali brezznačajnež), stori smrtni greh iu bode pogubljen. — Isto se zgodi ženam, katere pustijo, da volijo njihovi možje druge, kot kmečke kandidate.« Tako je pater kapucin raz prižnice begal pobožno ljudstvo, ki je prišlo iskat v hram božji utehe in poslušat božjih resnic. — »Če za-kičeš »Živijo Roblek«, si storil večji greh, kakor bi pljunil v Kristusa na križu«. To so besede, s kojimi je župnik v neki vasi Savinjske doline do obupno-sti pretresel dušo nedolžnih otrok. — Duhovnika, ali se še drzneta pogledati proti nebu, ali se je vajina katoiiškoduhovniška vest popolnoma zadušilla v umazani posvetni politiki in v brezmejno sovrasa-ni strasti? — Hočeta nam li utajiti božjo pravičnost ter nam pomandrati naše najsvetejše, našo vero? Do tukaj, in ne dalje, vama kličemo mi, moz ob možu stoječi za vsako bitko odločno pripra\ ljeni samostojni kmeti, verni katoličani in volilei nedotakljivega uzor moža, Franca Robleka.
Braslovče. Na našo občino se je dr. Korošec posebno vrgel. V skrbi za svoj mandat se je celo tako ponižal, da se je tudi spomnil, da je duhovnik. Sedaj namreč celo pri nas spoveduje. Prav ima! Naj kar ostane za kaplana v Braslovčah! Ali pa morda špekulira na našo dekanijo, če ne bo izvoljeni' Je vse mogoče. On je namreč silno »veren« in idealen«!
Dobrna. Pri nas občinsk? sluga dostavlja volilne izkaznice le klerikalnim volilcem, dočim one od volilcev naše stranke zadržuje. Tako hočejo doseči, da se naši volilei ne bi volitve udeležili. (Op. tiri-dn. Opozarjamo, da smo posredovali v tej zadevi pri glavarstvu. Volilce pa opozarjamo, naj si gredo gotovo, če 24 ur pred volitvami izkaznic in glasovnic ne dobijo dostavljenih, po nje na občino!!)
Iz Žalca. Zlobni babji jezik znanega klerikalnega dopisuna nadalje obrekuje v »Straži« Zalčant, da je to, kar se je zgodilo, nekterim še premalo in
•
'da ti grozijo, da sedaj pride na vrsto oltar, ter namigne, da bi znal o tem kaj več vedeti žalski Šen-tak. Farovški gospodi, Vam Še nismo dovolj doka-žali, da ste se očitno izdali kot obrekovalci, hočete nadaljevati to peklensko hudobno gonjo? Žaičani predobro vemo, da nimamo v smrdljivi zadevi ničesar prašati poštenega sotržana, ampak, da imamo v zasledovanju prvih tičkov se obrniti na nt kega Schreinerja, kateremu bodejo tudi še znane zanimivosti iz časov njegovega bivanja v Doberni. — (Ali se spominja nekega prav zanimivega dogodka ob priliki neke veselice na nekem hodniku v varstvu nočne temine??? Op. uredn.)
Dramlje. V rokah imam letak o samohvali dr. Korošca, nasprotno pa nesramno lažnjivo o Robleku. Tu stoji črno na belem: Roblek je dne 28. nov. 1911 glasoval, naj se uvaža prekomorsko meso in živina iz Rusije, Rumunije in Srbije. Vedoma ?e lažejo in glodajo 3 leta na tej laži, sedaj pa so si zmi-slili, da bode 28. novembra tega leta še le glasoval. Tudi naš častiti kaplan Lasbaher ie na shodu dne 4. jun. pred župniščem lagal, da je Roblek glasoval za uvoz živine. Ali nimate še dosti »iažnjivcev« na hrbtu ? Dajte, dokažite, Vi si vendar lahko pridobite Roblekovo premoženje, katero Vam je stavil. Na tem shodu, katerega je oznanil župnik Ogrizek spred oltarja, da je shod — čujte! — le za krščanske volilce, primerjal se je Blaž Jesenek z levim razbojnikom. No pa saj ni čudno, ko je pa še le pred nekaj dnevi zopet imel s c. kr. okrajno sodnijo opraviti m bil kaznovan, ko je tolkel in razbija, v gostilni. Župnik je premleval zopet in po svoie zavijal, da se gre za sv. vero in da liberalci imajo geslo, da je krščanstvo strup. (Ta-le ljubi Ogrizek res nepoboljšljivo laže. Op. uredn.) Lagal je nesramno, da bode Roblek glasoval za vinski davek, ker je proti davku na pivo. K besedi se oglasi Jarnovič; tu so pa začeli ugovarjati župnik, kaplan, Jevšineki, mladi Podplatar in mladi Bosjan, o katerem se pravi, da še ne ve, ako dobi brke ali perje. Bali so se luči, strah jih je bilo, da bi njim bil razložil izda-jalstvo nad slovenskim narodom, da bi slišali, kako delujejo klerikalni poslanci le za svoje strankarske in osebne namene, a koristi kmečkega stanu pa teptajo s svojimi nogami v blato. Lažnjivci ste, ko pravite, da se brezobrestna posojila redno izplačujejo. lažnjivci ste, ko pravite da obstruirate v deželnem zboru zaradi tega, ker so Nemci črtali brezobrestno posojilo. Resnica pa je, da so glasovali prej za davek na pivo, potem so začeli obštrukcijo, In na to se je črtalo brezobrestno posojilo. Siedaj ste pa odnehali od vseh točk, katere se tičejo narodnih in kmečkih koristi, a zahtevate le še eno mesto slov. klerikalnega člana deželnega šol. sveta. Pred 4 leti ste na vseh shodih rotili, ne voliti takih poslancev, kateri bi glasovali za ogrsko nagodbo, posebno za izvoz vina. Kdo pa je potem glasoval za nagodbo? Vsi klerikalni poslanci, ter so s tem jasno pokazali, da: mi. njim ne smemo zaupati: ampak tistemu, katerega si je ljudstvo samo izbralo in to je naš Roblek v Žalcu.
Pogovor dveh volilcev v Dramljah.
A.:	Ali že veš, kdo bo 13. junija volil dr. Korošca?
B.:	Naš župnik Ogrizek in pa vsi tisti, kateri se pritožujejo, da premalo davka plačajo.
A.:	Kaj pa kaplan in mladi Bosjan?
B.:	Beži, beži, ta dva pa volilne pravice nimata.
A.:	Kaj pa Blaž Jesenek?
B.:	Ta bo pa Robleka volil.
A.:	Kako pa to?
B.:	Veš, to je tako, ker on zmirom drugače dela, kakor misli in govori.
A.:	Kako pa se pravi takemu človeku?
B.:	Da ni miš, pa ne tič, da je po! belega, pol pa črnega.
A.:	Zdaj pa z Bogom, tudi jaz bom volil Robleka, akoravno me moja žena preklinja in regija, kakor sraka na veji.
B.:	Veš to pa zato, ker ženski spol pravi, da je Korošec lest fant.
Dramlje. Naš napredni volilec se je ob neki priliki pogovarjal z našima duhovnikoma, kateremu sta se pred pričami izrazila, da je Roblek sposoben za poslanca,, da je boljši kristjan kot on; samo to je hudo, ker ni klerikalne stranke. Volilec jima je dokazal, da klerikalni poslanci na naše stroške lenobo pasejo na Dunaju, a za kmeta še do danes niso storili nič. Priznala sta volilcu slednjič, da je ziveden, izobražen, a le zapeljan od liberalnega časopisja; slednjič mu zažugata, da ne sme priti ponj za poslednje zakramente prosit, ter sta mu odločno odrekla, namreč ako voli Robleka. — Praša se le, ako bodeta tudi ona dala plačano bei-njo nazaj, katero prejemata od faranov; saj sta vendar za to plačana, drugega dela pa nimata. Volitve se pa ne tičejo stranke, ampak le osebe in gre se le za obstanek kmeta, kateremu privošči dr. Korošec le to, kar v razgonu zraste. Slednjič ju je zapustil z izrekom: Kdor se z duhovniki brati, nima š čim erati.
Iz St. Jurja ob Ščavnici. Dragi volilci savinske doline! Volite 13. junija iz vaše sredine državnega poslanca g. Robleka. Dr. Korošec ni za vas. Nekoč je rekel, da naj kmet tisto je, kar v razgoni raste. Mi še njemu dobro pomnimo tiste besede, da nam drugega nič ni privoščil, ko le tisto, kar bi na ogoni zrastlo. To bi torej bil poslanec za tako lepo Savinsko dolino?! Prašajte ga, ?poštovani volilci, zakaj ne kandidira v svojem okraju, kjer je rojen. Ta odgovor vam mi damo iz njegove rojstne župnije Sv. Jurja ob Ščavnici:
1.	ni sposoben za poslanca, ker je njemu le takrat kmet dober, ko je kakšna volitev za poslanca;
2.	za to ne, ker kmetu ne privošči drugo, da bi moral tisto jesti, kar v razgonu raste;
3.	da ga sploh ne maramo, se je pokazalo, ko je enkrat pri nas kandidiral, so njegove lepake z neka mažo še celo v njegovi rojstni občini namazali, da je mimogredočim slab duh napravila ta maža;
4.	ker je med spodnještajerskimi Slovenci napravil velik razpor, nič drugega kot sovraštvo,
5.	ker celo o svojem bratrahcu g. dr. Miroslavu Ploju v svojem listu Slov. Oosp. piše goro-stasne laži in obrekovanja, da se mi sramujemo, da je dr. Korošec naš rojak.
Imeli bi vam več poročati, samo to vas prosimo, dragi savinjski kmetje in volilci, glejte, da bo 13. junija Korošec padel, kakor je dolg in širok. Tisti pa, kateri bodo za Korošca glasovali, bodo se pozneje grozno kesali. Živel Vaš Roblek! S Korošcem proč! — Jurjevčani.
Iz Slov. goric. Še ne dolgo tega sem bil skupaj s svojim prijateljem, ki je doma blizu dr. Korošca pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Pogovarjala sva se to in ono in prišla v govor tudi o volitvah in dr. Korošcu. Ker ga ta moj prijatelj še izza mladih let pozna, da je že takrat, ko se je še šolal, bil zelo ošaben, in pozneje, ko je prišel v lemenat, je ob počitnicah doma kaj rad zabavljal čez kmeta in večkrat rekel: »Kmetmaj tisto žre, kar po razgoni zraste«. Kmetje so si to dobro zapomnili in ko je pozneje kandidiral, je v domačem kraju »skozi padel«. Sam njegov oče ga ni hotel voliti ter mu je večkrat rekel: »Pusti politiko! jaz sem te šolal za duhovnika.« — Ponosni Savinjčani, ne dajte se premotiti od takega ošabnega kaplančeta, ki niti v domačem kraju nima kredita! Dne 13. junija pa vrzite tega »fest fanta« tako, da se nikdar več v politiko mešal ne bo. — Vam dobro želeči Prlek.
Iz Prekope. Pri nas se najbolj vsajajo za Korošca taki ljudje, ki so še dosedaj povsod zgago delati, ki jih živa duša ne mara. Nekaj teh ljudi ima veliko masla na glavi in sami sebi naj pripišejo posledice, ako bodo silili preveč na šolnee. Ker so že povsod drugod pri poštenih ljudeh prišli ob kredit, so začeli pristopati k razupiti kmečki zve-; zi, o kateri vsi vemo, da je le zveza falitnih doh-tarjev, starih liberalnih profesorjev, ki so v srcu brezverci, pa se sedaj hlinijo pobožne, ker jim to nese, mežnarjev in drugih takih ljudi, ki bi radi kmete za nos vodili. No pa »gljha vkup štriha«. V tako fajn družbo prav imenitno paše kak dolgopeti kravji mešetar, da se mu v senci bajonetov ne bo scedilo maslo na glavi; za tako nobel družbo je tudi nekaj posebno imenitnega naš prekopski Turek, ki takega ne glešta vsaka vas; v tako zbrano drušno spada gotovo tudi naš slokobedri jecljav-ček in pa tisti umazanl'fezik, ki je v svoji satanski grdobiji lagal okoli, da; je rekel Roblek na nekem shodu: »Ako bom jaz izvoljen, morajo vsi farji po-crkati!« Naj si zapomni ta falot, da je Bog pravičen in da ima dolgo roko; še preden bo petelin trikrat zapel, bomo že vedeli za njegovo ime, in še predno bodo te vrstice tiskane, ga bo imela že sodnija v rokah. Našega Turka se je lotila seda] naenkrat taka strašanska pobožnost, da se bojimo zanj, da nam ga ne vzamejo med svetnike. Toda pri nas so taki neverjetni Tomaži, da mislijo, da se možakar !e hlini. Neka poštena žena se je celo predrznila, povedati mu to naravnost v brke Bilo je to na binkoštni pondeljek. Mož pobožni »rajski svat« je šel na Čreto in Z vso svojo zbrano in znano brumnostjo agitiral za Korošca, »da ne bi vera čisto doli prišla«. In že omenjena žena mu je zabrusila v obraz: »Ti pa, ti, ravno ti si za to; svoje žene se ahtei, in druge pri miru pusti, pa ne bo vera doli prišla.« Mož ni znal odgovoriti drugega ko: Saj za teboj še nisem nikoli hodil. Ženska pa. Saj bi ti tudi ne svetovala, v obraz bi ti pljunila. — Take glasove že privoščimo Korošcu, za Robleka bodo glasovali možje, ki jim nima nihče ničesar očitati in ki vedo, kaj je vera in kaj politika.
Letuš. Fantje po polj' gredo! sem začul, ozrem se, in kaj vidim tam na dolgem Letuškem polju? Dva črna gospoda — katera? Ej braslovški kaplan in pa dr. Korošec iz Maribora gresta k nam v Letuš, da nas malo nafarbata. — Dne 2. t. m. je priredil dr. Korošec v Letušu pri Kolšeku svoj shod; poset je bil grozenski — čujte: 18 — reci osemnajst — volilcev, in nič več, drugi so bili sami šo-larčki in dekle; ne mislite si pa, do so to bili sami Koroščevci, prešteli ste si jih lahko g. Korošec na prste ene roke, drugi so bili pa sami tisti hudi Rob-lekovci, ko'im ste na tem shodu očitali 3 sodčke gratis-piva v Št. Jurju na Roblekovem shodu! — Res smo ga pili, ker smo vsled daljne poti postali žejni, a smo si tudi ugašeno žejo sami plačali, tei Vas s takim očitanjem ni treba več v Letuš. — Videli ste zopet, gospod Korošec, da Letuš ni več tako ultraklerikalen, kakor ste mislili, in Vam svetujemo, da drugič jo zavijte rajši proti Dobrov-ljam, tam Vas morda še pride kdo poslušat; mi Letušani na Vašo farbarijo ne damo nič, ostanite le rajši z Vašimi govori pri nevednih Marijinih devicah in čukih, nas zavedne kmete pa pustite pri miru'
Zg. Ponikva. Torek je bil pri Urajneku ob 8. uri zvečer shod za Korošca. Pa ta general »kmetov« v duhovski suknji ni morda prišel sam, kakoi bi morda kdo mislil, temveč poslal je nekega klati-viteza, da svojo in Koroščevo modrost oznanja tudi pri nas in da bi sejal tukaj prepir. Toda nje-
gov namen je splaval po vodi. Šopiril se je inea udeleženci shoda, med katerimi je bilo tudi nekaj naših pristašev, kakor petelin na gnoju. Nekaj časa je kričal v sobi, da ni preveč prostorna, in ki jo je napolnilo le malo volilcev, pa precej žensk. Ker so mu naši pristaši od zunaj ugovarjali, je prišel ta nebodigatreba parkrat na prag ter izlii nad nami jezo s tem, da je zmerjal neprisotnega našega ob-čespoštovanega g. Robleka z »lump«, »baraba«. Vi dr. Korošec, če mislite, da si boste ogladili pot do korita s tem, da naščujete svoje nesramne agitatorje, da blatijo našega priljubljenega g. Robleka z nesramnimi psovkami, se zelo motite. Število Roblekovcev se vedno množi in videli boste, da bo govorila dne 13. junija ljudska volja. Proč s Korošcem, ki se kot duhovnik ne ravna po naukih Kristusovih: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Zg. Ponikva. Volilci tovariši, ali že veste, zakaj se duhovniki, pred vsem pa ponkovški faj-mošter, tako pehajo, da bi spravili h koritu doktorja Korošca? Obljubil je namreč vsem duhovnikom, da jim bo izposloval zopet zvišanje plač m sicer za celih 200 kron vsakemu!! To bi znašalo zopet lepo vsotico novih državnih izdatkov, ki bi zadeli zopet davkoplačevalce —, kmete! Na tistih 200 K pa komaj čaka naš največji ubožec ponkovški župnik, kateri vali že dolgo svoje premoženje, ki se od dne do dne veča kar vedno grabi. Seda} je svoj kupec preluftal samo zato, da bi se pomnik žilo vsled Koroščeve obljube za celih 200 kron na leto. Izpreglejte volilni tovariši, da se gre duhovnom samo za njih korist in ne pričakujte od KoroS-ca nikakih dobrot, ki vam že v naprej obljublja večje davke. Naženite tega prisiljenca, ki se je sani postavil za kandidata, kakor ste nagnali pred « leti Povaleja. Oba sta človeka iste stranke, zatorej pa ne pljuvajte v svojo skledo. Ostanite trdni in pojdite vsi na volišče do zadnjega ter oddajte glasovnice za kmečkega kandidata Franca Robleka — ne volite pa Korošca, kateri že sam ve, da propade. Na shodih pravi Korošec sam, da rima proti Robleku* nič, pač pa proti stranki. Ker pa tudi mt nimamo proti Robleku, bo tudi on, in noben drug naš poslanec. Komet Korošec mora razleteti!
Žalec. Klerikalci delajo z obupnimi sredstvi, da bi rešili svojega potapljajočega se kandidata. Tako je neka klerikalna devica obljubila mladeniču K., da ga vzame v zakon, ako voli dr. Korošca! Ta ni slaba, ljuba dušica, en glas za Korošca več, pa še moža dobiš, ki si ga že tako dolgo želiš! So le dobra reč volitve!
Iz Brasiovč. Koroščev shod v Braslovčah d m? 28. maja se je nad vse klaverno obnesel ter pokazal, da ga tukaj razven nekaterih farovških kimavcev in tercijalk nihče ne mara. Shodu je predsedoval neki Plavc, ki shoda ni znal niti otvoriti niti zaključiti. Korošec nam je pripovedoval samb « nekem oslu in o jahanju in kako se mu sline cedijo, da bi tudi on rad jahal po Savinski dolini. Pravil je, da nas ima rad in da imamo tudi mi njega radi; pa ne bo ne prvo ne drugo res. Da pa vam, dr. Korošec, ni mar za nas ampak za naš mandat, za katerega se take na vse pretege pipljete, je dokaz to, da nas z bajoneti od sebe odganjate. Najeli ste si orožnike, da so vas stražili od spredaj in od zadaj z bajoneti, kakor da bi bili mi Braslovčani res sami roparji in pobijalci. Gospoda kaplana Vogrin-ca ste postavili za vratarja pri vhodu, da nas je tam izbiral kakor ljuliko od pšenice in gledal, da ne bi prišel kdo blizu, da bi se vam upal pogledati v oči. Mi pa prav dobro vemo, zakaj se nas tako bojite, da vas morajo orožniki stražiti Ne bojite se nas zato, ker bi vas napadli ali pobijali. Vi dobro veste, da smo zato preizobraženi. Ampak bojit« se nas zato, da smo toliko pogumni in zmožni, vam povedati resnico v obraz ter vam tako potegniti krinko raz obraza. A vkljub vsem zaprekam se je pridružilo veliko nas naprednjakov in ravno zato, ker ste videli, da je napredna stranka tako častno zastopana, si niste upali dati na glasovanje vaše kandidature, ker ste dobro vedeli, da bi vaše ki-movce naprednjaki lehko dvakrat preglasovali. Gosp. dr. Korošec, jasno je, kako se vam morajo tresti hlačice, da tako milo prosite žene in dekleta na pomoč ter pri vsaki koči beračite glasove. Gospod Korošec! Ker ste morali bežati v nedeljo iz Gomilskega po stranskem kolovozu, se vam Je paG zdelo potrebno, da ste šli v Male Braslovče v krčmo s kaplanom Vogrincem kupovat od šnop-sarjev glasove za smodke. To vam bo še žal. Gospoda kaplana Vogrinca pa odločno svarimo, da se naj nikar tako ne peha po celi fari po noči in po dnevi za Korošca, sicer mu bomo zapeli tako himno, da se bo slišala od Brasiovč do Hoč in Trsta in da mu bo donela po ušesih vse žive dri. Mež-narju Rojniku pa povemo, da ako ne bo držal svo-ega dolgega jezika mirno za zobmi, mu bede sla-oa predla, kakor pride z žakljem na rami do nas. Mesto da po gostilnah za Korošca agitira in se s farani prepira tako, da ga gostilničarji mečejo na cesto, bi bilo bolje, da bi marljivejše snažil cei-kev. To je opravilo mežnarja, ne pa agitacija.
Šmartno pri Celju. Naš župnik Erker se poslužuje za agitacijo za dr. Korošca prav enostavnega sredstva: spovednice. Pripoveduje tam vernim kristjanom, da je smrtni greh čitati »Narodni List«, in zabičuje, da je treba voliti dr. Korošca. Tudi ; e vsula v našo faro cela kopa agitatorjev iz Pire-šice in Dobrne. Naša fara bo pa stala za našim ^oblekom. Do zmage!
Izlet na goro Oljko se vrši v nedeljo, dne 11. t. m. Prvi oddelek se odpelje zjutraj ob 7°43, drugi opoldne ob 12'46 do Polzele ter krene na vrh. Sestop v Rečiško Vas in z vlakom ob 7'39 zvečer vrnitev v Celje. Planinski pozdrav! "a
Teharje. Posebne vrste računske listke ima naš krčmar Šušterič, ki je že precej krone iz žepov nas naprednjakov pogoltnil. Račune namreč piše na Koroščeve letake. Šušterič, daleč si zlezel. Zapomnili si bomo to drzno postopanje. Agitiraš lahko, pa ne na tak za nas naprednjake izzivalen način.
G. dr-ju M. Slaviču, mestnemu kaplanu v Celju.
Vi ste na shodu v Lokrovcu dne 6. t. m. med drugimi iz ^Straže« in »Slov. Gosp.« posnetimi neumnostmi spregovorili tudi naslednje: »L. 1907. se je Slo v državnem zboru za odprtje državnih mej proti Srbiji, Rumuniji itd. Takrat so naši katoliški poslanci, na čelu jim dr. Korošec, glasovali proti odprtju mej, poslanec liberalne stranke Roblek je pa glasoval za tisti predlog«. S temi svojimi besedami ste z očividnim namenom grdo lagali, kar tukaj javno konštatiram. — Vekoslav Spindler, urednik v Celju.
Dr. Korošec in njegov volilni okraj. Dr. Korošec, ki je z različnimi kandidaturami obredel že celo Spodnje Štajersko, bi se naj poučil vsaj s mejah Svoje-?, volilnega okraja, ker je vr.idar žalostno, da kandidat ne Ve, kje so njegovi volilci. Na binkoštni pondeljek je imel volilni shod v trgu Vojniku, kateri pa voli v mestni skupini Celje-Or-mož. Tržani, ki so se zbrali na volišču, so začudeno gledali, ko se jim je predstavil nek tujec za kandi-didatu Robleku, kar so tudi vsi, izvzemši Janeza venec v tej skupini samo Rebek. Šele po malem, ko so navzoči naprednjaki pojasnili, da je to kandidat kmečkih občin, so razumeli situacijo in so so muzali^ »ljudskemu« kandidatu, ki v svojem okraju — v Škofji vasi nima poguma zborovati, in hodi Marckhlu in Rebeku v zelje. — En uspeh pa je dr. Korošec dosegel: v kraju, kjer je zboroval, ne bo nobenega glasu za Rebeka. In to je tudi nekaj.
Volilni shod kandidata Robleka v Št. Jakobu pod Kalobjem se je na Binkoštni pondeljek nepričakovano lepo obnesel. Nad 200 glav broječa množica se je zbrala v prostorih Graselijeve gostilne ter čakala na prihod kandidata. Od vseh strani burnu pozdravljen je stopil g. Roblek na zborovališče. Shod je o tvoril Podgoršek p. d. Cestni Jože iz Šentjurja, ki je predlagal kmeta Rozmana iz Kalobja predsednikom. Po kratkem pozdravnem nagovoru je oddal ta besedo kandidatu, ki je ob splošnem o-dobravanju razvil zborovalcem svoj program. Za njim so še govorili Urlep, Podgoršek in Čulek iz Šentjurja, Mahen Anton iz Trnovelj in pravnik Mastnak iz Slivnice, ki so vsi pozivali zborovalct-volilce, da oddajo dne 13. junija svoje glasove kandidatu Robleku, kar so tudi vse, izvzemši Janez« Podgoršeka p. d. Zeplna iz Št. Jakoba in njegovih treh pajdašev, odločno obljubili. S klici »živel Roblek!« in »Zmaga mora biti naša!« je shod končal.
Kalobški župnik Kostanjevec se je na Binkoštni pordeljek pošteno zmotil, ko je hotel s pomočjo svojih klerikanih kalinov preprečiti Roblekovo zborovanje v Št. Jakobu. Mož je revčke napajal in šuntal, da vstavijo Robleku konje ter vržejo njeg.* samega iz voza in tako preprečijo shod. Priče za to so nam na razpolago in lahko župniku v Slučaju potrebe ž njimi postrežemo. Svetujemo mu pa pred vsem, da naj neha ljudstvo ščuvati, sicer mu za-godemo mi in večina njegovih faranov eno, ki mu bode še dolgo po volitvah šumela po ušesih. Dr. Korošec naj ostane tam, kjer je dosedaj bil, kaj nam m&r, če ga marajo ali ne, mi Kalobčani pa volimo dne 13. junija vsi Franca Robleka, posestnika v Žalcu.
Št. Juri ob j. ž. V naši trški občini so se delile glasovnice, ki so imele tudi občinski pečat. Sedaj jih pa pobirajo nazaj. Ne vemo, ali naj to smatramo pri naših znanih razmerah za kako lumparijo ali pa le ža obžalovanja vredno nevednost našega slavnega in učenega župana.
Vransko. Kmetje se čudimo, da nas sedaj tako pridno obiskujeta duhovna gospoda, ko nas drugače le o bernji poznata. Gospodoma povemo, da nam njihovo početje ni všeč. Kakor se mi kmetje nikdar v cerkvene in duhovske stvari ne vtikamo, tako tudi zahtevamo, da nas pri volitvah pri miru pifstite. Več kmetoV; je gospodoma obljubilo (seveda samo zato, da se jih je znebilo), da bo volilo dr. KoroŠča. V resnici bomo pa vsi volil/ Robleka. Na dan volitve bosta gospoda videla, kako jih znamo trdi mi kmetje malo »potegniti«. Živijo Roblek! Vsi za Robleka!
Vransko. Naš gospod župnik in gospod kaplan sta prišla med čisto navadne cestne priganjače in plačane agitatorje. Vsled tega sta zgubila mnogo, mnogo spoštovanja in ugleda, kajti v duhovniku, 'ki agitira tako kot naša, ne vidimo več duhovnika, ampak agitatorja. Ko bi gospoda vedela, kako se u valtna'povsod govori! Tudi nekktere napredne hiše pošktlšata Obiskavati. Svetujemo vsakemu napred-njaku, da štori svojo dolžnost in ju postavi tja, kamor spadata. Tudi nekateri drugi klerikalni pete-lihl se napihujejo. Povemo jim, da jih bomo imeli r.a ^iki;in da T$ab prišli vsi na vrsto. Z gostilničat-jefti Lukmanom, čegaf obraz samega hinavstva žari, bomo tudi obračunali.
Alacuh v farovžu. Po poskušanem klerikalnem shodu v Novicerkvi se je frankolski pretepač Ma-tcuh, ki je začel pretep in do krvi ranil mirnega
fanta, ki mu ni bil ničesar storil, podal v farovž n« južino. To povemo zaradi tega, da se bo vedelo, da je Macuh z vednostjo domačih duhovnikov še! rta shod pretepat in da je še po storjenih jur.b štvih našel dopadenje v farovžu. Lepo, gospod kanonik Gregorec in gospod župnik Kukovič.
Maeuhov fant, nedoletni sin frankolskega me-šetarja, je na shodu v Novicerkvi pomagal očetu pri pretepu in je bil oborožen s svinčeno kroglo. Če že oče vkljub svojim letom ni toliko pameten in se hodi v tujo faro pretepat, naj vsaj re bi zape-ljaval svojega sina. To so dr. Koroščevi junaki, ki mislijo, da bodo s pretepom užugali volilce, ki so drugega mnenja. Župnik Požar naj bi svoje ljudi rajši učil pete božje zapovedi, kakor da si brusi pete za dr. Korošca.
Žalčani. Klerikalni listi vedno pišejo, da Zal-čani hodijo po celem okraju in nastopajo proti di. Korošcu, da so to vedno isti ljudje. Ali so bili tudi v Vojniku in Novicerkvi Zalčani? O, dr. Korošec je dobro videl zavedne domače ljudi in je tudi ves bled in prepaden bežal iz Novc^erkve.
Doberna. Naši dobernski klerikalni fantje so nam pripravili na binkoštni pondeljek ždostno slavo v Novicerkvi. Kam pa pridemo, č? bodo hodili naši '"cuije že v sosedne občine pretepa iskat, pa še pod župnikovim vodstvom. Ljudem se morajo začeti odpirati oči, da to početie ne more imeti srečnega konca, in mnogo nas je nekdanjih Povaleje-vih volilcev, ki sme sprevideli, da tako ne sme iti dalje. To so sadovi vzgoje nekdanjega našega kaplana Schreinerja. Da pa g. župnik Kukovič ni boljši in pametnejši, tega do zdaj nismo verjeli. Jaz kar verjeti nisem hotel, ko sem zvedel, da je naš g. župnik nastopil skupno s frankolskim Ma-cuhom, ki mi je že iz sejmov znan in ni na dobrem glasu kot mešetar. Da pa zdaj še duhovniki našo mladino vodijo v družbo takega suroveža! Taka stranka ne more biti dobra za kmečki stan in jaz bom htos volil Robleka, ki je možat in pošten kmet, in ne hodi v pretepaški in razbojniški družbi. — Kmet iz Doberne.
Zakaj je poslal dr. Korošec orožnike iz Nove-cerkve domov? Kakor na vse druge shode si je Korošec naročil orožnike tudi za Novocerkev. — Tam sicer sam ni imel poguma zborovati in je po zajčje zbežal pred naprednimi volilci. Vendar pa je hotel, da se shod vrši brez njega. Zakaj je torej poslal orožnike domov v najhujši vročini? Saj bi se bili okoli župnika Kukoviča bajoneti tudi lepo podali! — Odgovor je lahek. Dr. Korošec je naročil v Novocerkev družbo pretepačev pod vodstvom Macuhovim in se je bal, da bi orožniki Macuha in druge njegove prijatelje gnali v ječo, po bodo segali po nožih. Hotel je pač, da bi rpegovi razbojniki nemoteno razbijali in klali.
Surovine. Dr. Korošec v svojem zadnjem letaku govori o nasilnostih in surovostih naprednjakov. Spomnite se na Novocerkev, gospod dr. Korošec, in na to, da ste sami s svojimi duhovskimi brati naročili iz drugih far pretepače, ki so hoteli z noži na naše mirne ljudi. Kdaj se je kaj takega zgodilo pri naprednjakih?
Zg. Ponikva. Zanimanje ža volitve je tukaj zelo veliko. Posebno hudo peha za Koroščevu zmago »slavnoznani« župnik Kunej. Ta mož, o katerem bi mislili, da ga bodo vendar leta spametovala, robanta s prižnice kakor najhujši razgrajač, pri tem se poslužuje takih neresnic, da se človeku kar lasje ježe. Pomirite se, mož, sicer spavimo na dan take stvari, da se vam bodo vaši lasje ježilit ?). Za sedaj je pa vaše pehanje brezuspešno, fo bodo pokazali v torek volilci s tem, da bodo oddali vsi svoje glasove Francu Robleku.
Zg. Ponikva. Nikoli se še naš župnik ni s tako strastjo izprehajal kakor zadnji čas. Le malo kedaj ga je najti doma. Čeravno tarna zmiraj, da ga noge zapuščajo, leta vendar z mladeniško hitrostjo po fari in agitira za tistega kandidata, nekega Korošca iz Maribora, ki je svoj čas dal hmelju novo ime. »fižol«. Naš «upnik trobi farmanom, da bo Korošec kot poslanec uvedel poldnevni pouk in da bo skrajšal učno dobo od 8 na 6 let. Nasprotno pa bo Roblek zahteval v naši občini še četrto šolo. Lej jo bistro glavo! Li mar državni zbor sklepa o šolskih stavbah na Štajerskem? Ali ni to zadeva deželnega zbora? Torej volilci, ne dajte se slepiti od župnika, ki vas ima raz prižnico ob vsaki priliki za b u 11 n e. Pokažite, da niste butlni, temveč razsodni možje, in da ne volite torek 13. junija »fižolove-ga« kandidata, temveč napišite na glasovnico. Franc Roblek, posestnik v Žalcu.
Teharje. Naši klerikalci so po dobro uspelem Roblekovem shodu popolnoma zbegani, kajti niso si mislili, da bode tako sijajno uspel. Da so volilci tako za Robleka, kakor so na Binkoštni pondeljek pokazali, to jim ne gre v glavo. Ker so videli, da jim vsa njihova agitacija, ki je spojen^, z najnesramnejšimi pjripomočki, nič iie. pomaga postali so zelo surovi in kažejo svojo surovost povsod, kjer jo morejo, v največji meri. Če sreča kak klerikalec volilca, ki je odločen samo za Robleka, napade ga z najgršimi psovkami. Povemo vam, da vse to nič ne pomaga, ker mi bomo dne 13. t. m. tem bolj odločno volijj domačina Franca Robleka, ki smo si ga sami . izbrali, ne pa vsiljivca, katerega nikdo ne mara., Živio naš Roblek! ' Tulilec opazovalec.
V Gaborjlh se je vršil v sredo, dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer pri g. Plevčaku javen volilni shod kandidata Fr. Robleka. Udeležilo se ga je do 150 ljudi, večinoma volilcev, iz Gaberja, Sp.
in Zg. Hudinje. Predsedoval je g. Jos. Smertnik. V stvarnem, obširnem govoru je razvil kandidat Franc Roblek svoj program; osobito je stvarno in poljudno razpravljal vprašanje naše carinske politike. Govorili so nadalje gg. Lesničar, ki je osobito povdarjal nekatera važna obrtniška vprašanja, Adolf Rode, socijalni demokrat Tizjak, dr. Eoderman itd. Pozvalo se je tudi navzoče nasprotnike, da se oglase k besedi, pa so molčali. Z velikim navdušenjem so obljubili volilci, oddati 13. junija svoje glasove Francu Roblekn.
Kam gre denar za »obmejne Slovence«?
Mogoče si s tistim denarjem od klerikalnih vžigalic in — cikorije — kupuje Korošec Savinski mandat? Račune, kje jih imate!
Žalska cerkev je skrajno nesnažna. Pred približno 14 dnevi jo je dala snažiti Roblekova gospa, od tedaj pa niti za Binkoštne praznike m bila osnažena. Če že Schreiner, Jehart in župnik Koren z mežnarjem in organistom nimajo časa in smisla zato, da bi božji hram primerno vzdrževali, naj bi to vsaj storile tiste pobožne device po trgu, katere tako pridno agitirajo za dr. Korošca in trgajo Roblekove plakate.
Davčni uradnik M. Schuscha (p. d. Žuža) ta nemškutarsko - klerikalni kameleon, ki svojo barvo vsak dan spreminja, si upa celo v davčnem uradu v Celju agitirati za dr. Korošca. Mi zahtevamo, da se zoper takega uradnika uvede takoj disciplinarna preiskava. Priče bomo navedli po potrebi. Žuži in njegovim sestram bi priporočali mirno kri, vsaj tako dolgo, da bode pojasnjena znana zadeva zaradi davka pri okr. glavarstvu.
Korošec hoče zmagati z denarjem. V Savinski dolini je nedavno rekel nek kaplan: „Če druzega ne bo pomagalo, bomo zmagali pa z denarjem." In človek, ki ima nas Savinčane za tako ničvredne ljudi, ki za denar prodajajo svoje prepričanje, hoče biti naš poslanec! Naj gre drugam iskat volilce za denar; — v celjsko-Vranskem okraju si kupi l?.hko k večjemu kakega Macuha ali Jesen eka.
Kaj nimajo doma ničesar opraviti? Čim
bolj se bližajo volitve, tem več srečavamo po celjsko-vranskem okraju tujih duhovnikov. Vsak kaplan, ki je kedaj bil v Savinski dulini ali okrog Celja, mora na pomoč Korošcu. Mi pa vprašamo-Kdo )a v domačih farah teh duhovnov mašo bere, pridiguje in hodi na spoved? Toda dr. Korošcu je vse eno. Naj umirajo ljudje v drugih okrajih brez zadnje popotnice, naj bodo brez sv. maše — samo, da bi bil on izvoljen. — Ali se vam ne zdi, škof Napotnik, da bo začela vsled takega početja res vera pešati?
Deželni poslanec Terglav je užaljen in to po vsej pravici. Pri posvetovanju, kdo naj bo kandidat „Kmečke zveze" za celjako - vranski okraj, se je vzdignil marsikateri glas za njega; potem pa so bili njegovi lastni soobčani proti njemu, tako zlasti župan Ušen, dr. Jančič in drugi. Župan Ušen je rekel, da se on in petdeset ljudi, ki so od njega odvisni, ne udeleži volitve, če bo Terglav kandidat, drugi so zopet rekli, da je na slabem glasa, da zadeva zaradi požara ui pojasnjena itd. Tako so izsilili, da je bil proti domačinu Terglavu postavljen za kandidata ta;, c dr. Korošec. Mi se nismo za Terglava nikdar po- _ tegovali, ampak toliko je gotovo, da bi bila mo rala „Kmečka zveza", ako je že hotela v Savinski dolini kandidirati, postaviti domačina, ne pa tujega človeka, kateri misli, da sme z vsemi samo komandirati. Zato je iz svojega stališča Terglav po pravici užaljen. Dokler so ga rabili, da so ž njim dosegli svoj namen in mandat, jim je bil dober, sedaj ga pa vržejo v staro železo. Tako bodejo napravili še z marsikaterim. In takim ljudem naj pošteni savinski kmetje sledijo?
Orožniki so zaprli t Št. Petru dva čuka, ker sta osumljena, da sta v pondeljek po noči nekega tujca napadla in mu zlomila roko. Edeu je Kosu p. d. Drča, drugi Štante. Tako delajo krščanski mladeniči, „Straža" pa imenuje našu poštene ljudi „zverine" samo zato, ker ne ma.ajo Korošca. Šentpeterski organist vklenjenih čokov ni poznal in je začel klicati: „Taki so Roblekovci, da jih gonijo orožniki!" Zato je ta vitez žalostnega spomina še isti dan dvakrat na kolenih milo prosil odpuščanja, da se je otel sodnijske kazni. Kosu in Štante sta seveda že v zaporu okrožnega sodišča. Kosu se je tudi teden dni prej pretepal s Kladvom. Štante pa je razun tega brcnil z nogo neko nosečo žensko. Korošec, za take „zverine", kakor so Koso, Štante, Peško in drugi, Vas ne zavidamo! Lepi ljudje bi gospodarili v Savinski dolini, ko bi bil Korošec izvoljen! i . * s •■
Volilci! Hranite izkaznice na vsak način
. »	f'J
za slučaj ožje volitve! Ne vrzite izkaznic (legitimacij) stran, ampak hranite jih do 20. t. m.!
i« ',• >• • »"S	■
Korošec očita Robleku, da je dijete pobiral. Vsak, pameten človek, ki Robleka pozna, pa ve, da ima: toliko, da mu ni treba na diiete računati. Korošcu se, .pač cedijo sline po dijetah. On od dij^t živi, nobel živi! . Kor so bile prvo leto tako dolge »počitnice« za poslance, da je vsak poslanec zastonj dobil blizu 2000 kron — proti volji Robleka in poštenih poslancev — je Roblek ves ta denar razdelil med šole svojega volilnega okraja za uboge šolarje. Korošec pa je tisti denar, če se ne motimo, tam doli po Italjanskem za-
pravljal, Pa ie tako užival menda južno sadje(!) (Op. ured), da je nazadnje še zbolel! Ali ni tako, gospod Korošec?
Korošec pravi v »Gospodarju«, da je
Roblek v državnem zboru samo dremal in da ne govori glasno. Prvo je seveda grda laž, glede druge trditve pa povemo to: Kdor mnogo kriči, malo stori! Roblek res ni vpil, pa delal je! Pa še to-le rečemo: Ako bi bil Korošec tistokrat na Dunaju in v Gradcu rajši spal, ko je glasoval : zoper nas hmeljarje, bi nam vsaj škodoval ne bil. Morebiti bi ga še kateri izmed nas volil. Tako pa vemo, da Korošec vedno bedi, pa samo za našo škodo. Tako bedečega in kričavega škodljivega poslanca pa mi nočemo imeti. Zapomni si to, Korošec!
Čujte hmeljarji in delavci! Koroščevi bogato plačani agitatorji hujskajo uboge ljudi proti Robleku in proti vam hmeljarjem s tem, da je hmelj kriv, da je vse tako drago. (Saj je ravno taka draginja tudi drugod, kjer ni hmelja! Krivi qa so je mnogo ravno klerikalci! Op. ur.). Hmeljarjem in kmetom pa ravno ti agitatorji pravijo, pa bo Korošec tako postavo »gor spravil«, da bodo delavci delali za samo hrano, brez vsakega ; plačila. Ali niso to nesramni goljufi ? Ako bi hoteli resnico govoriti, bi morali reči tako-le: «Ako bo izvoljen Korošec, ne bo dobro ne za kmete ne za delavce!
Da Korošec zamenjuje hmelj s fižolom, ni nič čudnega. Prepričan sem, da niti žita narazen ne pozna. Kako pa tudi! Kot mlečnozoben fantič je šel od doma in od tedaj je bil malo na deželi. O počitnicah je okoli flangiral in ko je postal duhovnik, je gledal, da je prišel hitro v mesto, ker tako »odličen« človek ni za na kmete! Pa Maribor mu je bil še premajhen, zato pa je hotel biti doslanec, da lahko nenadzorovan v -velikem mestu živi po svojih precej posvetnih željah. Za kmete se briga le tedaj, kadar so volitve. Sicer pa je rad od-ličen, to se pravi kmeti po volitvah ne vidijo več lahko njegovega lica.
iz vranske okolice nam piše zaveden kmet: Dragi volilci, »Slov. Gospodar« in »Straža« vas imenujeta vandrovce, razgrajače, šnopsarje samo zaradi tega, ker nočete voliti dr. Korošca, ki ni naš domačin in naših savinskih razmer ne pozna. Mi poznamo več krščanske ljubezni do klerikalcev ko oni do nas; dasi vemo, da bodemo zmagali, pa vendar nikjer ne grozimo, da bomo klerikalce žive snedli kakor pravijo neki gvišni glinski čuki. Poglavar teh čukov je nek Puhaha, Puhaha in pa tri znane klepetulje, ki se bodo paradi svojih jezikov že 9. t. m. pri vranski sodniji zagovarjale, da bodo sirotke pomnile, kedaj ;so se za Korošca potegovale. Naj jih le pride zagovarjat potem Korošec, tisti zauber fant, kateremu se po 13. juniju ne bo več ljubilo hoditi po Savinjski dolini. Korošec je govoril, da je Roblek sposoben za poslanca, samo le njegova gtranka je preslaba. Jas pa vas vse vprašam, kdo je slabši mi ali klerikalci? Nek Korošcev agitator in odbornik farovške stranke v Št. Jurju je na Kranjskem hmelovke kradel; v Braslovčah je jeden klerikalec kradel mlada drevesca sosedu iz vrta; kaj je delal Peško v Vrbju in na leto dni težke ječe obsojeni župnik Šorn.v Belih vodah, to tudi vsi vemo, zato s tako stranko, kakor je klerikalna ne držimo. Da je pa Roblek veren, to živo kaže žalska cerkev, četudi bi rade sedaj njegove darove za to cerkev ^tercijalke zatajile. Pa tudi duhovniki te darove tajijo, kar kaže njihovo hvaležnost v najlepši luči. Klerikalni kikci, jjas ne pregovorite, mi kmetje volimo Robleka ins bomo zmagali, vi pa bodete s Korošcem propadli in potem od sramote več tednov v tla gledali kakor takrat ko ste volili financarja Povaleja. Živijo naš Roblek!
Kmete bi tlačil kaplan Korošec. (Reka pri Št. Pavlu). Pri nas bi morali popraviti farovž in hlev. Stroškov je čez 16.000 (šestnajst tisoč). Država prevzame le tretjino, a okoli 11.000 (ednajst tisoč) bi morali plačati posestniki in vse komisijone še posebej. Za božjo voljo, kje naj -^vzamemo ? Naj grunte prodamo in gremo z otroci „-po svetu beračit? Kakšni kmetski prijatelji pa ; ste? Ni hujših sovražnikov nam kmetom! Reška '„ občina ima že zdaj 99% občinskih doklad. Od .'.eerkmoštrov, od župana in odbornikov zahtevamo, , da se uprejo takoj pravočasno. Farovž je celo dober! Nobeden posestnik v celi fari nima tako hiše, marof bomo pa popravili z majhnimi stroški. Spet rabimo silno pomoč. Bo nam kmetom pomagal kaplan Korošec? Ne. Pomagal bo farovžem, da nas lažje odirajo in preganjajo z gruntov. To sta tudi hotela povedati dva naša kmeta Korošcu v Št. Petru v obraz, pa jih ni pustil na shod. Roblek bo branil nas kmete, to dobro veste, zato tudi tako lajate, nad njim, vi tam pri farovški zvezi. Zato pa. delajmo vsi za našega Robleka, Korošce pa naženimo. Gre se za naše aržete.
Kakšni ljudje delajo proti Robleku? Tukaj v Reki je nekdo blizu farovža, ki dela na vse kriplje za kaplana Korošca in pljuje tako sebi in nam posestnikom v skledo. Dela to radi pitja, ki ga dobi v tarovžu. Da bomo videli, kakšni ljudje delajo za Korošca, bomo morali povedati o tem človeku par prav nečednih resnic. Tudi dekle tiste hiše deli pri cerkvi cele kopice tistih oferskih listov, ki blatijo Robleka in nas kmete. Pošteno kmetsko dekle ne dela proti kmetskemu
poslancu. Žato jo vprašamo, kaj je morala obstati Jpred pol letom pri sodniji. Pravf nam veliko, dela se lepa, pa iz sodnije smo se prepričali, da je res ravno narobe. Vprašamo jo tudi, če je res prosila pričo, da doma naj ne pove resnico. Delit še hodi oferske cajtenge nekdo iz Št. Pa-velske fare, tudi radi pijače. Temu bomo izprašali vest, kar imajo o njem na*pisano pri ljub-' ! ljanski sodniji. Takšni ljudje, pa šolski in farovški ofri so toraj za Korošca, a mi kmeti s svojo pošteno vestjo in poštenimi rokami smo za Robleka.
.Pozor volilci, Še je čas! Dan volitve še ni mini,!, Se imate čas storiti dobro, potem bo prepozno. Koroščevo ime naj ostane na njegovih lažnjivih letakih in plakatih, na glasovnico ga ne pišite. Zakaj ne? Pomislite, ako nima ta Korošec in kat. duhovnik polzelski župnik usmiljenja z umirajočim človekom, ne bo ga imel kot poslanec za Vas zdrave volilce. Komur se ne smili bolnik, ki trpf strahovite bolečine, temu se ne smili tudi zdrav siromak. Ne volite Korošca, sedaj leta okrog Vas, potem bo pa pozabil na Vas in še le čez 6 let se vas bo zopet spomnil. Proč z brezsrčnimi klerikalci!
Iz Ločice pri Polzeli. Koroščevi agitatorji groze ljudem z revolverji. Tako1 je v nedeljo popoldne v Ločici grozil nek šentpeterski čuk Roblekovemu volilcu z revolverjem, ker ni hote! vzeti Koroščevih plakatov. Komisar, bajoneti, pa še revolverji — a vse vam ne bo nič pomagalo. Pogorite, Korošec, zato se pa dajte hitro zavarovati!
Iz Polzele. Nič ni zalegel Koroščev shod, on ima svoje, Roblek pa svoje!" Vsi delavci, mali in veliki posestniki, ki so se prepričali a Roblekovi poštenosti in o Koroščevih lažeh, so edini, trdni in vztrajni! Edini smo si in skupno* gremo na volišče samo za Robleka! Niti grožnje, niti obljube, nič nas ne premoti! Za pošteno stvar se pošteno in z resnico borimo — zato se ne bojimo greha niti pekla, ki nam ga obljutoujejo, če volimo Robleka — ker g. Roblek je-dosti boljši kristjan kakor Korošec, čeprav je ta duhovniki Naprej do zmage!	Tovarniški delavec.
4 Dr. Korošec in škof. Na ponesrečenem sho-diču v Vojniku je Korošec povedal zbranim ter-cijalkam in tistim 20 svojim pristašem več mičnih zgodbic. Ono o očetu in sinu in oslu že poznate, dragi čitatelji. Pravil pa je tudi «pergodbo» o ženinu in škofu mariborskem. Rekel je: glejte dragi, jaz sem podoben ženinu, ki ga blatijo, vsem ne morem ustreči, pa škof zahtevajo od mene, da kandidiram. Udrihal je hudo po učiteljih, češ da samo učitelji in pa celjski doktorji njemu nasprotujejo, sicer pa da bi bil mir in sloga. No domači kmetje, ki so zunaj stali in niso smeli na shod, so pa rekli, da ni res tako; če Korošec še ne verjame, bo pa videl 13. junija. Občina Škofjavas da ogromno večino kmečkemu kandidatu Francu Robleku v Žalcu.
Dr. Korošec je hudo okregal vojniška kaplana, in župnika, da so mu tako sramoto s shodičem pripravili. Čujete, gospod Korošec, pa so bili prejšnji naš gospod Vodušek le še bolj odkriti, so kar naravnost ljudem vaše stranke pokazali vrata, kakor se je to zgodilo jednemu Vaših pristašev. Kaplan Cinglak so tudi še bolj previdni, saj pravijo vedno, da z Vojnifiani nični. Pa Dobršek in župnik Potovšek, ki še vedno mislijo, da so doli v Artičah — sta sklenila, da bo shod,- da pridejo orožniki. Zgodilo se je: bil je shod, dosti orožnikov, veliko naprednjakov, nekaj tercijalk in malo, malo Koroščevih somišljenikov. To pa Korošcu ni bilo prav, za to jo je jezno popihal proti Novicerkvi, šli so Korošec, Cinglak in Kemperle po stranski cesti vojniškega trga, da bi jih ja nihče ne videl. — O jerum, jerum, pred 14: dnevi še so se Korošec tako radi pokazali in tako ošabno vozili, pa šlo je hitro navzdol in do 13. junija pridete še globje, tako, da si še v Kozje nazaj rte boste več upali.
Reka pri Št. Pavlu. Našega učitelja vprašamo, če smo šolo zato stavili, da otroci v šoli pri župniku kričijo, pojejo in žvižgajo, se tepejo, mečejo in valjajo po tleh, trgajo obleko, mažejo obraz in obleko s tinto in s sajami, skačejo pri oknih vun in imajo župnika za norca, župnik pa stoji kje v kotu in se jim smeji. Zakaj trpite to? Že več starišev vas je prosilo, da napravite red, ko pa vidite, da župnik sam ne more. Vi silite, da moramo pošiljati otroke snažne v šolo, pri župniku pa trgajo in valjajo obleko. Kje bomo jemali denar? Mi po torkih in petkih otrok ne bomo pošiljali v šolo, ker se krščanskega nauka celo nič ne naučijo, pač pa žleht-nobe. Če bo kazen, se bomo pritožili. To ni noben uk. Denar za šolska okna, ki so jih otroci pobili pri župniku, iščite tam, a ne od nas starišev. Mi nismo odgovorni in ne plačamo nič. Proti nam starišem in tudi proti podjetniku znate biti ostri, a pri župniku ste gluhi in slepi. Vprašali smo in zvedeli, da ste za vse to odgovorni Vi g. učitelj. Če že res hočete biti pri šoli prvi, tedaj napravite red, ali pa naučimo reda mi Vas in Župnika.
Klerikalna agitacija iz šole. (Reka pri Št. Pavlu). Mi1 vprašamo tudi našega učitelja, če ne ve, da nam nosijo otroci domov vse polno časopisov, ki jih je dajal naš župnik tudi v šoli. Smo zato zidali šolo z našimi žulji, da se zdaj
od tam dela proti nam kmetom? Mi tistih cajteng nič ne nucamo, otroci jih pa sploh ne bi smeli dobiti v roke, toliko pameti bi župnik že tudi lahko imel. Ne moremo pa verjeti, da bi naš učitelj o tem ne vedel. Mislimo, da dobro ve, pa se mu zdi dobro, da se delijo listi, ki so proti nam posestnikom in proti našemu Robleku. Ko smo vam g. učitelj, postavili lepo novo stanovanje, smo vam bili mi posestniki dobri, kajne? Ko smo vam napeljali vodovod v kuhinjo, tudi, kaj? Ko vam je naš domačin Roblek poslal denar za šolarje, je vam bil tudi prav ljub. Ker pa nam šolarji pravijo doma, da tudi vam nosijo iz farovža tiste protikmefske »cajtenge« in nič nočete slišati, kaj se godi v šoFi pri župniku, si moramo misliti, da je tot-le župnik vaš jerofar. Tedaj pa se vam lahko smeji vsaka krava.
Iz Vranskega. Ko se je odpeljal v nedeljo Korošec iz Vranskega, ga je spremljala garda čukov nevolilcev iz cele doline, da bi varovala svojega generala pred zlobnimi, »liberalnimi morilci, tatovi in požigalci« (tako namreč imenuje »Slovenski Gospodar« tiste kmete, ki bodo volili Robleka). Med temi čuki se je svetil kakor bleda luna v temni noči tudi sloviti šentjurski oberčuk, priznani strokovnjak pri hmeljevkah, in dajal menda v tem oziru neveščemu Korošcu navodila iz svoje bogate izkušnje. V Prekopi so vzeli od Korošca geuljivo slovo »auf Nimmerwiedersehn«: »Pfuj~ Korošec, tatovi te spremljajo!«
Iz Vianskega. V petek in soboto so bili na Vranskem nabori. Prišel je tadi »fejšt fant« Korošec, ker je menda že od daleč ovohal orožnike, ki so mu sedaj tako prirastli k srcu, da si brez njih nikamor ne upa, najbrže zato, ker so tudi »fejst fantje«. V nedeljo zjutraj je kvasil v senci bajonetov, da je prišel v Savinjsko dolino gnoj kidat. — Ako ima že res tako veselje do kidanja,, bi mir svetovali, da gre najprej k belovoškemu župniku in drugim takim svinjarjem. Da bo imel dovolj čas<t, zato bomo Vrančani .že poskrbeli: Rotileka bomu poslali na Dunaj kmečke koristi zastopal, Korošca pa gnoj kidat.
Frankolovo. Ljubeznivi Gorenšekov Janez pač ne more mirovati s svojo modrostjo, zato je treba, da jo malo osvetlimo. Pred nedavnim časom }e plačal eno sv. mašo v jubilej svoje poroke. Hudomušni ljudje pa so jo pogruntali, da je obhajal vt-u drugačen jubilej. Njegova žena vse bolje ocenjuje njegovo modrost, kakor jo mi, ko brblja za Korošca. Naš ljubi Janez je tedaj praznoval sedemletni jubilej, ko ga je žena zaradi njegove modrosti kronala — z železnim piskrom. Za ta junaški čin je njegova ognjevita žena dobila precej časa brezplačno stanovanje in hrano. Odslej živi Janez v prostovoljni razporoki. Pa smo jo pogruntali sedaj, ko se je prejšnji in morda tudi sedanji župnik zastonj potrudil, da bi dobrega Janeza izvlekel iz r a z p o r o k e, da more to edino le storiti Anton Korošec, doktor svetega pisma, ki je pred 4 leti obljubil, da bo delal proti razporoki. A zdaj smo zašli v hud prepir, ker ne vemo, ali bo Korošec šel po ognjevito ženo v Jankovo, ali po Janeza v Frankolovo. Zdaj smo pustili vso volitev na stran in se prepiramo samo o tem. Bog pa daj še mnogo takih pogumnih žen, ki bi svoje hinavske klerikalne može kronale z železnimi piskri.
Prvi frankolski marternik. Na binkoštni pon-deljek je župnik s prižnice rekel, da ie tudi sedaj preganjanje kristjanov brez prelivanja krvi. Naš Macuh pa si je mislil: »Kaj, preganjanje kristjanov pa brez krvi? To je neumnost!« S tem namenom se ie takoj podal v Novo Cerkev na Koroščev shod. Tam so mu res precej pretipali srce in obi-sti in tudi nekoliko glavo, da je teklo nekaj krvi. Naš ljubi Matija Volavc pa ga je takoj brez sv. sinode prištel k marternikom. On se najbolje zastopi na take reči.
Roblekov shod na Gomiiskem se je vršil v torek 6. t. m. ob 8. uri zvečer pri g. Kunstu. Vkljub temu, da je shod bil razglašen šele popoldne tistega dne, se je zbralo nad 200 ljudi, večinoma volilci. Seveda se je vršil shod javno, brez orožnikov. Shodu je predsedoval g. Blaž Mazil. Zborovalci, tudi nasprotniki, so mirno poslušali stvarn.' govor g. Robleka ter ga navdušeno odobravali. Njegova kandidatura je bila soglasno sprejeta. Gomilska stoji trdno za našim Roblekom in bo dala častno večino!
Pogumno na volišče! Nikdo ne more izvedeti,, koga si volil! Glasovnice ne smejo biti zaznamovane, nikdo jih ne sme pregledovati! Če so tudi sami klerikalci v komisiji, si ne morejo zapomniti, kdo je katero oddal. Povsod bodo pri komisijah naši zaupniki, da bodo gledali klerikalcem ua prste! Ne bojte se, vsi na volišče!
Pozor zaupniki, agitatorji in volilci! Ako so se kje predrziiili klerikalci tako daleč, da so ua ka-koršen si bodi način glasovnice zaznamovali, kasi-rajte dotične glasovnice — In zahtevajte novih. Nekje se govor? o tem, a predno povemo kje. se hočemo prepričati. Na glasovnici ne suie biti nikakor-šnega znanmja. Glasovnica je rdeč listek z uradnim pečatom — ua njo zapišite:
Franc Roblek, posestnik v Žalcu.
Kakor na Polzeli, tako imajo mogoče tudi še kje drugod med volitvijo odmor. — Zaupniki, pazite na skrinje oz. posode, v katerih so glasovnice. Klerikalcem ni zaupati ničesar! Kdor laže, tudi krade!
«
Zadnji opomin pred bojem! Do zadnje kaplje krvi se bodo borili klerikalci za Korošca. Pazite zadnje dni! Ostanite trdni, neomahljivi, zvesti in pogumni! Nič strahu, nič bojazni! Niti z obljubami, niti z grožnjami nas ne smejo dobiti! Mi ostanemo svoji, Roblek naš, Savinska dolina naša! Naprej do zmage, potem bo sladak počitek! Kmet volilec.
Iz Ločice. Ker smo imeli že večkrat priliko videti, da gotovi gospodje pred voliščem ali kjesibodi ustavljajo volilce in gledajo glasovnice, opozarjamo vse naše volilce, pazite na take ljudi in jih odpodite. Volitev je tajna, nikdo ne sme vedeti, koga volite, tudi župnik ne!
Št. Peter v Sav. dol. Zmagali smo v naši občini zadnjič in bomo tudi letos. Kar jih je bilo Robleko-vih, so vsi trdni in zvesti ostali — a pristopilo je še dosti novih. Sosedje, vsi 13. junija za enim ciljem na volišče — vsi za ciljem: Roblek bodi zopet naš poslanec!
Iz Letuša. Tudi mi gremo zopet ramo ob rami za našega domačina Robleka v boj! Večina bo naša, Roblek bo zopet naš!
Iz Braslovč. Mi pa ostanemo, kakor smo bli — po večini Roblekovi! V torek, 13. jun. dcbi Korošec retour-karto v Maribor nazaj! Živel Franc Roblek — naš domačin!
Iz Gomilskega. Še so goste naše vrste, v večini vedno še smo mi, z navdušenjem za Robleka v boj bomo šli. Volilci, korajžno do naše zmage!
Iz Polzele. Zvesti smo ostali našemu Robieku tudi mi Polzelani. Zadnjič je zmagal pri nas Roblek, zmagal bo tudi letos. Mi kmetje delamo sami med seboj, drug drugega navdušujemo. Velika večina ie na naši strani. Trinajsti junij bo zopet dan Roble-kove zmage!
Ločica pri Polzeli. Dragi volilci-sosedi! Mala je naša vas, a vsa za domačina Robleka. Le njegovo ime se sliši povsod, le za njega se navdušujemo. Posnemajte nas sosedi! Vsi za Robleka složno na volišče! Roblek mora zmagati, Roblek bo zmagal! Živci!
Iz Drameij. Neka duševna sirota, ki ji je pamet krušna mati, namazala je v zadnji številki »Si. Gospodarja« nekaj o treh »neodvisnih« kmetih, ki so se vdeležili Roblekovega shoda v Dramljah Svetovali bi temu človečetu, da miruje in da se ne zadira po nepotrebnem v ljudi, katerim taki poštenjaki, ki morajo na shodih skozi okna skakati, pač ne smejo očitati ničesar.
Ženin dr. Korošec. Na shodu v Vojniku je rekei dr. Korošec, da je vsak, kdor kandidira, ravnotako kakor ženin. In kakor ljudje ženina ogovarjajo, govorijo slabo tudi o kandidatu. Nam se zdi primera srečna. »Fest fant« dr. Korošec menda res smatra svojo kandidaturo kakor svatovanje. Saj sta njegova adjutanta Kemperle in Leskovar nagovai-jala dekleta, naj bodo za Korošca, ker je fest fant in ledik. Ženske sploh veliko dajo na Korošca — naravno, če se ženi. Saj smo v Vojniku videli, kako so se razgrele razne device. Vendar pravijo ljudje, da tisti, ki se mnogo ženi, nazadnje sam ostane, in to bo menda veljalo tudi za dr. Korošca. Zelo se bojimo, da zanj 13. junija ne bo ženitovanja. Slovenske neveste pač nočejo pobrati ostankov, ki su iih pustile dunajske Židinje.
Dr. Korošec kot duhovnik. Toliko se govori v tem volilnem boju, da je vera v nevarnosti, toliko se povdarja krščanstvo, da se izplača nekoliko premišljevanja. Ne mislimo govoriti o tem, da je Rob-lekova hiša ena najbolj vzgledno krščanskih, — to je vsem poštenomislečim itak znano. Nečemo tudi preiskovati dr. Koroščeve vernosti in morale. Naj opravi sam s svojo vestjo; kako se sklada njegovo življenje (zlasti dunajsko) z nauki katoliške cerkve. Vendar pa moramo povdarjati, da je dr. Korošec, duhovnik, da je prejel blagoslove. Saj s tem njegovi pristaši najbolj agitirajo, zlasti pri ženskah. Dr. Korošec si je torej izbral duhovski stan, vendar pa ne izpolnjuje dolžnosti tega stanu. Ako je res vera v nevarnosti, naj jo gre branit na prižnico, naj uči nauke svete cerkve — toda to mu je premalo. Njemu je prijetnejše sedeti na varnem v Mariboru in hoditi po shodih za politično hujskarijo, kakor pa opravljati službo župnika ali kaplana, akoravno je tako pomanjkanje duhovnikov, da mora marsikatero faro oskrbovati en sam, star, bolan župnik, dočim je brezposelni dr. Korošec zdrav in krepek. Pa bodisi. Mož pravi zdaj na shodih, da škof sam zahteva od njega, da se peča s politiko. Recimo, da je to res. V tem slučaju je pa skrajno nepošteno, da ne ostane dosleden in se ne peča samo s politiko. On, človek, ki od svojega posvečenja skoro nikdar ni stopil na prižnico, ki ni nikdar sedel v spovednico, hodi sedaj od cerkve do cerkve in nastopa kot pridigar. Skoro ga ni romarskega shoda, da ne bi pridigal dr. Korošec — le spominjajmo se na njegovo pridigo pri Sv. Jožefu ob priliki kri-ževe procesije. Zakaj zdaj naenkrat opravlja cei-kvene posle, če škof zahteva od njega politiko? Zakaj ravno zdaj hodi v cerkev, kjer ga doslej bilo ni. Odgovor je lehak in enostaven. On hoče v cei-kvi vplivati na nerazsodne volilce, ker mu tam ne sme nikdo ugovarjati, on hoče veljati za ognjevitega branitelja vere, da bi ljudje mislili, da res velja rešiti katoličane pred brezverci. Ali ni to najhujša zloraba vere in cerkve? Ali sme cerkvena oblast trpeti, da dr. Korošec ravno zdaj uporablja cerkev za politično agitacijo? Ali je tudi to ukazal škofi' Če je tako, naj se škpf ne čudi, če bo začela vera pešati. Ne mečite potem kamenja na »liberalce«, če bodo ljudje začeli bežati iz cerkev, ker se žali njihov verski čut s tem, da se hiša božja prenareja y teater in gostilno.
Brežice -5eVmca-£ažl[o. Dr. Vekoslav Kukovec,
deželni poslanec, Celje.
Shod na Dolu priredi dr. Kukovec v nedeljo 11, t. m. po rani maši pri g. Peklarju.
Shodi. V nedeljo 11. t. m. zjutraj po rani maši se vršita shoda v R a z b o r j u pri Loki in lia Z d o 1 a h pri Vidmu.
Slovenskim kmetom v volilnem okraju Laško-Trbovlje-Brežice.
Mi trboveljski kmeti smo danes slišali duhovnega kandidala dr. Benkoviča ter proglašamo po resnem prevdarku, da navzlic svoji vdanosti do katoliške cerkve ne moremo voliti moža, ki ni z nobenim činom pokazal, da bi bil za vero ali slovensko kmečko ljudstvo kaj storil ali dosegel.
Prepričali smo se danes dopoldan na lastne oči in ušesa, da dr. Benkovič tudi kot oseba ni mož, kateremu bi lahko zaupali zastopanje naših interesov. Njegova vernost je laž, njegovo katoličanstvo goljufija. Dragi tovariši kmetje, mi smo drja Benkoviča videli dopoldan na Dolu; šel je mimo odprte cerkve baš v trenutku, ko se je pred oltarjem vi-šilo povzdigovanje in je verno ljudstvo kleče trkalo na prsa — dr. Benkovič se niti spomnil ni, da je krščanska dolžnost se odkriti. Največji »liberalci« pri nas se odkrivajo pred najsvetejšim — Benkovič se ni! Benkovič je bil dopoldan na Dolu — k maši ni šel, kakor to zapoveduje cerkev! Popoldan je prišel v Trbovlje. Začele so se večernice: ljudstvo in duhovniki so šli V cerkev — dr. Benkovič se je zaprl v kaplanijo ter tako očitno pokazal svoje očitno zaničevanje napram verskim dolžnostim. Mi poznamo v naši dolini mnogo pristašev narodne stranke in celo socijalnih demokratov — toda nikdar nismo videli nobenega, ki bi se upal zaničevanje do verskih dolžnosti kazati pred celim svetom, kakor ta mož, o katerem trdijo naši duhovniki, da bode branil verske svetinje.
Spoznalismo, da se dr. Benkovič laže, če trdi, da je krščanski človek, in če se pri teh najsvetejših rečeh ne boji laži in hinavstva — kako mu moremo verjeti, da bo on resno in pošteno delal z a naše koristi. Mi trboveljski kmetje smo spoznali, da duhovniški kandidat zasleduje pri svoji kandidaturi le svoje, ne pa naših interesov.
L'3 enkrat se je eden izmed nas obrnil do njega kot našega poslanca, da mu pomaga. Toda dr. Beii kovič ni ne le ničesar dosegel, temveč mu je povrh še zaračunil čez 50 K stroškov, kakor, da bi ga bili mi pred štirimi teti izvolili za svojega advokata in ne za poslanca! j , .
Tovariši kmetje, jni smo sklenili, da oddamo 13. junija svoje glasove kandidatu narodne stranke dež. poslancu dr. V(ekoslavu Kukovcu, katerega poznamo kot svojega poštenega in zaslužnega prijatelja. Vssk izmed nas, ki hoče za korist kmečkega stanu kaj storiti, naj stori tako kakor mi!
Trboveljski kmetje.
ODPRTO PISMO
gofspodu dr. Benkoviču, državnozborskemu kandidatu.
Ker ste od »verodostojne« priče culi, da se je Bizeljska občina obrnila na Vas v raznih zadevah, imenujem ono »verodostojno pričo« javno za Iaž-nika, in Vas prosim, da primete Vaše lažnike za ušesa, da Vam drugikrat sporočajo resnico, pa ne laž. —
Ako so Vas Vaši zaupniki o tukajšnjih razmerah in potrebščinah poučevali, zakaj pa niso Vas tudi poučili o starodavnih toli potrebnih Sotlskih utrdbah, da se je potem moral gosp. dež. poslanec dr. Kukovec za naš kraj pobrigati, kakor tega še noben naš poslanec s kakim uspehom storil ni?
Ali bi bilo treba g. dr. Kdkovcu tukaj protestne shode proti upeljavi vinskega davka prirejati, akt) se ne bi bili gg. poslanci klerikalne stranke kazali v tem oziru popustljive? Ali nimamo proti taki stranki dosti vzroka nezaupljivi biti?
Ali je bilo treba begati vlagatelje naših posojilnic, katere so tisočkrat več ljudstvu koristile, kakor pa (če je sploh res) pri Glavni posojilnici zgubile? In Vi ste z beganjem in hujskanjem mnogo rodbin večinoma Vaše stranke na kant pognal, in niste pomislili, koliko rodbin joka zaradi Vašega »delovanja«?!
Čudno da Vas Vaša stranka za tako delo še podpira, medtem ko bi poslanec naprednih volilcev bil takoj prisiljen za tak čin mandat pustiti!
Dosti malo imamo Slovenci, pa bi šc to pustili s takim hujskanjem uničiti?!
Vi ste obljubili blagostanje zidati, a zdaj ga pa podirate!!
Ali si hočete zaupanje z bajoneti izbojevati?! Veste! vse drugo gre, samo to ne, da bi jaz prisiljen bil koga ljubiti, če me on ne ljubi.
Na Vaše odprto pismo sem Vam s tem odgovoril in še nekaj vprašanj dodal. Bizeljsko, 3. junija 1911.
J. Malus,
župan in posestnik.
Ali je dr. Kukovec liberalec ali ne? Božja zapoved pravi, da ne smeš božjega imena po nepotrebnem imenovati. Tudi hudiča ne smeš zmiraj v mislih in na jeziku imeti. To pa velja tudi o vsaki
drugi besedi, ktero po nepotrebnem izgovarjamo, zlisti če koga zmerjamo, da je liberalec, lir. Kukovec je na javnih shodih večkrat izjavil, da se še nikdar sam ni liberalca imenoval in da tudi ni liberalec, ampak slovenski narodniak. Svnj rarud ljubiti je pa kaj drugega nego liberalec biti Ufce-ralci so pri vseb narodih med stiro *aru prišli, kar prav dobro ve tudi dr. Kukovec. Zato dr Kukovec ni tako neumen, da bi bil liberalec Ce ga pa kdo za liberalci zmerja, mora se takemu či».veku tudi privoščiti kaka zabava. Dr. Kukovcc pa nt lit '.ralce m sr. tudi nikdar ni priznaval k lihcra;rf> stranki, .anifak je kot politik na narodiuin programu narodne stranke za Štajersko.
Razloček is,ed tJi. Kukovcem in dr. Herkličem .aradi debovruštva. Na shoJu v 7a' vkovju je d' !• i.vovec povečal, da je med niim m dr I tn-knvičem r.-ih ftk v tem, da ima 1r. Bcnkovif okoli vntu vrv. dr Kukovec je pa nima. Pr. IVanovič ima med ljudstvom veliko nasprotstva, dr. Kukovca pa ljudstvo navdušeno pozdravlja. Dr. Penko-vi: je velik dolžnik duhovščine in ima slednji kaplan za vrv privezanega. Ce se duhovniki ne zavzamejo za dr. Benkoviča na prižn-:i, v spovca-r ici in z agitacijo cd hiše do hiše, t ulaj noben \ra-tič "a strehi po dr. Benkoviču ne za*ivka. <\> je pri kdo s romoejc katerega koli s^ann poslancem izvoljen, se mora temu stanu hvaležnega ukazati in sicer dr. Benkovič duhovnikom tudi v denarnih zadevah ter mora glasovati za večje podpore duhovnikov s kmečkim denarjem. Na ta način pr.sta-rie dr. Benkovič popolnoma odvisen od svojih zagovornikov duhovnikov in si sam zadrgne vrv okoli vratu. Dr. Kukovec pa sicer spoštuje duhovnike, toda ker nekaj več o politiki razume nego nekateri kaplani, zato hoče ljudstvu pomagati brez. ovire duhovnikov in ne pusti, da bi si ga duhovniki z vrvico za svoj žep navezali. In ljudstvu moit res pomagati le poslanec, ki se čuti odgovornega le ljudstvu, ne pa kakemu stanu, duhovskernu a)i učiteljskemu ah uradniškemu. In to je prav, da dr. Kukovec ni pokoren vsakemu kaplanu kakor dr. Benkovič. Izmed duhovnikov je samo papež nt ■ zmotljiv. Kaplani in župniki pa samo ;o vedo ka* razumejo. Kaplan dr. Korošec ve kot vodja duhovniške politike tudi le toliko, kolikor prenašajo njegovi prav čioveški možgani in ustreli prav mnogu kozlov v prašanjih gospodarske politike. V tem oziru se je dr. Kukovec mnogo več učil in si več izkusil. Zato bi* bi bilo za njega in za slovenski narod poniževalno in sramotno, če bi smel dr. Korošcu, ki mnogo manj razume, le kimati. Dr. Benkovič pa mora kaplana dr. Korošca ubogati kakoi ubog šolarček. da ne pride pri njem v nemilost, kajti potem je takoj vržen na cesto in postane ona ničla, kakor je v resnici
Dr Kukovec in vera. Na volilnem shodu v Ar-tičah je vsled poziva nekega klerikalnega volilca odgovoril dr. Kukovec na vprašanje, kako stališče bode kot poslanec zavzel zaradi vere, duhov-ništva in katoliškega zakona. »Če Vas, spoštovani volilci. kdo sumniči, da ste tatje in požigalci, gotovo tega r.e boste mirno prenesli. Meni se pa očita, da hočem veri nasprotovati, da hočem duhovnike preganjati in glasovati za zakon, ki bi veljal le tri leta. Nespodobno in žaljivo je, meni kaj takega pripisovati. Če se pa jaz zaradi tega ne jezim, je naravno, ker vem, da pameten človek itak ne veruje, da bi jaz hotel kaj tacega. Zaradi vere ie moje stališče zelo priprosto in lahko. Jaz sem na stališču, da v nobenem važnem političnem vprašanju ne bodem postopal drugače, kakor želi in za* hteva večina mojih volilcev, oziroma večina pre bivalcev mojega okraja. Kolikor pa jaz vem, je večina volilcev strogo katoliška in ker Vas vendar nočem v nobenem oziru tudi glede vere žaliti, vendar ne bodem proti Vašemu verskemu prepričanju kot politik deloval. Če bi nastal pri kakem vprašanju te vrste dvom, bomo imeli spet zborovanje,, kakor danes, in Vi boste sklenili, kako naj glasujem. Če se kaj zanesete na sebe, da boste svoji se-danji veri še vsaj par let zvesti ostali, potem Vaša vera ne more vsled mene v nevarnost priti, kajti Vi boste potem gotovo sklenili, da po Vašem prt-pričanju glasujem. In jaz bom to storil ali pa kot poslanec — odstopil in boste lahko drugega poslanca volili. Kar se pa duhovnikov tiče, isti prav dobro vedo, da jih jaz nikjer nisem in ne boden* preganjal. Prav dobro vedo, da so oni meni mnogo krivic storili, ker me proti svojemu boljšemu prepričanju obrekujejo, jaz pa njim pustim svobodo. Jaz ne verujem, da bi duhovniki n. pr. ne vedeli, da mi z njih vednostjo in odobravanjem njin časopisje krivico dela zaradi-izgub glavne posojilnice v L jubljani. In katoliški zakon! Jaz sem trdno prepričan, da je rodbina najtrdnejša podlaga vsake skupnosti v občini in državi. Kako bi potem jaz mogel želeti zakon od danes do jutri ali za tri leta! Tu je obzir na splošno korist jedino meroda-jen tudi za mene kot politika. Iz osebnih vzrokov mi pa tudi pi treba želeti ločljivosti zakona, kajti oženjen sem in se mi zdi, da je moja žena zadovoljna z menoj in jaz z njo.« »Kaj pa dr. Benkovič, alt je oženjen? Ali se na njega volilci lažje zanesejo^ da bode zaščitnik zvestosti zakona in enoženstva? Tako kliče nek zborovalec. »Na to vprašanje prepustim odgovor Vam, volilci, jaz osebnih zadev drugih oseb javno ne obravnavam«, pravi dr. Kukovec. Volilci so bili s tem duhovitim pojasnilom dr. Kukovca soglasno popolnoma zadovoljni.
Dr, IJenkovičev »shod« na Dolu. Na Dolu je bila dvorana zasedena od socijalnih demokratov in na--
prednjakov. Dr. Benkovič si ni upal najprej govoriti, še-le ko mu je socijalno-demokratični predsednik zasigUral, da se mu ničesar ne zgodi ter g a pri tem opozoril, da si je itak sam preskrbei tudi Še orožnike, je stopil pred zborovalce, med katerimi se gotove ni nahajalo 10 njegovih pristašev. -- Dr. Benkovič je previdno govoril — le o delovanju njegove stranke za splošno in enako volilno pravico, kar je bilo od leta 1907, je skušal braniti Ie proti očitanjem, ki so padala kakor t>)ča iz naprednih vrst na njegovo grešno glavo. Zlasti napram argumentom gosp. Malovrha je klerikalni kandidat popolnoma obmolknil in ko so njega katoličana socijalni demokratje še med burnim smehom prijeli, da se danes, ko je šel med povzdigovanjem mimo cerkve, še odkril ni, je Benkovič obmolknil! Niti župnik se ga ni upal zagovarjati. Benkovičem a kandidatura je bila soglasno odklonjena.
Anton Glas iz Rožnega, največji brezverec, odpadnik od sv, katoliške cerkve, protsstant in nem-žkutar, agitira in vohuni za Benkoviča. Noben pošten človek ne mara imeti z njim opravka! Za svoje »plodonosno* delo dobiva iz sklada za obmejne Slovence po 10 kron na dan. Po večerih se priplazi po skrivnem v farovž ter stresa tam »novosti«, po dnevu pa pijančuje po krčmah ter streže besede. Takrat, ko je dobil za prestop k protestantizmu Judeževe groše, je napadel'duhovnika, nosečega zadnjo tolažbo umirajočemu. Nobena stranka ni marala tega človka sprejeti, le Benkoviču ja dober. Ljudje se s studom obračajo od te krščanske (?) stranke. Sram vas bodi!
Volilci! Hranite izkaznice na vsak način za slučaj ožje volitve! Ne vrzite izkaznic (legitimacij) stran, ampak hranite jih do 20. t. m.!
Benkovič — ti si izgubljen tič! Župnik na Zg. Ponkvi ie te dni v zaupnem govoru priznal, da Je med duhovniki splošno razširjeno mnenje. da je Benkovič zgubljen. »Benkovič je fest mož, škoda ga bo!« Ali slišite, volilci v Posavju? Duhovniki sami že sodijo, da ie Benkovič zgubljen; černu bi mu torej dali svoje glasove? Volite raje dr. Kukovca, ki bo sigurno zmagal!
Dr. Benkovič podkupuje volilce. Dr. Benkovič je svoj čas zaračunal nekim svojim volilcem v L. pri Zidanem mostu mastne stroške za neke prošnje. Seveda so bili ti volilci Benkoviču nasprotni. Zato jih je povabil ta »ljudski« in »priljubljeni« kandidat k sebi in jim obljubil, če ga bodo volili in zanj delali, da jim te stroške odpusti. Lep kandidat! Kaj že pravi postava glede podkupovanja volilcev?
Rajhenburg. Naš sevniški okraj je mogočno vstal in bo 13, junija pri volitvah sijajno pokazal, da se od dr. Benkoviča ne pusti za norca imeti. Vsi pojdemo v vseh občinah našega okraja na volišče in bomo oddali svoje glasove vrlemu našemu deželnemu poslancu dr. Vekoslavu Kukovcu!
Kapele. Pri nas so se vrgle v volilni boj za Benkoviča razne tercijalke. To ne pomaga nič. Od žensk se ne damo komandirati. Dne 13. junija stopimo polnoštevilno na volišče z glasovnicami, na katerih bo zapisano: dr. Vekoslav Kukovec, deželni poslanec v Celju.
Še enkrat resnica glede sejmov. Ker klerikalno časopisje še vedno ne neha lagati glede sejmov, povdarjamn že enkrat sledeče: dr. Kukovec je bil oni, ki je prvi pred Velikonočjo šel z blizu 50 prošnjami raznih občin k namestniji v Gradec ter je v imenu kmečkega ljudstva zahteval, da se sejmi! odpro, dočim so klerikalci temu nasprotovali. Da so torej sejmi danes odprti, se ima ljudstvo zahvaliti dr. Kukovcu, da pa je namestnija obenem frdala one posebne stroge določbe, ki kolikor to-< Iiko utesnujcjo prodajo živine, za io se na naj ljudstvo zalivali klerikalnim poslancem in kandidatom, ki se zdaj potegujejo za mandate, f.a volite jih, kmetje, te klerikalne pijavke, da Vas bodo še nadalje sesali in molzli!
Pišece. Tudi pri nas je dr. Benkovič svojim backom razvijal program, katerih p,r ni bilo 400 volilcev, ampak polovico manj, a še med temi dosti žensk in otrok; kar jih je bilo zunaj na prostem, so bili od nas nasprotnih strank. Malo je manjkalo, da se temu tiču ni godilo kakor v Kapelah, a zahvaliti se mora liberalcem, ker socijalni demokrati s*, bili kai besni. Najbolj smešno ulogo je igral policaj, kateri je skakal kakor kakšna opica. Klerikalci sv pri nas kar divji. Radi bi bili razbili shod dr. Kukovca, a ni šlo. Gerec ni vedel druzega, da je prišel in oponašal g. barona Moscona, kako govori. Je pač olikanost. Tudi Čobalov shod so nameravali napasti, še celo g. župan se je izrazil: Tam bom šel pa vse nagnal. Ali bilo ga ni, pač pa je prišel znani občinski sluga oziroma policaj, ter se ie nasproti postavil. Le predsednik shoda je zabranil, da ni bil na hladno postavljen. Druzega ne ve sedaj ko to klati, »da dokler on živi, ne bo v Pišecsh ne liberalnega, še manj pa socijalno-demokraškega shoda. Dragi Pavločar.je, volilci! Zapomnite si može Ge-reca, Agreža itd., kateri vas sedaj imajo za divjaku, suroveže in brezverce; obračunajte ž njimi, ter s*, jih ogibajte. Klerikalci so vsi zmedeni pri nas. 2up nik je pozabil oznaniti celo Binkoštne praznike te, vse, kar mora po navadi biti; že tako daleč smo, da je pri pišečkih klerikalcih Zvdičar letos 28. maj.! v nebesa šel. ker je podoba njegova še skoraj do Binkošti na oltarju stala. A gotovo b: še dalje, da ni neka tcrcijalka Gerecu, kateri jp razlagal, kaj bo vse Benkovič naredil, da bo breški in pišečki fidejkomis prodajal ter med kmete delil, da bo železnico zidal itd., a ta mu je zabrusila: Za cerkev
si gledite, da bo v redu, ter Zveličarja shranite, tic pa za volitve skrbeti. Dragi volilci,4 stojte trdno ter navdušeno v boj za našega kandidata dr. Kukovca, agitirajte pridno ter ne dajte se zapeljati. Klerikalci izrabljajo najgrša sredstva, samo da svoj namen dosežejo. Strmoglavimo dne 13. junija Benkoviča, kajti on ni za pišečko faro nič dobrega storil. Naš kandidat je dr. Vekoslav Kukovec, deželni poslanec v Celja.
Iz Trbovelj. (Ponesrečen Benkovičev shod Ped varstvom bajonetov.) V nedeljo popoldan jt priredil Benkovič v društvenem domu shod za »somišljenike-'. Soc. demokrati so imeli svoi javni shoci za Cobala v Gaberskem. Po tem shodu so prikorakali socijalisti z godbo na čelu pred društveni dom. Most pred društvenim domom je bil zastražen od 8 žandarmov in 2 policajev. Toda vse skupaj ni po magalo nič. Delavci so vdrli čez most, pritisnili žai.--darje iii policaje nazaj, prekloftali par klerikalcev in zahtevali Benkoviča iz doma. A Benkovič, ta korajžen fant sc še pokazal ni in se je čisto srečnega čutil, da je dobro zavarovan. Pri vhodu v dom so se postavili žandarji in niso pustili nikogar notri. Ko so se soc. demokrati naveličali demonstrirati, so zapustili bojno polje in napravili velikanski protestni shod pri Kukenbergu. Govoril je Sittar in naš rojak dr. Kramar, ki je posebno pobil vse Bcnkovi-čeve zasluge v državnem zboru, s katerimi se hvali v letakih. Benkovič, še vedno dobro zastražen, k potem prav ikorajžno zabavljal na dr. Kukovca ku Cobala in povedal svojim Marijinim devicam in par mladoletnim čukom, da se ne boji ne hudiča ne briča. Verjamemo! Za svoje adjutante. je imel nekega mladega fantiča, katerega pa ni pustil kaplan Jamšek govoriti, da bi jim morebiti ne zmešal v svoji gorečnosti kakih »štren«. Dalje triu je sekun-dital nek hribovski fajmošter Časi (to ime »hribovski« si je sam nadal — se je hotel norčevati iz poštenih hribovskih kmetov) dalje domača kaplana Pečnak in Jamšek, in da je bila slavna družba polnoštevijna in bolj impozantna, je dospel na shod tudi župnik iz Reke Lubri, toda je kmalu »odišel«. Ko so svojim somišljenikom in ničmišljenikom doi volj peska nasuti v oči, se je shod končal in se je nadaljeval v župnišču, toda ne tako burno in v takem smrtnem strahu, kakor v svoji lastni hiši -društvenem domu«. Zvečer bi bil ta nesrečni Benkovič na postaji zopet prav neusmiljeno tepen, da niso bili prisotni njegovi angelji varuhi s svetlimi sablji-cami. Vtisk njegovega shoda in sploh celega n«. stopa pod vodstvom orožnikov, ki so se dušali, da se je kar bliskalo, zaradi naporne službe, je bil tako klavern in tako poniževalen za Benkoviča, da je najbolje, da se nikdar več ne pokaže pod milo solnce. Tak poslanec, ki se svojih volilcev boji, je za nič, kajti, kako se mora še-le vstrašiti, če ga malo pc strani pogleda recimokak minister. Pri celi stvari pa končno vendarle rte',razumemo našega župana, da postavi v službo Benkoviču svoje policaje, to je tistemu Benkoviču, ki je v svojem glasilu javno zasramoval naš napredni občinski odbor m naše zavedne Trboveljčane zaničljivo imenoval »purgarje«. To je res prevelika uslužnost svojim sovražnikom. Večje nesreče ni bilo. Dr. Kukovee je veliko pridobil radi tega shoda, Benkovič pa tudi toliko zgubil, Vsi za dr. Kukovca!
Planina. Dne 25. maja prišel nas .ie osrečevat naš vsiljeni kandidat kmečke zveze, kateri je v svojem dolgočasnem govoričenju napadal tudi graj-ščino ter njene uslužbence, da bi s tem kmete na svoje limanice speljal. Ali gospodine, iz te moke ne bo juhe, temmanj kruha. Konečno je uvide!, da so tu tudi prevroča tla zanj, kakor so bila pred 4 leti na Bizeljskem, samo da tu ni bilo žalskega - Pi-skrca«, ki zna lepo »šajterge« venčati s pekočimi cvetlicami, in sedlarja, da bi mu bil sedeže v kočiji namazal. Dolg čas mu vendar vkljub pičlemu številu zborovalcev, obstoječih večinoma iz žensk — ni bilo, ker po vsakem odmoru mu je zagodel vt ■ selo koračnico izvrsten gramofon. Čudeži so se pa isti dan tudi pri nas godili. Mnogomnogokrat sem že šel čez Pianino po dnevi in ponoči, a toliko psov še nisem nikdar videl ter takega pasjega lajanja in tulenja ne slišal. Kaj mora to biti? Vsevedni *SIov. Gospodar« bi nam morda to razložil, kakor nekdaj egiptovski Jožef kralju Faraonu sanje o bližajoči se lakoti.
Slot Grad« - jYiar«nbefH - Sostatij-Gornjigrad, Kaplja-Gradisč«.
Ivan Verdnik,
župan, Otiški vrh.
Pozor, kmetje v gornjegrajskem okraju!
Piše Zadrečan.
Znano je, da ima ljubljanski škof velikanske planine v gornjegrajskem okraju, okoliški kmetje so imeli od nekdaj pravico proti primerni najemnini pasti živino po teh planinah. In to se je zgodilo takole: Od posestnikov, ki spadajo pod okoliš ene planine, je jeden v imenu drugih vzel v najem za dobo toliko in toliko let eden kmet. Ko je določena doba minila, se je zopet ponovila omenjena pogodba za več let. Prišli so ljudje, ki jim ni všeč, ako si kmet pomaga z umno živinorejo do boljšega blagostanja. Ustanovili so pašniško zadrugo, ki je kmalu propadla. Oškodovan je bil kmet. Kaj je bilo treba zadruge, ki nam ni druzega koristila nego to,
da mogoče še celo pridemo ob pravice, ki smo jih imeli, to je pasti živino na planinah.
Koliko kmetov bo oškodovanih, deloma uničenih, ker bi morali živino prodati ter se pečati » živine le kolikor zraste doma. Občutiii pa bi to početje onih ne samo mali in srednji posestniki, ampak ves kmečki stan. Marsikdo je sladko verjel obljubam, ki so nam jih dajali duhovniki, ako pristopimo k zadrugi, in kaka korist da bo od tega. Olv ljubljali nam ste, storili nič in zraven tega nam Se močno škodovali.
Dobri smo vam bili, kadar ste nas vabili; to je ob volitvah, da smo glasovali za vaše kandidate, kandidate vaše. ne kmečke, ampak protikmečke zveze. Ti pa nas niso poznali in nam niso hoteli pomagati, kadar je bilo potreba; poslanci, ki smo jih volili mi, so rajši podpirali bogatega Škota Jeg^ liča kakor bi pomagali tistim, ki so jih izvolili. Spominjamo se kaj nam je obljubil profesor Verstovšek lani pred volitvami.
Kmetom je treba pomagati, pašnike je potreba osnažiti, da ne bo rastlo pritlikovo drevje tam, kjer bi se lahko pasla živina; in ko se je šlo za to, da si izboljšamo in zagotovimo pašo po planinah, p* se ni oziral nikdo na nas. Verstovšek je obljubljal, da pride med nas; prišel je med nas kot kandidat ali kot poslanec se je poniževalno in prezirljivo oziral ha nas; ako so mu bili dobri naši glasovi, bila bi njegova sveta dolžnost, da bi prišel med nas tet se iz ust priprostih kmetov sam prepričal o našin nadlogah in potrebah. Prišel je Verstovšek v farov-že, ne med nas. Nikdo nas ni vprašal, če smo kmetje ž njim zadovoljni. Ali je tak naš človek, ki se na» sramuje in egiba? Ako bi bil Verstovšek naš prijatelj, bi se gotovo potegoval za naše pravice; ker iii naš prijatelj- pa pomaga z drugimi vred ljubljanskemu škofu.
Pri spravljanju lesa se graščinska uprava sklicuje na stare pravice; češ od nekdaj smo spravlj&li po kmečkem les; imamo staro pravico, nam ne morete nič. In ta je lepa! Graščina ima pravico spravljati les, kmet pa, ki je od nekdaj pasel /ivino na škofovih planinah, bi ne smel imeti nobenih pravic, dasi mora pošteno svoje na pošten način privai-čevaue krajcarje šteti za najemnino. Nam pa naproti graščina skoraj ne plača nikake odškodnine. Zdi se nam, da ako ima graščina pravico, imamo tudi mi kmetje pravico.
V pravi luči ste se nam razodeli, vi hinavci, na klerikalni podlagi; ko se je šlo za dobrobit kmetov, ste nas zapustili in nas več ne poznate.
In tudi mi vas ne bomo poznali 13. junija, ko imamo zopet stopiti na volišče; tistokrat bomo pokazali, da smo siti onih obljub, ki jih ob času volitev obljubujete. Verjeli smo dolgo; ko ste začeli škodovati kmetom, nam ne preostaja druzega, da vsi kakor jeden mož protestiramo proti temu s tem, da volimo za,svojega zastopnika moža, ki je sam naš sotrpin, ki z lastne skušnje pozna kmečki stan. Le tak zamore biti naš bodoči poslanec. Prepričani smo, da bo zastavil vse sile, da nam pripomore do onih pravic, katere nam odreka ljubljanski škof. katerega prijatelj je sovražnik kmetov profesor Vsi Stovšek.
Kmetje sotrpini, okoli vas bodo hodili ljudje, vas nagovarjali, da volite Verstovška, tega škodljivca ljudstva, ki je na Dunaju z dr. Šušteršičern glasoval za nič več nego 350 milijonov kron za rove ladije in kanone. Cenjeni volilci! Milijoni, to niso mačkine solze! Ali kdo pa jih plača? Mogoče škof Jeglič ali Verstovšek? Niti eden niti drugi. Plačaš ti, ubogi kmet. Ali more biti tak človek, kakor je Verstovšek naš kmečki poslanec? Ne in ne. Kdor je prijatelj kmetov in komur je blagor ljudstva pri srcu, gotovo ne bo volil človeka, ki bi kmečki stan z drugimi vred najrajši uničil! Dragi volilci! Dovolj jasno se kaže ljubezen od strani klerikalcev do nas. S sladkimi obljubami in grožnjami nas hočejo še nadalje držati na verigah, v katere so nas ukovali, da bi nas potem lažje sesali kot pijavke. Imamo še rešilno ,sredstvo, to so naše glasovnice; na te bo-detno 13. junija zapisali ime moža, ki bode mesto nas gori na Dunaju potožil naše gorje in ne bo pustil, da bi se kmetom kratila stara pravica ampas se s podvojeno močjo uprl takemu početju in ra mož je	?
Ivan Verdnik, župan,	«i
Otiški vrh.
Iz Gorenjega pri Šmartnem ob Paki. V pondeljek dne 5. junija smo imeli volilni shod tudi v naši vasi, in sicer v cerkveni hiši. Nastopili so razni govorniki, ki so na vse kriplje priporočali kmetom kandidata dr. Karla Verstovška. Pa vsi ti govori razven nekaj besed g. kaplana niso bili vredni, da bi jih človek poslušal. Jeden jc čenčal o libijskem grabnu in o neki stari ženici, kako šmir prodaja. Ne vem, ali ji je pomagal šmir kuhati, ali pa ji ga je pomagal okoli nositi in agitirati. Stari prevžitkar in župan Pirtovšek pa — čudež! — ni vedel o volitvi in dr. Verstovšku ničesar povedati, temveč se je vrgel z vso silo nad društvo požarne brambe in je neusmiljeno mlatil po njeni. Rekel jc ta stari očka, da je vse te liberalne stranke kriva le pežarna bramba(H). Dalje je govoril, da brizgalna za Paško vas ni potrebna in trdil, da Paška vas nikoli ne bo pogorela, ker stoji že 180U let(!!) in bo ostala tudi še zanaprej. Slabo ste razumni, oče Pirtovšek, ako tako govorite o požarni brambi. Prepozno bi bilo brizgalno šele naročati, ko je že ogenj v strehi. Za nakup brizgalne ie deželni odbor itak polovico prispeval. Pirtovšek je namen požarne brambe celo tako daleč zasukal,
da je predrzno trdil, da bo moral načelnik požarne brambe stroške za potrebno orodje sam plačati. Načelnik je dal za društvo že toliko, da vas je pošteno osramotil; vpisani ste kot podporni ud in še niste niti beliča pokazali. In kot župan od občine tudi nič. (Čudimo se le, da se Šmarčani tega sta-rokepitneža še niso naveličali kot župana!) Stran-karij pa pri našem društvu ne poznamo, temveč gremo radi vsakomur na pomoč, kdor je iste po treben, najsibo klerikalec ali liberalec. Pirtovšku bi priporočali, naj bi si raje ogledal naše občinske ccste, po katerih ni mogoče več voziti in so take, da bi si človek in živina lahko noge polomil. Njegovega zabavljanja in komandiranja pa smo že vsi do grla siti in zato tudi njegovega profesorja nc volimo Odbornik požarne brambe.
Kmetje! Dr. Verstovšek se boji, da pade! Zvedeli smo, da je razposlal dr. Verstovšek pisma pu marnberškem, šoštanjskem in gornjegrajskem okraju, v katerih poziva zaupnike, naj napnejo vst sile, ker Verdnikova zmaga ni izključena. Kmetje, volilci! Ali se še spominjate, kako ošabno je govoril profesor "Verstovšek v začetku volilnega gibanja? Trdil je in pisal v »Slov. Gospodarju«, da im» poslansko mesto že v žepu, da mu kmetje in delavci nič več ne morejo. Ivan Verdnik pa ie tako korajžno nastopil po celem okraju in povsodi t\h-šel toliko prijateljev med tovariši kmeti in leso-tržci, da se Verstovšku od strahu tresejo hlačice in je spoznal, da ga čaka padec. Kmetje, obrtniki, delavci! Vaši črni sovražniki strastno in z vsemi sredstvi delajo za Verstovškovo zmago! Glejte, da vam vašega mandata ne ukradejo! Delajte tudi vi na to, da kandidat Ivan Verdnik častno zmaga!
Kal«o mnenje imajo duhovniki o dr. Verstovšku? NeJii duhovnik (ime na razpolago) v si oven J-graškem volilnem okraju se je nasproti mežnarju sledeče izrazil: »Za kaj pa je Verstovšku? Samo za to, da hodi od farovža do farovža, pa zastonj je in pije. Jaz ne storim zanj niti koraka. On je neznačajnež.« Brez vsake pripombe.
Kmetje, računajte!
Če volite profesorja Verstovška, bodete plačevali v davkih sledeče:
Verstovšku profesorsko plačo, ki znaša na leto 6000 kron;
ker bi Verstovšek dobil kot poslanec dopust, bo na mesto njega drug profesor poučeval, ki bi tudi vlekel 6000 kron,
in Verstovšek bi dobil kot poslanec še poleg tega na ielo 6000 kron,
to je skupaj 18.000 kron. ki bodo šle iz vaših žepov, kmetje.
Kmetje ni delavej, računajte, ali je vreden profesor Verstovšek toliko Vaših žuljev, ki Vas ima samo za norca. Proč z njim!
Kmetje volilci, premislite in sodite:
1.	Profesor dr. Verstovšek je mastno plačani uradnik, ie v državni službi in odvisen od viade.
2.	Profesor dr. Verstovšek bi rad vlekel koi poslancc diietc in profesorsko plačo, — poleg tega pa bi se mu ;z Vaših davkov še moral plačevati skozi šest let drug profesor kot namestnik.
3.	Profescr dr. Verstovšek niti najmanj ne pozna kmečkih razmer in potreb, ker je bil od svojih* mladih let vedno le po mestih v šolah.
4.	Profesor dr. Verstovšek kot poslanec ni ničesar dosegel in je ošabno preziral prošnje posameznih občin.
5.	Profesor dr. Verstovšek se je v svoji ošab-nosti spozabil tako daleč, da je na svoiem shodu na Remšniku zakiical volilcem: »Odkrite se!«
(j. Profesor Verstovšek je popolnoma odvisen od enega Korošca, ki hoče z meči in bajoneti ustrahovati zavedne Savinčane.
Za-adi tega Verstovšek mora pasti!
Volilci slovenjgraškega in šoštanjskega volilnega okraja! Na raznih shodih ste že obračunih s prof Verstovškom. Dne 13. t. m. pa pridite vsi na volišče in glasujte za Ivana Verdnika. Verstovšek mora pasti! Agilirajte zadnje dni od volilca do volilca!
Volilcem marnberškega okraja! Z občudovanjem je gledala pred štirimi leti, ko Sie volili rajnega Ježovnika, cela slovenska javnost na Vas, spoštovani kmetje - volilci, ker ste se udeležili yt> litve v tako ogromnem številu. Vi ste odločili t mnogohrojno udeležbo, da je bil izvoljen kinet-domačin. Letos stoji kandidatura g Verdnika ŠJj mnogo ugodneje. Verstovšek v zaupnih pismih že sam'obupava nad zmago. Udeležite se torej do zadnjega moža volitve in Vi bodete zopet odio-, čili. n?j-li bo poslanec nezmožni Verstovšek, aH domačin Verdnik. Vsi na volišče!
Pernice. Kandidatura domačina g. Verdnika nam je kar ugajala, ker se je obrnil takoj pismeno na županstvo. Kdo je Verstovšeka postavil zc kandidata, sploh ne vemo. Verdnik bo nam vedno lahko pomagal in mi, ki stanujemo v tako_hribovski občini, pomoči nujno potrebujemo. Zadnjič se volitve sploh nismo udeležili, ker kandidata nismo poznali. Tokrat pa moramo vsi na volišče, da zmaga naš priljubljeni Verdnik.
Zvišanje planinščine. Iz Gornjega grada nam poročajo: Graščinska uprava je sklenila zvišati pla-ninščiuo, to je najemnino za planinske pašnike. To stvar duhovniki doslej kmetom skrbno skrivajo, ker se bojijo, da bi nastal med kmeti prevelik vihai, ki bi škodoval največ duhovniškemu kandidatu in zagovorniku uprave ljubljanskega škofa profesorju Verstovšku. Stvar pa se je le zvedeh. Kako oderuško postopa graščinska uprava napram ubogemu
kmetu živinorejcu, kažejo le nekateri primeri. Za Menino zahteva sedaj 1200 K, poprej »40 K; za Le-ponatko 360 K, poprej 300 K, za Kašni vrh 250 K, poprej 200 K, itd. Kmetje, ali bodete glasovali t, stranko, ki drži z graščino in vas odira? Vaš mož in kandidat je Verdnik!
Obsojeni klerikalni pretepači. Kakor smo svoj čas poročali, so na Verstovškovem shodu v Selah klerikalni razbijači v zvezi z neko devico napadli naše može. Včeraj so bili pred sodnijo v Sldvenjgradcu obsojeni vsled tega 3 klerikalci in tudi tista Apačka devica, ki je baje prelivala »nedolžno« (?) kri. No torej!
Iz Zavodne pri Šoštanju. Peče jih peče naše trnjavske generale sijajen shod Verdnika. Kar spati ne morejo same jeze. V svoji razburjenosti so videli tu urednika Lešničarja, ki ga še nikoli v Zavodni bilo ni. Na shod so poslali žer.ina Kranjc* in agenta Pozniča, ki zastopa naenkrat kar po dve zavarovalnici. V mariborski časnikarski cunji napadajo vse naše uplivne može, ki so se shoda udeležili. G. župnik še posebej napada našega vrlega župana, menda zato, ker mu je pripomogel do tako lepe palače, za katero smo morali kmetje po sto-takih plačevati. Ali smo si jo zato postavili, da bi se v njej pisali lažnjivi dopisi in natolcevanja naših mož? Kar se plesa tiče, pa vi, g. župnik, najbolj znate, kako se vsi spominjamo, kako ste lani okoli mlaja čardaš po eni nogi plesali. Nam kmetom n« bodo Rogelšeki komandirali, temveč jih bodemo pognali,1 če pridejo k nam agitirat.
Iz Luč v zgornji Savinski dolini nam pišejo. Iz naše občine se že dolgo časa ni ničesar bralo \ časopisih. Pa vam mi danes pišemo nekaj novic. Naš gospod župnik Lekše sedaj krvavi pot poti; vsako nedeljo agitira v cerkvi za tistega ošabnega profesorja, ki se nam ponuja za kandidata; našega kmečkega kandidata Ivana Verdnika nam nič ne priporoča, dasi je znabiti boljši kristjan ko Vei-stovšek. Kaj je vendar ta profesor dal g. župniku, da tako agitira za njega? Pa tudi po farmanih hudo udriha naš župnik na prižnici, dasi se ne spodobi, da bi se v cerkvi pred Bogom kaj takega govorilo. Saj tudi gospod Lekše ni brez greha! Naj raje skrbi za red v farovžu. Tam se je zgodilo veliko pohujšanje za celo faro; 161etni fant farovške kuharice se je spečal s 301etno farško deklo. Ali je to lepo in služi naši duhovski hiši na čast? Seveda če je v hiši mnogo sladkega vinca in se vidi dostikrat pijane ljudi, ni čuda, če se godijo različne slabe reči tudi med družino. Treba bode tudi vzeti malo metlo v roke in pomesti po naši občini. Imamo župana, ki ne zna ne čitati ne pisati in dela vse tako kakor župnik hoče. Kako je bilo tedaj, ko je prišei k nam cesarski namestnik Clary? Kdo se je skril v stranišče, ker je govor za Claryja pozabil? Pravijo, da naš župan. Molčali smo dosedaj, pa tudi \ Lučah se je začelo ljudem v glavi svitati in ne bodemo vsega potrpežljivo trpeli kakor smo dosedaj. 13. junija pa bodemo vsi napisali na glasovnico: Ivan Verdnik, posestnik v Otiškem vrhu. — Napisal Vohajga.
Gradišče. Vsiljiv je ta ljubi profesor dr. Vei-stovšek. Sedaj se nam ponuja z nemškimi letaki, na katerih je podpisan »Lokaler Wahlausschuss der katholisehen Bauern«. Seveda je to le farba- | rija in je žalostno za učitelja Verstovška, da se je j mora posluževati. V tem letaku nam grozi, da nt bo nič za nas delal, če ga ne bomo volili. .Sai mu tudi ne bo treba. Zato bomo že poskrbeli volilci celega volilnega okraja s tem, da bo izvoljen Verdnik, naš človek. Pri nas ima Verstovšek za agita-torico znano Hckerlco, ki gotovo kaj »dobrega« oa njega za to dobi. Ta oberagentka je tudi že pri glavarstvu prosila za dovoljenje, da bo streljala riu Verstovškovo zmago. Pa ji nič ne bo pomagala vsa agitacija. Pri nas dobi Verdnik veliko večino. Živel!	'
Nekaj i? marnberškega okraja. Ko smo pred štirimi leti tukaj volili rajnega Ježovnika, so vse farovške kuharice trdile, da bo kot brezverc vse cerkve podrl. Čakali smo, kaj pride. Dotaknil se r.i niti ene, pač pa nam je s podporami vrio pomagal o času suše. Kaj pa sedaj? Farovške kuharice so tekom štirih let postale bolj liberalne, ko vs: liberalci skupaj, ker jim ni prav, da naš kandidat gosp. Verdnik rožni venec moli. »Fejst fant« bi pa bil, ko bi se jim prišel poklonit, kakor Verstovšek. ----- 2e deli ča.sa se širi tukaj vest, da je dr. Verstovšek v svojem rodoljubnem, za napredek navdušenem srcu sklenil z vso vnemo se vreči na rnarnberški okraj, da ga reši iz nasprotnikovih krempljev. Pa kaj bo ta\ siromak, ki si niti ne upa pred svoje volilce On spada le v šolo! Zato pa tudi celi rnarnberški okraj kliče: kuge, lakote, vojska in dr. Verstovšeka reši nas, o Gospod!
Iz Trbonj pri Vuzenici. Ko se nam je pri zadnjih deželnozberskih volitvah ponujal na shodu vsiljivi Verstovšek, smo ga kar pognali, odkoder je prišel. Nismo hoteli poslušati njegovega govora >o trasnem zelenem Pohorju.« Letos ga sploh ni bilo ( nam. Pač pa je prišel med nas g. Verdnik, katerega že itak poznamo kot vrlega posestnika in de-avnega moža. Njega bomo tudi vsi volili, Verstov-šeku bomo pa takrat dali brco z volilnimi listki. Živijo naš Verdnik!
Volilci! Hranite izkaznice na vsak način za slučaj ožje volitve! Ne vrzite izkaznic (legitimacij) stran, ampak hranite jih do 20. t. m.!
Darujte za nar. sklad!
?tuj - Ormož, dr. Miroslav Ploj,
senatni predsednik na Dunaju.
75.000 kron podpore je izposloval naš dosedanji poslanec dr. M. P1 o j za one občine, ki so bile meseca avgusta lanskega leta po toči hudo prizadete. Noben drugi slovenski ali nemški okraj ni tokrat dobil tako lepe podpore. Podpora se bo s tem tednom začela deliti prizadetim posestnikom in vl-ničarjem ptujsko-ormoškega okraja. Tako deluje za svoje volilce zmožen in vpliven poslanec, zato bomo dr. Ploja 13. junija zopet volili!
Drugi ograji.
Somišljenikom-volilcem v volilnem okraju Maribor desni breg in levi breg! Glasom sklepa izvrševalnega odbora narodne stranke vara je na prosto dano, ali glasujete za Piska, oz. Roškarja ali pa ostanete doma. Da se iz naših vrst ne odda niti eden glas za nemškutarske kandidate, je samoobsebi umevno.
Somišljenikom-volilcem v šmarsko-rogaško-kozjanskem okraju! Ker vemo, da dr. Jankoviča noben pameten človek ne bo volil, zato ostanite vsi na dan volitve doma ter s tem jasno pokažite, da ne marate kandidatov Koroščeve sorte. Čim manj glasov dobi dr. Jankovič, tem glasnejši bo Vaš protest proti lopovski klerikalni politiki!
jViesftta sipina.
(Celje,. Laško, Sevnica, Brežice, Šoštanj, Slov. Gradec, Vuzenica, Sobota, Muta, Gortina, Marberg, Zg. Vižinga, Št. Lovrenc nad Mar., Studenci, Slo\. Bistrica,Konjice, Vitanje, Vojnik, Rog. Slatina, Rogatec, Ormož, Ljutomer.)
Ivan Rebek,
ključavničar v Celju.
Volilci 11. volilnega okraja (Ormož, Sevnica,. Laško, Brežice, Ljutomer, Slovenska Bistrica, Slovenji Gradec. Šoštanj, Marenberg, Muta, Vuzenica, Gornja Vižinga, Gortina, Sobota, Rogatec, Slatina, Studenci, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Celje, Vojnik, Konjice, Vitanje.) Dolžnost Vas kliče, da stopite spet na volišče. Vsi Slovenci brez razločka političnega prepričanja zjedinili smo se, da naj bodi kandidat za državnozborski mandat v imenovani skupini g. Ivan Rebek, hišni posestnik in ključavničarski mojster v Celju. On je mož dela, ki se hoče potegovati za vse stanove brez izjeme — mož pravice, ki bode zahteval, da ne bodo imeli vsi državljani samo jednakih dolžnosti, marveč posebno tudi v političnem in narodnem oziru jednake pravice, mož značaja, ki se nikomur ne klanja in se vedno le ravna po svoji vesti. Ako složno nastopimo, mogoče je, da se napravi enkrat za vselej konec našim neznosnim razmeram, da nam ne bodo v vseh uradih, na vseh šolah, sploh v vsem javnem življenju gospodovali narodni odpadniki, ki nimajo nikakoršne ljubezni za naš narod. Vlada naj spozna našo moč, naj se prepriča, da živimo in da naše število od dne do dne raste, število nasprotnikov pa ravno tako pada. Na dan volitve naj ne ostane nikdo doma! Vsi oddajmo ;svoj j glas g. Ivanu Rebeku!
Volilni odbor združenih Slovence v.
Števili kandidat združenih slovenskih strank za inesto Maribor je gospod
Jurij Sfera.
hišni posestnik v Mariboru.
Ptuj — Št. Lenart — Gornja Radgona — Cmurek
— Arvež — Lučane — Lipnica — 4rtiovž — Breg
— Pobrež — Razvanje itd.
v
Slovenski števni kandidat je:
dr« Hiian Gorišek
odvetnik v Št. Lenartu v Siov. gor.
Slovenske volilce tega okraja nujno pozivamo, naj vsi oddajo svoje glasove temu možu, ki se je v boju za osvojitev Št. Lenarta izkazal kot rmoža, kateremu se sme zaupati. Mož je odločen, neustrašen in delaven narodnjak!
C. kr. okrajno glavarstvo v Brežicah dovolilo je v
trgu fKozje
na dan 13. junija in 25. Julija 1.1.
kramarska in živinska sejma.
Kupce labi k obilnemu obisku
trško županstvo v Kozjem.
: ■ ■ '/"i \ Priloga ^Narodnemu Listu" št. 27.
Kaj dva kmeta med seboj o volitvah govorita?
Voglajnar (pristaš Koroščev). 2e dolgo tli bilo tako lepe mrve. Skoro do pazduh sega trava. To se bode nakosilo. Kmalu je Vidovo; potem se začne košnja.
Ložničar (pristaš Roblekov). Letos začnemo prej. Že klepljemo kose. Prihodnji torek, 13. junija vas bomo pokosili.
Voglajnar. Nas boste pokosili? Kje pa? Moi-da misliš pri volitvah? Najbrž ne bo šlo tako gladko. Na naši strani so malone vsi duhovniki.
Ložničar. E saj vem, kako divjajo s prižnic. če jih čuješ, zdi se ti,. da so kravji pastirji in ne dušni. Iz lastne skušnje tudi vem, kako mučijo v izpovednici ljudi, ki so za Robleka. To delajo posebno celjski kapucinarji, ki od nas živijo. Strast jih je tako posurovila, da so čisto pozabili na hvaležnost in dostojnost. Ali mi ne bomo pozabili takega hujskanja.
Voglajnar. Žal Bog, da je to res. Tako ni delal njih ustanovnik sV. Frančišek. Slišal sem že mnogokrat pri samih kapucinarjih, da je bil ponižen in krotek, da je ljubil svoje brate in svojo domovino. Ti gospodje pa nikdar ne zinejo besedice o krivicah, ki se godijo našemu narodu. Zdaj rohnijo, pri občinskih volitvah pa molčijo kakor grob.
Ložničar. In vendar držiš ti ž njimi, ker hočeš Korošca voliti.
Voglajnar. Ko pa nas strašijo, da bomo pogubljeni, če volimo Robleka. Kmet je res največji trpin na zemlji. Če ne plačamo davkov in dolgov, rubi nas gosposka, če pa ne volimo po volji duhovnikov, odprejo nam kar na stežaj peklenska vrata.
Ložničar. Veš, zakaj tako delajo? Bojijo se grozno, da bi Korošec propadel. On jim je obljubil, da poravna sam vse stroške za prezidanje cerkve, in vrh tega še jim nakupi več vozov krompirja, repe in fižola, ker so kleparska dela izročili nem-škutarju Bandeku.
Voglajnar. Ti se šališ. Saj bodo zopet sami prišli prosit. Čudno je vseeno, da uganjajo take burke v cerkvi na svetem mestu in da pozabijo na svoj vzvišen stan. Koliko so naredili sovraštva med zakonskimi in sosedi!
Ložničar. Veliko pohujšanja dajejo s tem hujskanjem. Dozdaj smo imeli radi duhovnike, spoštovali jih in jim radevolje dajali potrebno bero. Veselili smo se praznika, zdaj se ga bojimo; šli smo potolaženi in okrepčani iz cerkve, zdaj gremu razburjeni domov; svoje duhovnike smo hvalili, zdaj jih grajamo, ko slišimo mesto besede božje divje razgrajanje.
Voglajnar. Človek ne ve več, ali je laž inf obrekovanje greh ali ne, ker namestniki božji sami lažejo in poštene ljudi obrekujejo. Menda samo tisti greši, ki Robleka voli.
Ložničar. Tako pravijo. To so si izmislili brez-stidneži, da bi ljudi lažje plašili. Pastirski list o tem besedice ne ve. Kako pa bi bil greh voliti pridnega gospodarja, poštenega moža in dobrega očeta, sploh uzornega kristjana?
Voglajnar. Pastirski list pravi, da moramo voliti verne, cesarju zveste in domoljubne poslance. Roblek pa*je bojda liberalec.
Ložničar. Ti farizeji imenujejo vsakega človeka liberalca, ki ni za Korošca, četudi bi bil svetnik. Roblek ima v polni meri vse tiste lastnosti, katere zahteva pastirski list od poslanca. On je veren kristjan, to vedo tudi kapucinarji. Roblek je občespoštovan mož in priljubljen; zvest je cesarju, kakor smo vsi Slovenci; on je vrl domoljub; da bi le bili vsi duhovniki iskreni narodnjaki!
Voglajnar. Tega ne razumem, zakaj se tako vsiljuje Korošec.
Ložničar. Ker ga drugje ne marajo za poslanca, celo v njegovem rojstnem kraju ne.
Voglajnar. Pa je bojda tako imeniten -mož?
Ložničar. Kaj še! Sam sebe dela takega. V resnici pa ne zna drugega ko lagati, opravljati in hujskati v svojem listu. O kmetijstvu ve samo nos vihati proti meglam. Nikdar ni imel v rokah pluga, brane, vil, sekire. O živinoreji ve le, da je v Celju krčma pri »Belem volu«; tudi pozna tiste teličke, ki ga bodo volili.
Voglajnar. Meni se dozdeva, da nima tak človek poštenih namenov, ki se vsiljuje za poslanca kakor uš v kožuh.
Ložničar. Veš, službe druge nima; živeti hoče od poslanstva. Mi bi ga morali rediti, čeravno ni naš domačin in nima domovinske pravice v savinski dolini. Mi bi morali pobirati, kar so njegovi ro,-jaki zavrgli. Ko bi bil vsaj župnik in bi imel grunt; ta nebodigatreba pa nima niti pedi zemlje. Čisto drugačni so bili nekdaj duhovniki. Jaz sem že stai in pomnim, da sem čital pred 30 leti o slavnem Rajču, župniku nekje v Halozah. Tega gospoda so si postavili kmetje sami za kandidata; ali on se je v svoji ponižnosti z vso silo branil poslanstva. Korošec pa se vsiljuje, kakor Žid s svojo kramo. Lepake, s katerimi nas hoče premotiti, so prilepili celo na neko vinsko klet; najbrž je Korošec s tem namignil. da bode kot poslanec pridno pil na naše zdravje. En lepak so celo prilepili na neko stranišče; s tem je stranka sama povedala, da je Korošec za d...
Voglajnar. Zdaj pa vem, pri čem da sem. Iz-preobrnilo me je vse to ničvredno početje Koroščevo.
Ložničar. Saj sem vedel, da si pameten moZ in da ne boš volil človeka, ki nič ne razume o kmetijstvu, ki ni naš domačin, ki se vsiljuje in zdražbo dela.
Voglajnar. Voliti hočem po svojem prepričanju, kakor mi srce veleva. Nič me ne bode od tega odvrnilo. Zapisal bom na glasovnico Franca Robleka, posestnika v Žalcu.
Ložničar. Daj mi roko. Od nekdaj sva si bila prijatelja; skoro bi naju ta volitev razdvojila. — Hvala Bogu, da vidiš, da je le Roblek pravi kmetski kandidat. 13. junija torej v boj zoper vsiljivega Korošca. (Oba): Z Bogom!
Dr. Korošec jaha po Savinski dolini.
Kdo jaha mi tam po dolini, ponosni Savinjski dolini? Oblastno mi v sedlu sedi in suknja mu v vetru frli. Osliček pod njim pa riga i-a, i-a, Kako za fest fantom vse zija!
Je v velki nevarnosti vera, Korošec jo branit hiti, Glej tam se že cerkev podira in tam se duhovnik mori. Osliček pod njim pa riga i-a, i-a, To velka vse vkup je sleparija.
Pobožne gredo z njim device, pohlevne njegove ovčice, s pogledi fest fanta oblegajo, nasproti mu rok'ce stegajo; še noge bi rade, aj, aj, ko fant je tak ledik in fraj. Osliček pod njim pa zariga i-a, i-a, oj to je prijetna Španija!
Ob strani pa, kdo to koraka? Zastonj tak ugiblje butica vsaka. Koroščeva to edina je nada, oj čukulada ti mlada! Osliček pod njim pa zariga i-a, i-a, to naša je prismodarija.
Korošec s pogledi šviga, šviga, osliček pa z repkom miga, miga, bajoneti mu delajo senco, bodočo varujejo ekscelenco, Osliček pod njim pa riga i-a, i-a, kako se nas vsi bojija!
Da bi na deželi duše pasel in pri Bogu v milosti rasel, Korošcu to hudo smrdi. Ljudje pač nor' so, ko vendar je lepši Blumenkorso, najlepša pa judovska hči, Osliček pod njim pa riga i-a, i-a, čemu pa naj bo mi dohtarija!
Korošec milostno gleda okol, recite, Savinčani, kaj želite, Provenienčni nov zakon dobite za imenitni vaš fižol. Osliček pod njim pa riga i-a, i-a, kako za vas gospod skrbija!
In kamor Korošec prijaha, pred njim na kolena vse pada. Haha, to njegova je kmečka zveza, ki Korošec za nos jo poteza. Osliček pod njim pa riga, riga, Savinčan pokaže ti figa, figa!
-— i
„Pavovo perje" klerikalnih kan-ditov ali resnica o njih uspehih.
Vkljub zatrjevanju Koroščeve stranke, da nI Roblek kot poslanec dosegel ničesar, uvidevajo že tudi najzagrizenejši klerikalci, da ima Roblek za svoj volilni okraj, zlasti za hmeljarstvo, velikih in važnih zaslug. Umevno je, da so Koroščevi agitatorji in priganjači čedalje bolj in bolj nestrpno čakali na razkritje »velikanskih zaslug« »najzmožnej-šega politika« dr. Korošca, onih velikih uspehov, ki naj bi enkrat za vselej zatemnele Roblekovu zvezdo, da izgine s političnega obzorja. Sitna, zelo sitna je bila za dr. Korošca ta nadležna radovednost njegovih lastnih ljudi.
Ni pa se dalo nič več izhajati z bahavimi frazami — vse je pričakovalo dejstev.
In sedaj se je pokazala, prišla na dan vsa njegova prazna bahatost, njegova revščina v vsej svoji nagoti.
Ker lastnih uspehov nima nikakih, prav zares nikakih, kar bi se dalo kot »zasluga« in »uspeh« razbobnati, pOseči mora »najboljši politik« dr. Korošec po pavjem perju, da se okrasi, da vsaj zakrije z njim svojo lastno nagoto.
Torej ljudje božji! Čujte in strmite, kaj so vse napravili dr .Korošec in njegovi tovariši.
1. V »Straži« pišejo: »S Korošcem na čelu so zabranili irečuveni Vinski zakon.«
V	resnici je bil vinski zakon zabranjen vsled odpora vseh poslancev vinorodnih krajev, torej vseh Slovencev, Hrvatov in Italijanov, nemških poslancev Južne Tirolske, Spodnjega in Srednjega Štajerja, Spodnje Avstrijskega in čeških poslancev Južnega Moravskega.
2.	»Dosegli so olajšanje vojaškega bremena (dopuste ob žetvi, odpravo dveh orožnih vaj).«
V	resnici je vlada dovolila te ugodnosti vsem svojim strankam za to, da so glasovale za zvišanje letnega števila rekrutov deželne brambe.
3.	Dosegli so baje »zboljšanje postave zoper živinske kužne bolezni (zvišanje odškodnine za poginulo živino).«
V	resnici je bil ta zakon od poslanske zbornice soglasno sprejet. Tudi pri sestavi istega ni sodeloval nobeden poslanec Koroščeve »kmečke« zveze, pač pa zelo marljivo rajni poslanec V. Ježovnik.
4.	Dosegli so baje »letni državni prispevek« šest milijonov za povzdigo živinoreje.«
V	resnici je bil ta prispevek dovoljen od vlade vsem poslancem kmečkih volilnih okrajev za to, da so glasovali za pooblastilni zakon, na podlagi katerega so se zamogle skleniti od strani vlade trgovske pogodbe s Srbijo in Rumunijo.
Na vseh teh »uspehih«, ki si jih prišteva Kmečka zveza in dr. Korošec kot svoje, ima pa Roblek ravno toliko zaslug kot Korošec, in vendar mu še nikdar ni v glavo padlo, bahati se s pridobitvami, katere so dosegli agrarni poslanci vseh strank in narodov kot celota, ne Cehi, ne Nemci, ne Slovenci za-se, ampak vsi kot celota.
Kaj ostaja torej odličnemu kandidatu dr. Korošcu na njegovih »uspehih«? Nič, prav nič. —,še to figovo pero, s katerim se je hotel pokoriti, izkazalo se je kot izposojeno.
Kako že pravi naš duhovni nadpastir v pastirskem listu?
»Ako bi državne poslance napolnjevala in roko-vodila prava ljubezen do Boga in zlatočista ljubezen do bližnjega, tedaj bi bilo njihovo delovanje in prizadevanje venčano od blagoslovljenih uspehov.«
Sedaj veste toraj, dr. Korošec, zakaj si morate »uspehe« izposojevati. To Vam je povedal prevzvi-šeni škof sam.
Da, da! »Odlični Savinjski dolini« »odličnega poslanca!«
*
Ravnotako, kakor z izposojenimi »uspehi« pv> gorel je dr. Korošec s svojim obrekovanjem Robleka.
Štiri leta je trdil in razširjal v svojih listih lat, da je Roblek glasoval v drž. zboru za uvoz živine iz Srbije.
Ko je Roblek izjavil, da da vse svoje premoženje onemu, ki mu to dokaže, naskočili so Koro-ščevci svojega »generala« za te dokaze.
Seve so morali častiti gospod »general« zopet odmigati.
Ker dokazov ni, priznava sedaj dr. Korošec sam, da se ni šlo takrat za glasovanje o kateremkoli predlogu, ampak le za to, se li dotični Schram-melnov predlog razpravlja takoj ali ne.
S tem je priznal dr. Korošec, da je štiri leta trosil v tej zadevi laži v svet.
Ker pa je dr. Korošec očividno mnenja, da se izreče z glasovanjem za nujnost kateregakoli predloga obenem soglašanje z njegovo vsebino, si je moral biti v tem tudi v svesti takrat, ko je glasoval za nujnost znanega predloga profesorja Masaryka.
Ta Masarykov predlog je bil naperjen naravnost proti katoliški cerkvi, proti škofom in tirjal popolno Ajersko svobodo. In za nujnost tega predloga je glasoval celi Šušteršičev klub s Korošcem vred.
Kaj ste pa mislili takrat, dr. Korošec? Ste mar tudi Vi za versko svobodo? za utesnjenje obstoječega duhovniškega in cerkvenega upliva na politične in javne zadeve?
Vidite, kako se smešite s svojimi lažmi, s svojim obrekovanjem in zavijanjem.
In takega obrekovalca in lažnivca naj kmetje Savinske doline volijo?
„Roblekovo krščanstvo".
(»Straži« v odgovor.)
»Za vero se gre«, pišejo gospodje v »Straži« in >• Gospodarju«; vera v savinski dolini je v nevarnosti, in sicer zato, ker kandidira in bo izvoljen za poslanca Roblek to je tisti Roblek, v katerega hiši je pred leti, najbrže ravno isti gospod doktor, ki se sedaj najbolj trese za savlnsko krščanstvo, rekel: Posli, držite se te hiše, ker to je ena najbolj krščanskih hiš na celem Spodnje«al Štajerju! Tako pred leti gospod doktor: in danes?
Vera pa seveda ni v nevarnosti v sosednjet.i volilnem okraju, kjer kandidira profesor Verstovšek, ki je svoje dni psal med drugim: »Napeti moramo vse sile, da stremo glavo temu klerikalnemu zmaju.« Da, pa ta gospod je prišel napravit poklon. — Tedaj se ga seveda ni vprašalo, :?i-li veren ali ne, samo, da boš brezpogojno ubogal, in potem si naš. Blagor ti, lepa bo tvoja bodočnost!
Roblek, zakaj tudi ti nisi storil tako? Danto. bi bil najuzornejši krištjan, tako pa si brezverec.
Gospodje, ne gre se vam za vero, gre se vam - za vlado in vaše žepe;' zato ne marate tistega, ki bi delal nc za vas. marveč za ljudstvo.
Katekizem, vprašanje 492, pravi, da moramo hoditi k pridigi, ker se tam oznanjuje in razlaga božja beseda. Tako bi moralo biti in je včasih tudi bilo, a sedaj žalibog, ni več tako. Pridiguje se lahko v »Straži«, na prižnici bodemo pa politizirali, tam bomo jemali čast in ugled poštenemu človeku. Saj sedaj ne hodi več Kristus po svetu, da bi nas nagnal iz svetišč, češ: »Moja hiša je hiša molitve!« Tako mislijo in delajo naši učeriiki ljubeziy(?), nasledniki Tistega, ki je rekel: »Ljubite se med seboj! Ljubke svoje sovražnike, dobro storite tistim, ki vas obrekujejo in preganjajo!« Zlate besede našega odrešenika.
Zakaj se pa vi oznanjevalci evangelja, ki veste, da je Bog, Bog ljubezni in miru, ne ravnat tudi po besedah: »Nobeden izmed vas naj ne misli hudega v svojem srcu zoper svojega bližnjega!* (čah 8. 17.) Toraj. niti misliti, kaj pa šele toliko govoriti in pisati, v toliko srcih netiti sovraštvo in gnjev proti bližnjemu, : ki ti ni nikdar kaj ?alega storil.
»Ne sodite, da ne boste sojeni«! (Luk. 6. 37.) In vi, gospodje? Po vašem ima smrtni greh, kdoi voli Robleka. Gorje ti, brezverni Roblek, ki boš kriv tisoč in tisoč smrtnih grehov. Po sodbi duhovnikov bo še tako strašen pekel, premajhna kazen takemu brezvercu.
»Prokiet bodi podpihovaiec in dvojeztčnik; zakaj med mnogimi, ki v miru žive, napravi zmešnjave.« (Sir. 28 15.) Kako se pa ujema vaše delo s temi besedami? Koliko žen ste nahuiskali proti njih možem, koliko otrok storili nepokornim svojim starišem. Koliko prepirov in zdražb ste povzročili v srečnih družinah, koliko sovraštva zanetili v dosedaj mirnih vaseh. — — In vse to va» niti ne razburi, trdite celo, da je to vaša dolžnost.
Nehote se človek tu vpraša: AH je delo ljudi, ki so v izpolnjevanju Kristusovih naukov tako nedosledni, tes delo za vero, za Boga? Srce me boli, ko gledani, kako se naš najdražji biser, sveta vera in njeni nauki nizkotno izrabljajo v politiki in obračajo v grde sebične namene.
»Po njih delih jih boste spoznali«, beremo v sv. pismu. I)a, gospodje, če sklepamo po vaših delih, ki niso v smislu naukov našega Odrešenika, je res vera v nevarnosti. Z lažnjivim in hujskajoČim pisanjem po takozvanih »katoliških« časopisih jo hočete šiloma iztrgati iz srca ljudem, ki poznajo razmere in vaše — podle namene. Vi sami ste, ki spodkopavate ugled sveti cerkvi in sebi.
Savinčani so verni,; globoko verni, a tudi ra« zumni in prebujeni so. Oni vedo in pokažejo že danes. da. sta vera in klerikalizem popolnoma različna pojma. Da šo pa to Spoznali, je vaša zasluga.' mi seveda srno vam hvaležni za to. Le tako naprej, in v doglednem času boste vi imeli, kar je vašega, in ljudstvo bo imelo, kar je ljudskega.
Da bi vaše hinavsko zavite pridige v »StraZi« kaj zalegle, bi moral biti kandidat savinske doline kdo drugi, ne pa Roblek, katerega ljudstvo pozna, ljubi in spoštuje. Čim bolj ga blatite in obrekujt-te, s tem večjo vnemo gre ljudstvo v boj za nJega. Vi sami dobro veste, da ni res, kar pravite in pišete, in vendar delate tako. Po vašem ugledu sedaj ni nič greh drugače govoriti kakor se misli, z drugo besedo — lagati. Roblek je sicer poštena duša — tako si mislite — a naše sebične nament, bi kot neodvisen ljudski zastopnik mogoče vendar včasih obelodanil in nam jih prečrtal. Zato proč ž njim, ubijmo ga!... Tako vi, a Savinčani drugače. Božji mlini meljejo počasi, a sigurno. 33. junij bo dan obračuna, dan zmage pravice nad lažjo, poštenosti nad terorizmom. Takrat bo na v.iše podle napade odgovorilo ljudstvo, ki zna in hoče samo misliti, v svojih zadevah samo odločevati.
Živela prosta kmečka volja, živel njen kandidat Franjo Roblek!
Tolstovrško slatino
ki se naroča v Tolstemvrhu p. Guštanj (Koroško).
Pijte samo
Štajerce notice.
»Slov. del. podp. društvo v Celju« se je preselilo v prostore gostilne »Stadt Graz«. Društvena soba je v I. nadstropju, knjižnica pa v gostilniški sobi, kjer se dobijo knjige vsako nedeljo od pol II. do pol 12. ure.
Čebelarska podružnica za Celje in okolico
priredi v nedeljo, dne 11. junija ob 3. uri popoldne čebelarski shod v gospodinjski šoli na Te-harjih. Vsi čebelarji, prijatelji in prijateljice čebel se vljudno vabijo.	Odbor.
Št. Jurij ob j. ž, V nedeljo, dne 11. t. m. priredi gostilna »Cvetlična klet« veliko ljudsko veselico s šaljivo pošto. Vljudno se vabi za ve-veliko udeležbo iz drugih far.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. J. Janežič 30 K 2 v, katere je nabral na ženi-tovanju pri g. Jos. Pečniku na Bizeljskem. Mesto venca lani umrlemu g. c. kr. sodnemu kancelistu Sorkotu poslal je g. dr. Jos. Georg, advokat v Šmarju pri Jelšah, naši šolski družbi 15 K. Hvala!
Mariborska Ciril-Metodova podružnica je
poslala meseca maja glavnemu vodstvu v Ljubljano 66 K 10 V: in sicer: narodni davek (nabral g. Majer) .32 K, nabiralniki v Nar. domu 17 K, v Medenovi gostilni 4 K in v Golobovi gostilni pri Sv. Marjeti na D. p, 2 K. Dalje je nabralgosp. Brečko pri poroki gosp. Ivana Supaneka in Matilde roj. Povše 5 K 10 v. Hvala prisrčna!
Središče. Tretji roditeljski sestanek, ki se je vršil na naši šoli dne 28. majnika, je bil zopet izvanrednO' dobro obiskan. Zanimivo predavanje g. dr. A. Schwaba iz Celja je privabilo k sestanku okrog 150 staršev in drugih odraslih G. doktor je govoril nad 1 V2 ure 0 vprašanju zastran prve pomoči pri nezgodah. Popularno predavanje si je razdelil govornik na tri dele: 1. Poškodbe brez zunanjih vidnih sledov; 2. poškodbe z zunanjimi sledovi in 3. rane. Posebnega pomena je bilo izvajanje g. doktorja zaraditega, ker se je dotaknil le takih slučajev, v katerih si lajik lahko sam pomaga, ako ima le količkaj zavednosti, ter lahko olajša delo zdravniku, kterega je v posameznih slučajih poklicati. Tudi poglavje o pomenu domačih zdravil je poslušalce zanimalo. G. zdravnik je pojasnil vrednost najnavadnejših pri nas udomačenih zdravil, kakor kamilic, tav-žentrože, baldrijana, borovnic, čokolade itd. Vobče pa se g. dr. Schwab strinja z zdravniškimi strokovnjaki, ki so mnenja, da se pomen domačih zdravil pretirava. S tem, da je ob koncu g. doktor ponovil na kratko vso snov, je povzočil, da poslušalci niso nesli s. seboj samo spomin na njegovo poučno, predavanje, ampak tudi mnogo koristnih naukov, ki jim bodo ob raznih slučajih dobro služili. Hvala lepa g. dr.Schwabu za njegov trud in ljubeznivost njegovo. Uverjen naj bode, da je s svojim govorom zdatno povzdignil pomen roditeljskih sestankov v Središču.
Iz Trbovelj. Kakor smo že poročali, se je v pondeljek v hipni blaznosti ustrelil ugleden posestnik in kmet Mihael Zupančič iz Gaberskega. Da se mu je res zmešalo, pričajo nekatere besede, katere je v svoji zmedenosti govoril že v nedeljo zvečer in v pondeljek zjutraj s svojo ženo. Da je bil pa dober kristjan, spričuje dejstvo, da je bil vsako nedeljo v cerkvi in tudi zadnjo nedeljo je bil pri dopoldanski in popoldanski službi božji. (Pa kaj to dene! Kmet je kmet: si je mislil naš, pod vplivom mlajših kaplanov Jamšeka in Pečnaka (še komaj) živeči in stoječi župnik in je prepovedal cerkveni pogreb. Ni mu zvonilo, niso ga pokopali na blagoslovljeno zemljo, dasiravno je njegovo mpogobrojno sorodništvo to zahtevalo. Ustrelila sta se nekaj mesecev poprej dva boljša gospoda, neki trgovecgifl neki inženir, ki pa nista imela raikakih znakp^blaznelosti. Oba so svečano in cerkveno pokopali! v blagoslovljeno zemljo, seveda ubogo paro — kmeta, tega ne, saj kmet nima poguma, da bi enkrat za vselej obračunal s temi ljudmi- Sedaj vidiš, ! kmet, svojega prijatelja, ki te pozna ob beri in ob volitvah, sicer te pa vržejo in pokopljejo v kot kakor crknjenega psa. Bližajo se državnozborske volitve! Kmetje, vrnite to žalitev s tem, da bodete Beh-kovičeve agitatorje vrgli pred duri in volite dr. Kukovca, ;ki bode vedno, jn povsod zastopal Vaše pravice, s tistimi pa, ki vas bodo hoteli žaliti in vam škodovati) bo vteme)jitQ, obračunal.
Malanedelja. (Zahvala;) Gospod Vekoslav Kranjc, notar v Šmarju pri Jelšah, je poslal našemu kmetijskemu bralnemu društvu 20 kron, za katere se mu odbor najbolj iskreno zahvaljuje.
Občni zbor Ljudske knjižnice v Št. Jurju ob J. ž. dne 20. maja 1911 se je vršil pri povoljni vde-ležbi. Knjižnica ima 750 vezanih knjig, za katere se je izdalo dosedaj z inventarjem vred 1690 K 29 v. V letu 1910. Se je izposodilo 572 osebam 1376 knjig. Vrhu tega se je izposodilo podružnici sv. Cirila in Metoda v Dramljah, ki ima sicer sama svojo knjižnico, 80 knjig v nadaljno izposojevanje. Dohodkov je imelo društvo do 31. decembra 1910, 240 K 37 v, stroškov pa 200' K 6 v, 31. dec. 1910 torej prebitka 40 K 31 v. Pri volitvi so izvoljeni sledeči gospodje: predsednik K. Kveder; podpredsedn. Rožica Gatej, blagajnik Alojz ReCelj, knjižničar Alojz Oset, namestnika: M. Nendl in F. Drofenik.
Učit. društvo za ptujski okraj je 18. maja zborovalo v ptujski okoliški šoli ob prav lepi udeležbi. Pogrešali smo pa še vendar tovariše in tovarišicc iz Majšperga, od SV. Urbana in iz Zavrča. Na novu so pristopili: tovarišice gdčne Novak Anica in Le-bar Marica od Sv. Barbare, Rapoc Marija iz Haj-dine ter tovariša Kožuh Friderik — Sv. Duh in Ga-berc Anton — Naraplje. Delegatom za Zavezinu zborovanje v Trstu je bil izvoljen tovariš Ogorelec Anton. Prav živahna debata se je razvila pri razgovoru o letošnjih konf. vprašanjih. 4. maja se ni mogel vršiti izlet v Št. Jur. in Štore radi preslabega vremena. Vrši se pa v četrtek 6. julija z istim sporedom ob vsakem vremenu.
Iz Maribora. V dopolnilo zadnjega poročila naznanjamo, da nastopi pri veliki Ciril-Metodovi slav-nosti (11. jun.) tudi mariborski »Sokol«. Trgovsko društvo priredi razstavo »Trgovina 20. stoletja«. Letos postavijo tudi Studenčani svoj šotor, ter prosijo vse one dobrotnike, ki bi bili pripravljeni prispevati kako malenkost, bodisi v blagu ali denarju za njih šotor, da se obrnejo do gospice Vokačeve, Petzova ulica 8, ki bo vse prevzela drage volje. Posamezna vabila se radi prevelikega števila obiskovalcev ne razpošiljajo; pač pa so naprošeni posa-
mezni zaupniki? da razglase v svojem kraju in dobijo tudi primerno Število vabil in lepakoV. Vstopnice (30 v.) se dobivajo v predprodaji pri gosp. Weixlu in Burešu.	1 ■ >
Nekaj sodnijsklh imenovanj. Med te dni imenovanimi sodnike se nahaja Kari Lobinger, ki pride v Rogatec, in dr. Viljem Traun, ki pride v Ptuj. -Prvi sploh prav nič ne zna slovensko. Pred priličnu enim letom je prišel v Celje ter je tam pri obravnavah poslušal, samo da se je privadil na slovensko govorico in da je sploh začel razločevati slovenščino od nemščine. Ti, ki ga poznajo, pravijo, da tudi še sedaj ničesar ne zna. Kako bo ta, človek » slovenskem kraju sodil, si lahko vsakdo misli. Sodil bode najbrž ne on, marveč njegov zapisnika^, ki mu bode moral slovenske izpovedbe šele prelagati na nemški jezik. — Pa tudi dr. Traun, ki je služil sedaj v Št. Lenartu v Slov. gor., razume le nekoliko* slovensko ter ni zmožen brez napake izgovoriti ali napisati slovenskega stavka. Posebm, Lobinger, ako hoče biti vesten sodnik, mora stopiti takoj pred justičnega ministra in predsednika Pittreicha ter zahtevati, da ga prestavijo karrn med nemške rojake, ker je vendar prisegel, da bode le po svoji vesti in po pravici sodil, tega pa ne more storiti, ker ljudstva ne razume. — Mi kličemo zno-vič: Živela avstrijska justična uprava!
Št. Peter na Medv. selu. Ne misli, dragi bralec, da je naš Št. Peter čisto zavržen kraj. Kaj še? Nedavno temu smo imeli čast videti osle, pardon orle pri javnem nastopu. Prišli so našim čukom pomagat tudi celjski jn petrovški koštruni, pa tudi Sinko je prignal svoje »orle« seboj. Le čuda, da si niso upali iti naravnost po cesti, ampak so jo rajši krenili po daljšem in samotnem potu. — Ne gleda pa naš župnik samo na čast Šentpeterčanov, ampak tudi za veselje. Za Veliko noč ali Vstajenje Gospodovo se je pobiral denar po fari, a godbe ni bilo. Sedaj pa, ko so ti orli prišli kazat svoje oslarije, je pa bila. Pa saj so ti večje časti vredni, kot sam Bog. Saj že klerikalni časopisi pišejo in duhovniki oznanjujejo, da vera peša, in kaj bi tudi ne, če že duhovnikom ni veliko za Boga! — Adijo Gomilšek, le še pripravite kakšno komedijo, pa ja ne Bogu na čast. — Penzijonirani čuk.
Sv. Miklavž na Polji. Po celi fari se ljudje čudijo, ko »Straža« piše v 57. št. in se hvali, kako obilen shod je bil v Polji na Sotli, ko se je predstavil kandidat dr. Jankovič, da vsi volilei so bili za in nobeden ne proti njemu, in da nobeden shod še ni bil tako obiskan kakor ta. Zato hočemo povedati resnico: eno zadnjih nedelj se je pripeljal dr. Jankovič in z njim dekan Tomažič, pa si nista upala narediti shoda v gostilni pri Dobravcu, kjer so navadno vsi shodi, ker sta vedela, da bi marsikatera slišala, temveč v cerkveni hiši, češ da tam je bolj za vetrom. Prišlo je kvečjemu do 25 mož, izmed katerih je bilo komaj 6 klerikalcev, drugI su bili sami naprednjaki, ki so šli iz radovednosti poslušat. Ko je začel kandidat svoje razlagati, so že začeli odhajati in cerkveni ključar Goleč je vrata zaklenil, da niso mogli ven. Ker so ravno šli oa večernic, je bilo tudi otrok in žensk; znabiti da do-pisun »Straže« tudi ženske za volilce šteje. Dr. Jankoviču naprej povemo, da v občinah Sedlarjevo in Lastnič nikoli večine ne dobi, če ima narodha stranka svojega kandidata, pa če še deset shodov napravi. Bomo že pokazali na 13. junija, kako so vneti volilei za njega. »Straža« pa le naj naprej klerikalne shode hvali. — Volilei iz Polja.
Sv. Vid pri Grobelnem. Dne 25. maja je imel dr Jankovič pri nas volilni shod. Obečal je knnetom izvesti obilo lepih točk, ali kaj, ko je večina njegovih >• točk« neizvedljiva; drugič pa mi šentvid-čani V naše klerikalne poslance nimamo nobenega zaupanja, ker se ob času volitev junaško bijejo ob prsi, kakor Korošec svoječasno, ki je obetal volil-cem vse mogoče in nemogoče, posebno kako bo pestil dunajsko vlado zaradi nagodbe in trgovinskih pogodb, ki je baje tudi tako krivična, da kmetom davke naklada, vzdržuje uradništvo, povrh pa še trpi toliko teh liberalnih učiteljev. Sedaj pa vemo, kako nas je takrat Korošec »farbal«, konečno nas je pa pustil na cedilu ter jo popihal v drug okraj. Čudom pa smo se čudili našemu sivolasemu župniku Gajšeku. Možakar je namreč prav po fantovsko skakal po cesti, bil z rokami po zraku in že smo mislili, da mu je sape zmanjkalo. Slednjič vendar pove. kaj da je: »Ljudje božji! Pojdite poslušat tega dr. Jankoviča, ki bo naš poslanec. Le vkup, le vkup, vsi pojdimo tja gor k županu! Poglej te ga, kako lep je ta dohtar iz Kozjega!« Šentvičani smo se muzali potihoma našemu župniku, ker sprevideli smo, da ga zopet »luna trka« ali pa se ga bo »kev-žih« lotil. Naravnost škandal in sramota za vsakega je tako nastopanje, tem bolj pa še za našega župnika. Moral bi vendar že pameten biti kot skorajšnji jubilant ali bi pa imel vsaj nekoliko obzirnosti do svojih osivelih las, da jih ne bi umazal in potikal v politično blato. —Šentvidčani že dalje časa pogrešamo občinskega »beriča«, doslej ga je za silo Lentek nadomestoval, v naprej bo pa ta posel naš župnik opravljal. In če je kdo sposoben, potem je naš župnik kot rojen za »beriča« sposoben, to smo se prepričali dne 25. t. m. pri njegovem prvem nastopu.
Jeruzalem. (Zahvala.) Da se je velika ljudska veselica prostovoljne požarne brambe Ivanjkovci tako lepo završila, se ima podpisani odbor zahvaliti pred vsem gospema Šijanec in Petovar, ki sta požrtvovalno vztrajali pri razprodaji buteljk in od njiju darovanega peciva, nadalje gre hvala tudi raz-prodajalcem cigaret, šopkov itd., gdč. Grossmann
i?) Lončar, ter g. Stanku Simoiiiču za precejšnjo vsoto nabranega denarja. Hvala tudi tistim, ki su napletli in darovali vence, ali pa so s kakimi darili pomnožili dobitke za tombolo, ter sploh vsem tujcem in domačinom, ki so nas posetili. Na pomoč; Odbor.
i Ljutomer. Gospod Fran Sever, tržan v Ljutomeru je. podaril družbi sv. Cirila in Metoda 10 K mesto venca na grob gospe Amalije Koncilija, učiteljice v.iBožakovem pri Metliki.
Prošnja na kmetijske deželne strokovnjake.
Naši si>odnještajerski kraji so jako obsejani s češ-pljami '(slivami), a sedaj v zadnjem času se jako naglo suše in vkljub pravilni saditvi in snaženju se v par letih posajeno drevo posuši; naš kmet je dobil za ta sad do nekaj let sem lepe novce, ko su bile polovnjak po celo 20 K. Sušili smo jih za jesti, namesto kruha jih je vsak, ne samo otrok, prigriznil, sedaj že par let hirajo, naše skrinje so prazne, ni več onih sladkih suhih sliv> in če gre to naprej, ne bo čez par let sledu tega drevja. Ne veni, Če je tudi drugod tako, pri nas v Žetalah je žalibog tako. —: Kmetijsko društvo v Zetalah je letos otvo-rllo med drugim tudi drevesnico, in prosi, da bi naši strokovnjaki skušali preizkusiti, katera vrsta sliv, ki bi bile tudi za sušiti in tudi za žganje, bi bila najboljša, in kje bi se dobili sadeži, če že ne to jesen, vsaj v spomladi, za v našo drevesnico^ da nadomestimo lahko potem naše osušene stare slive. '— Za društvo: t. č. predsednik Simon Potočnik.
Vinorejsko in sadjgrejsko društvo za mariborsko c. kr. okrajno glavarstvo je imelo 4. t. m. v šoli v Lembahu svoj občni zbor. Udeležba je bila lepa. Pohvalno moramo omeniti kmete iz Laznire, ki so prišli polnoštevilno na zborovanje; Bog jih živi! Gospod predsednik, deželni odbornik Franc Robič, je pozdravil navzoče in nato podal zgodovino društva od njegove ustanovitve 1. 1883. do sedanjosti. Delovanje je bilo jako živahno in .plodonpsno. Priredilo je prvo razstavo našega sadja ter vzgojilo in razdelilo na tisoče drevesc in na stotisoče trsov. Ker so se pa v zadnjem času gospodarske razmere precej spremenile in ker je bilo okrožje društva preveliko, zato je predlagal g. načelnik, ko so se vsi udje izrekli proti, razpustu društva, ipj se pravila izpremenijo. Občni zbor je potem soglasno sprejel predloga, da se omeji delokrog društva na Lembah in okolico in da se delovanje razširi tudi na živinorejo. V odbor so bili izvoljeni gospodje: posestnik iii ekonom Srečko Robič predsednikom, župnik Andrej Bračič podpredsednikom, šolski vodja Šimen Vodenik tajnikom, učitelj Antorr Godec blagajnikom, a odbornikom vinorejski ravnatelj Anton Stiegler, živinorejski nadzornik Martin Je-lovšek, župan Anton Robič iz Peker, posestnik . Janez Rotnef iz Laznice ter župan Franc Lešnik in veleposestnik Jožef Krainer iz Vrhovegadola. Gospod deželni odbornik F. Robič nam je obljubil, , posredovati pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu, da bode dajala vsem udom društva »Gospodarski glasnik« po znižani ceni. Po raznih razgovorih smo še iskreno zahvalili odstopivšega gosp. načelnika za njegovo dolgoletno in požrtvovalno delovanje in se razišli z upanjem, da bode imelo pomlajeno društvo mnogo uspeha.
Mala Nedelja. V št. 21. v SI. Gospodarju si brusi jezik neki nevednež in piše o nekih liberalcih, da so baje sklenili kupovati v samo liberalnih trgovinah. Vprašamo pa tega modrijana, kje imamo tukaj »liberalne« trgovine in kdaj sc je tukaj glede nakupa bojkotiralo? Pač pa bi se lahko ou našega ljudstva že enkrat omejilo obiskovanje po nemčurskih trgovinah v bližnjih trgih in mestih. N. pr. v Ljutomeru razpečava in razdeljuje znani renegat »Štajerca« in »Slidmarkine srečke Znano je, da je bil ta trgovec in nekaj »nemških« obrtnikov, med njimi neki medičar, tudi zastopanih pri septemberskih izgredih 1. 1908. v Ptuju. Tako si redimo na prsih gade. — Mislimo pa, da imamo povsod po naših tnestih in trgih dovoli domačih ti-, govcev in obrtnikov, ki so nam naklonjeni in da se pri istih dobi po navadi boljše m dostikrat cenejše blago kakor pri teh tujcih, ki bi radi naš narod ponemškutarili in teptajo vse, kar je nam sveto in drago. Tukaj naj bi se Slov. Gospodar poprijei bolj gesla: »Svoji k svojim« in naj ne udriha po tukajšnjih liberalcih in nekem gasilnem društvu, ki ga nimamo. Pač pa se je snovalo veteransko društvo in da se ni osnovalo, je to krivo menda soci-jalno razmerje. In če društvo namerava biti nu-rodno-napredno, še s tem ni »liberalno«. — Ta dopis si je najbrž Gospodarjev urednik vsled suše sam ob sebi zmislil. Iz tega je razvidno, kako Je danes klerikalno časopisje neaktualne in vslea svoje demoralizujoče pisave Slov. Gospodar vee ni vreden, da bi v njega pljunil.
Mala Nedelja. Dne 7. maja, na inštalacijo novega č. g. župnika je razprostrl pri cerkvi ljuto-merški medičar svoj šotor s samonemškim napisom. Na zahtevo najmanj 30 fantov je moral svoj
germanski napis lepo spraviti, nakar se je čez eno uro podal na pot, odkoder je prišel. Zagovarjat ga je prišel edino-le Poštrak, ki mu je vsled svoje jeze na napredne mladeniče prigovarjal, naj toži. Ker pa medičarju ni nikdo ničesar drugo poškodoval, samo radi tega ni mogel tožiti,' ker posledice bi si pripisal le sebi in ni tožil. Javil je pa zadevo orožnikom Poštrak sam. Orožnik :e poizvedoval in ni mogel najti ničesar kaznjivega ter je stvar opustil, Tako se je gospod Poštrak zopet lepo blamiral in dobil zelo zelo — dolg nos. — Poštrak, Heil und Sieg!
Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju je sklenil v svoji 14. odborovi seji, dne 13. t. m., ustanoviti svojo novo ljudsko knjižnico v Zidanem mostu. Knjig za isto imamo pripravljenih že nad 100. Naročiti jih moramo pa še precejšnje število in tudi vezava bode trajala dalje časa. A upamo, da začne poslovati naša nova knjižnica še v teku letošnjega poletja. Odbor.
Slovenski absolvent trgovske unfverze v Ko-linu. Dne 18. maja je bil na glasoviti univerzi v Ko-linu ob Renu z odličnim uspehom diplomiran g. Fr. Krašovec, celjski rojak in prvi Slovenec, ki je absolviral svoje študije v Kelmorajnu.
Boj med deželnim odborom in bolniškimi blagajnami. Kakor znano, je štajerska namestnija pritrdila sklepu štajerskega deželnega odbora, da sc zviša v vseh štajerskih bolnišnicah oskrbnina. — Najhuje občuti občinstvo zvišanje v 3. razredu, kjer se je zvišala oskrbnina od 2 K na 2K 50 v. Ko so se bolniške blagajne temu sklepu uprle, je izjavil namestnik, da bo skušal posredovati in doseči nek kompromis. Ker pa se v tem oziru dosedaj ni ničesar zgodilo, so bolniške blagajne vstavile plačila bolnišnicam in so se odločile, da spravijo celo zadevo do upravnega sodišča. Ker se bolnišnice itak borijo z velikim denarnim pomanjkanjem, jih ta odločitev občutno zadene. Boj bolniških blagajn proti deželnemu odboru bi naj vsi pravi prijatelji ljudstva z vso vnemo podpirali.
Velika Nedelja. Že dolgo časa mirno gledamo in opazujemo dejanja našega g. fajmoštra Menhai-ta, toda kadar je lonec poln, gre voda prek, pravi stari pregovor; in tako tudi mi tega več ne moremo trpeti in mirno prenašati, kajti če so oni pravi božji namestnik, potem morajo biti tudi za nas siromake, ne pa samo za bogatine, pri katerih si oni napolnijo svoje žepe. Tako je n. pr. preteklo jesen umrla neka revrta deklica, kateri niso hoteli služiti pogreba, čeprav so premožni poroki jamčili za plačilo, medtem, ko so eno drugo v februarju t. 1. urm-lo deklico iz premožne hiše celo iz prižnice kakor tudi na grobu proglasili za sveto, ker so že naprej vedeli, da bo dober »kšeft«. Ko pa so v Ormožu notar dr. Geršak umrli, pa so si g. fajmošter že naprej kupili na tisto konto fenO portoriko, katero so potem nažmahtno kadili, ko so se poleg ene fraj-lice »nobel« peljali na pogreb. — Tudi za Marijine device se ta možiček dosti interesira, ker mu je vse po celi fari znano, katerega fanta ta ali ona devi-čica ima in če vidi katero s kakim fantom iti, potem že pokliče stariše v farovž in jim tam, še več pa v spovednici na ušesa brusi, naj pazijo na svoje hčere, da se ne bi ponesrečile. Vprašamo Vas, Ja-pec, kaj to Vas briga in zakaj Vi niste bolj pazili n4 svoje kaplane, da so toliko devičic ponesrečili v naši fari? Torej le počasi, g. fajmošter, ker tudi VI imate na glavi veliko masla, zato pa nosite ob hudi vročini krajce na klobuki dol zavihnjene. Tudi bi Vam svetovali, da se učite rajši pridigati, da se Vam ne bomo vsako nedeljo v cerkvi smejali, kakor da sejete kot pastir sovraštvo med svojimi ovči-cami. Tebe pa, preliibi Komarof Mihalek prosimo, pridi enok k Vejkoj Nedli pa vujdri. — Več naprednih faranov.
Iz Središča. Dne 14. maja priredila je naša C. M. podružnica gledališki večer. Uprizorila se je ljudska igra »Domen«, s katero se je dosegel zelo povoljen uspeh. Radi tega si šteje podpisano vodstvo v prijetno dolžnost, izreči tem potom bralnemu društvu »Edinost«, veleč. g. nadučitelju Ant. Kosiju, središkemu tamburaškemu zboru (pod vodstvom g. Marčeca) ter vsem vrlim gdč. igralkam in gg. igralcem najprisrčnejšo zahvalo. V Središču, dne 18. maja 1911. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Središču: Jakob Zadravec, tč. predsednik, Ivan Najžer, tč. tajnik.
Razglednice, katere je založil in izdal »Slovenski llustrovani Tednik« so pravkar izšle in je dobe razprodajalci po zelo nizki ceni. Kdor želi razglednice v razprodajo, naj blagovoli to naznaniti uprav-ništvu »Slovenskega Ilustrovanega Tednika« v Ljubljani. Razglednic je 14 vrst in so zelo lepe, tiskane na finem papirju za umetni tisk.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala gdč. Marta Gobec, učiteljica v Št. Janžu na Dravskem polju, večji zavoj lepo sortiranih rabljenih poštnih znamk. Nabrala jih je s pomočjo naših malčkov in jih s tem navajala k narodni požrtvovalnosti in zavednosti. Rodoljubni gdč. učiteljici hvala za dar, hvala za rodoljubno delovanje!
Dama
92 40-16
ki kaj drži na ohranitev zdrave kože, osobito, ki hofie odstraniti solnCne pege in zadobiti ter obdržati nežno mehko kožo in belo polt, se nmi va samo
z Steckenpferd - lilljnomlečnim milom
(znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., DeCin (Teschen) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Braslovče: Svetovalo se nam je, da je boljše, če dopisa glede R. ne objavimo! Pozdrav! Na delo! — Št. Vid pri Grobelnem: Le pošljite tisto v debro zaprtem kuvertu, ne bo nič hudega! Zdravo!
Pri vsakem gospodarstvu se pripeti, da se pri različnih opravilih kdo rani; v takih slučajih se svetuje rane varovati pred vnetjem in nesnago. V ta namen je pametno, si izbrati tako sredstvo, katero hladi rane, olajša bolečine in je za zaceljenje primerno. Znano pražko mazilo, iz lekarne B. Fragner-ja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, katero se dobi skoraj v vseh domačih lekarnah, vsebuje vse imenovane lastnosti in se dobi v vseh tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat!
Darujte za Mar. sklad!
*
"I «
iA
Zahvala.
V srčni bridkosti izrekam najiskre-nejšo zahvalo čast. dahovščiDi, šolskemu nadzorniku g. Josipu Supanekn, načelnika kraj. šolskega sveta gosp. Francu Fridrichu, p. n. učiteljstvu in vsem. ki so po vencih, z udeležbo ali kakorkoli pripomogli k slavnostnemu pogrebu in tudi izrazili svoje sožalje bodisi pismeno ali ustmeno ob smrti mojega nepozab-ljivega soproga, gospoda
Josip Košenina
nadučitelj a v Libojah
sosebno pa še čast. gospodu župniku in gospodu nadučitelju v Grižah za lepe besede na grobu rajnega.
Marija Košenina roj. Hyp.
posestvo na prodaj
v Trnovljah pri Oelju; 3 orale zemlje, hiša in gospodarska poslopja.	318 2-1
Franc Kojnik, Trttotije 6*, p. Celje.
Višjega žtab. zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
24812 3 OLJE ZA SLUH
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz uSes, Šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 E z navodilom o nporabi. Dobiva se samo Apotheke M ZUR SONNE", Gradec, Jakominiplatz 24.
Valentin Soline
rojen dne 3. februarja 1865 v Žepini št. 2 kot zakonski sin Janeza in Terezije Soline, slednje rojene Kukovič iz Žepine Št. 2, občine Škofjavas pri Celju. Zglasi se naj pri gosp.
dr. Antonu Božiču, odvetniku v
Celju, ker mu je pripadlo večje volilo. Ravno tam se naj zglasijo tisti, katerim je kaj o bivališču Valentina Šolinc znano.	315 1
priredi že mali dodatek »pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je prav! Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinj tvu.	190 13-3
Lepo posestvo
tik okrajne ceste se proda. Več pove Ana Koštomaj, Teharje štev. 7.
Mleta, H
313 1

nad 15 jjfjt »tapa, dobe lep zaslužek v tovarniškem podjetju. Vpraša se na Bregu pri Celju 14
Pozor,
293 2-1
Prodam takoj do 30 oralov gozda na drobno in 4 orale njiv in travnikov. .1 'oral stane od 300 K naprej. — Posestvo leži pri tremerskem mostu. Kdor želi kupiti, naj se takoj oglasi na Pečovniku štev. I. Posestvo je oddaljeno 3 četrt ure od Celja.
Proda se Ha
j prijaznem kraju na Gorenjskem, poleg kolodvora in farne cerkve. Hiša je zidana, z opeko krita, ter je v hiši vodovod. Proda se s celo zalogo mešanega blaga in zalogo pe-karije. Proda se tudi po dogovoru na obroke. Vsa pojasnila daje iz prijaznosti
|juka Senica, trgovec, Šmarje
pri Sevnici ob Savi.
301 3-2
^^ ^^^ on m moCnih 8 K., 1	*«nske oMete ^ojgm™ K. Hlače-
posebno finfti « zelo «lo WJgŽ po 10» »ft ^e i* l vine dvorno	fine 20 *
trpežne 17 *

9+t
Gospe st odpovedujejo
stari pralni metodi z ribanjem in uporabljajo le ideal 10 kisi-
-Vzemi me s seboj"	Pralno sredstvo
Perilo se 1/2 ure kuha in je bleščeče belo. Je res edino pralno sredstvo, s katerim se brez vseh drugih pri-datkov lahko peie, ker vsebuje najboljše milo. 1 zavoj 4 40 vinarjev zadostuje za 60 1 vode. Dobi se povsod, čeli & Blitz, Dunaj	Dresdnerstr. 82.
V Celju se dobi pri A. Kolenci}, Jožefu Matiču, Milan Hočevarju. 316 3-1
...........—
Spreten mizar
z znanjem nemščine in slovenščine bi rad vstopil v službo pri kaki tovarni ali žagi. Naslov se izve pri upravništvu tega lista.
308 3-2
Hiša
z gostilno, prodajo tobaka
lepo malo posestvo pri romarski cerkvi, kjer
je od začetka marca do konca oktobra velik
promet, obisk romarjev in planinskih društev,
se prostovoljno proda. — Natančnejše
poizvedbe na naslov: Elizabeta Lanišnik,
Sv. Planina, p. Trbovlje 2. Priporočljivo
osobito za one, ki si želijo svežega zraka. 310 3-2
314 1	P I 26/11
27
Prostovoljno sodno dražba nepremičnin in premičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju so po prošnji kuratorjev Antona in Marije Cokan
v Zalogam na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere so se ustanovile prestavljene izklicne cene in sicer.
I.	posestvo vlož. št. 234 kat. obč. Zalogam, hišna št. 3 v Zalogam — obstoječe iz 6 poslopij, njiv, travnikov in gozda v skupni površni meri 10 ha 39 a 77 m2 za 15.759'79 K;
II.	posestvo vlož. št- 160 kat. obč. Ponikva, obstoječe iz vinograda in gozdov v skupni meri 2 ha 49 a 62 m2 za 2.241'81 K;
HI. posestvo vi. št. 365 kat. obč. Gotovlje, obstoječe iz travnika v meri 70 a 5,7 m2 za 705-70 K.
Obenem propala se bodo tudi vse premičnine. Dražba se bo vršila v
pondeljek, dne 19. junija
L91I ob 9. uri dopoldae, začenši v Zalogam.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejme; kot varščina (vadium) položiti je 1.576 K oziroma 225 K in 71 K v gotovini ali v vrednostnih papirjih.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je položiti po tretjini po 3 oziroma 6 in 9 mesecih od dneva prodaje, do popolnega plačila pa s 5% od sto. obrestovati,
Zdražitelju je ria voljo dano, prevzeti na zaračun na največji ponudek vknjižene terjatve, v skupnem znesku 6.11V22 K.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri tem sodišču v uradnem času.
C. kr. okrajno sodišče v Celju. odd. L, dne 31. maja 1911.
Gallinger.


33 morskih parnikov.
Redno prevažanje potnikov iu blaga, med Trstom in Italijo, Grško, Francosko, Špansko,
Severno-, Centralno in Jažno Ameriko.
Najbližji odhodi iz Trsta v potnih črtah v NewYork čqz Patras, Palermo:
24. junija parnik Eugenia
v Buenoa-Aires čez Almerijo, Las Palraas, Rio de ianeiro, Santos, Nontevideo:
29« junija paznik Francesca
Zabavne vožnje po sredozemskem morju z velikimi parniki prekmorskih črt. Pojasnila dajejo: Ravnateljstvo, Trst, Via Melin piccolo 2, Naslov za brzojavke: Cosulich, Trst), dalje vsi glavni zastopniki: Scheakev & Co.,, Dunaj I., Neutorg. 17; Passagierbureau der Austr o-Američana, Wien I., Kartnerring 7, n.; in v Gradcu : Fr. Kloiber-ja sinovi, potovalna pisarna, S. Sehwarz,
potovalna pisarna, Annenstr. 61.	195 17-6,
Loterijsko številke.
Trst, dne 3. junija 1911: 49, 85, 33, 35, 4. Line, „ „ „	23. 65, 3, 21, 1Q.
286 12 2
(mlatilnice, slamoreznice, vodovodi, kamnodrobilci, kotli, vitli) in vse druge priprave, ki se dajo rabiti z živalsko silo, se v gotovo postavijo in dajo vsakomur na po-skušnjo od tvrdke
K. & R. Ježek
Zastopstvo in zaloga v Celju: Šarlah Jernej Gaberje Št. 124. — Plačilo tudi na obroke.
Kisa naprodaj
obstoječa iz petih stanovanj, kleti in zraven spadajočega gospodarskega poslopja. Velik vrt, lepo zasajen s sadnimi drevesi in tudi lepe brajde, katere dona-šajo do 2 polovnjaka dobrega vina. Še vse v prav dobrem stanu, v prav prijaznem kraju tik okrajne ceste, 20 minut od Celja proti Teharjem. Jako ugodno za kakega penzijonista. Več se izve pri lastniku
Peter fater, (tet 37, pošta Store.
309 2-2
Kaj je Jrikettid" luč?
uBrikettid" luč je najprimernejša razsvetljava za stanovanja, vile, gostilne in hotele.
„Brikettid" lnč je lepa, prijetna in svetla luč s svetlobno močjo 40 —150 sveč za 1 pkanen ter s« lahko uvede zaradi svoje popolne varnosti v vsako sobo oziroma stanovanje.
,,Brškettid" luč je ceua in jako krasna ter pod zelo ugodnimi pogoji na obroke plačljiva. Ceniki in razkazovanje zastonj po generalnem zastopstvu
Zinauer & Co., Sv. Jakob v SI. gor.
Telefon: Pesnica št. 181. Posebno pripravna za skioptike in kinematografe. Zastopniki se iščejo.	278 4-4
GttwfjeVl tra
za cepljenje trt
priznano najboljše kakovosti, dobi-
plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka
300 Kosov za ?amo 5 k90 vin.
ni priložnostni kup in sicer:	/
1 prava švicarska SlSl: 'RosRopf-pat. Žepna na« dobro idoča in točno regul. s pismeno 3 letno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata v.erižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški iH prsni gumbi). 1 amer. žepui nož, eleg. svilena kravata (barva ia vzorec po želji najnovejše fazone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, L elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer. 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepčimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov. 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane <K S'90. — Dobi se po povzetju pri
S. Urbach, svetpvna razpošiljalnica, Krakov št.. 61.
Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. hsritvai ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene., Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj.	178; -7
Martin mi
posojilnicni hiši) priporoča sVojo zalogo in delavnico za najrazličtttjšo obntato po zmernih cenah.
39 50-20
Slikar m pleskar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. = Priporoča se za mnogobrojna naročila.
j^Svoji k svojim 1 Svoji k svojiml j
Diktor Beuc, Celje
59 Graška cesta šteu. 8.
49-
Naj boljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1	kg sivega, dobrega, pulj enega
2	K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg neleflnega, snežnobelega. pulje-vega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K ; belega, finega
1> K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Ugotovljene postelje
U goatonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, «ivim, jako stanovitnim puhastiin posteljnim perjem 16 K; napol pnh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 19 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm Široke K 13"—14 70, 1780 in ; zglavniki 80 cm dolgi, 70 cm širok K 4'50, 5 20, 6'70; podpornica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 ? npprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj aji zamenjati franko. Ža neugajoJe se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 141 -13
S. Benisch, Deschenitz, štev. 773, Šumava, češko.
„Ka-a-a-j?!"
Dečki: ,,Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin-svalčična
Pozor: Pristno le v škatljjcah za svalčice pod imenom Jacobi.	243 52-5
Ljudftit Utrnili
v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnšek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od mene preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj!	61 5215
Ivan Berna
Celje, Gosposka ulica St. 6
priporočat,
syojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno ia zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvices zaponke itd. vedno v največji izberi, — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se pa meji v i^tni delavnici,
sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 46-17
■■■■■■■■ Trgovina s papirjem, pisalnim ln risalnim orodjem ■■■■■■■■
Goričar & Leskovšek, Celje, 8S!VMc"
iHanuii Lastna zaloga šolskih in vseh tiskovin za urade. ■■■■■■■■ Na debelo.	33 50-21	Na drobno.

g i Največje trgovina in velikanska zaloga upf zlatnine, srebrnim, i
■■■■■ B B
Stti
g ^ 1
« g "5M---J- ■■ a-""" ■■■ ■——»—t ---a- —» -—""-i	*•■■■-» ■ g J
« ^ ■ verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. " ^JJ ■
155i Za ženine in nevestice Z^^n^nmmTen^^ | *|
S £ " ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov i. t. d. ' < S
M	*	HA"
" >m* g 46 50-21	Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!	J
ji S n. Salmlč, Celje, Nar. dom. \U
IHIBf&O
Edino delniško pivovarniško narodno podjetje
Delniška družba združenili piYOYaren Žalec ln Laški trg
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
v Ljubljani
priporoča svoje
izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in	granatno pivo
66 v sodčkih in steklenicah.	52-18
	
	
Pri gnojenj« travnikov, deteljišč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom
gnojenja s kajnitom ali #1» kalijeva soljo.
Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata t Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14.
Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki „ MERKUR", P. Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še
pri mnogih dragih trgovcih.	75 46-18

Stanje hranilnih vlog nad 6 miljjonov K
Posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo '
v lastsii hiši
»Narodni dom" v Celju.
Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K
Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po A /2 od sto brez odbitka rentnega davka.
liloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne dO dne.
Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju.
Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta.
Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih.	67 49-20
Ceniki in vzorci na zahtevo .*. zastoig in franko /.
1 Ceniki in vzorci na zahtevo .v zastonj ln franko
Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh dolov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah.
X	44 50-21
3V2 konjskih moči, Se proda. — Cena se izve pri g.	290 3-3
Kovačiču v Ljutomeru.
• •' • 1_
Superfosfat
mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši nspehi, največja množina pridelka. — Za pomladansko setev potrebno neobhodno.— i Dalje amonljakove, kalijeve, solltarjeve »in snperfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih.	16 14-22
Bureaus Praga, Prikopi 17.
11			jjjj|jf|l
1 r > , "SO ■ ' v	Slikar in pltftar prevzame vsa dela dekoraeijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvrfiaje solidno in po najnižjih cenah. Za mnogobrojna naročila se priporoča Mihael pobrale i Celin, Gosposka ulica it 5.		
11	m		■ Vj
5000 K zaslužka
plačam onemu, ki dokaže, da moja Čudežna zbirka
300 kosov za samo 6 H
ni priložnostni kup in sicer:
1 prava švicarska slst. Roskopf-pat. žepna ura,
dobro idoča in točno regul. s pismeno 3 letno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi) 1 amerik. žepni nož (5 delni), 1 eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fazone), 1 kiasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni in lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj s eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6*.—
Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od:
J. GELB, razpošiljalnica Novi Sandec 204.
Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen.	282 -4
Ne grešite
zoper svoj želodec, ampak podpirajte njegovo delo kot prebavljalnega in čistilnega organa.
Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ——
GLAVNA ZALOGA: lekarna B. Fragnerja, o. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu", Praga, Malš, strani 203, vogel Nerudove ulice. IV* Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K 2"—, pol steklenice K 1.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1 50. se pošlje mala steklenica, za E 2°80 se pošlje - velika steklenica, za E 4°70 dve veliki steklenici, za E 8'— štiri velike, za E 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-
ogrsko monarhije. -
——— Zaloga v tkarnah Avstro-Ogrske.
"RAZGLAS.
Sejm Sv. Antona v Žalcu se preloži radi državno-zborskih volitev na
soboto, dne 10. junija.
Isti dan se vrši tudi živinski sejem.
Tržko-občinski urad v Žalcu.
Župan: fOSftP ŠifCa 1. r.
292 2-2
Žvepieno zdravilišče

Varaždinske toplice (Hrvaško)
! ! Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. ! ! Novi zdraviliščni hotel z elektr. razsvetljavo. . ■ .|Staroslavni radioaktivni žvepleni vrelec
307 12-2	priporočljivo pri
p>otinn, skrnini, ischias i. t
Pitno zdravljenje
Električna masaža. Blatne, ogljikovokislinske in solnčne kopeli. - Celo leto odprte. —————komfort. - Novi hoteli. - Krasna okolica. - Vojaška godba. —— Prospekti zastonj pri kopališčnem ravnateljstvu.
B
B
m
58° C. . •.
pri trdovratnih bolečinah v vratu, gol-tancu, prsih, jetrih, želodcu in črevih.
Moderni
P
VB
m
Delniška družba pivovarna ,Union'
——— v Spodnji Šiški pri Ljubljani
priporoča svoje Izborno
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo
v sodčkih in steklenicah.	205 12-9
Graška cesta štev. 45 (gostilna
Zaloga v Celju: S «
sS
Nar. sklad!
šivalni stroj 20. stoletja
Kupujte samo v naših trgovinah ali po naših agentih.
SINGER Co., akc. dr. za šivalne stroje
Celje, Graška c. 22; Maribor, Gosp. ulica 32; Slov. Gradec, Glavni trg 46.
Svarilo pred zamenjavami I Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singer" ponujam stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojev v konštrukciji, uporabnosti in trpežnosti.	•	319 7-1
Na vprašanja vedno zaželjeni odgovor.
Vzorci za vezenje, gačenje in šivanje gratis in franko.
Nagrobne vence
mm». L i
ipr^jg '
iinis
v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
v Celju. 267 3
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina,
(Goričar & Leskovšek, Celje
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obuta! v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vi jeno obute«.
IMMMM
šmM
Iriumf-štedilniki
«£3
M
IriumMuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko.
o o o () o o o o o <1
■u
0
< >
•o
<1
1	I
0
(I
<	I
1	> (I 11
<	I (>
<» ()
■ < •
o
-- ' I
Veletrgovina s špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki
Ant. Kolenc, Celje
Graška cesta 22 in Narodni dom.
Prazen je izgovor,
ker Vam nudi domaČa, zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziro bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagem, tako da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gosp. tTgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom. — Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve.	23 28-61
V zalogi imam vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in drugih pridelkov.
la Zabukovški premog ponudim po K 210 za 100 kg pri odjemu celega voza. prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovora.
Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola, orehov itd. ter rabljene soljnate in druge vreče, petrolejske in oljnate sode.
Pismena naročila se izvršujejo z obratno poŠto.
9
. .V——"V
m

zavarov. družba , v Zagrebu
| Ustanovljena 1.1884
41 12-6
| Telefon Stev. 25-94
Podružnica v Trstu, Corso štev« 1.
Centrala:
Zagreb, v lastni hiši. vogal Marovske in Preradovičeve ulice.
Glavna zastopstva:
Osjek, Reka, Sarajevo. Novisad. LJubljana.
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja:
1. Na življenje:
1.	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti.
2.	Zavarovanje dote.
3.	Zavarovanje življenske rente.
2. Proti škodi po požaru:
1.	Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren).
2.	Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.)
3.	Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
3. Zavarovanje steklenih šip.

Zadružno imetje v vseh delih znašalo je leta 1909 . . . . K 2*116.216*86
Od tega temeljna glavnica...... . . .	„ 800.000*—
Letni dohodek premije s pristojbinami ............ 1,117.856*03
Izplačate škode.............. . . ... „ 3,923*163*48
1 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ngodnimi pogoji. =====
Natančneje imformacije daje
Podružnica .Croatiae* Trst, Corso št. i, I. n.( odnosno glavno zastopstvo ,Croatiae' v LJubljani (tvrdka Kmet in Sllvar).

, zgaipna,

priporoča stojo Teliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i«. domaČega
konjaka.
Na zeleno vejo
<Ročne grablje.
Delajo za 6 mož. 150 cm z 31 zobovi 12 kron. 150 „ „ 40 „ 14 „
sšL&SLa&S&S&S Zahtevajte zanimive cenike od tvrdke:
Franc Hegenbarth
Kunnersdorf pri Schlukenau (Češko).
pridete v gospodarstvu le, če rabite dobra čas prihranjnjoča orodja, posebno HegenbartllOVi izdelki z znamko „lev so za Vas nepogrešljivi.	235 5 3
Patentne vile za žetev (Merkur).
z zamenjalnimi zobovi. 1 komad ...........5 kron.
| Edino narodno H
jj| prta jttžnoštajcrsfo HatnnoselHa
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
SpecijaEna delavnica in
podotiarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnili in krstnib :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, poliranje lit
struganje kamena s stroji.
osefto podjetje V
industrija družba.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih inunuornih vrst granitov in sije nltov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Brzojavi: ,Kamnoseška Industrijska družba Celje'.
53 12-7
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::: lavanje napisov v Iste. ::;


Maks Zobubošeh
krojaški mojster Celje krojaški mojster priporoča svoj 20312-11
modni salon za gospode in svojo veliko zalogo angleškega blaga
v novi posojilnični hiši na Ringu. ========

Dopisnice s cvetlicami
v veliki izberi dobijo se v trgovini s papirjem, pisalnim in risalnim ===== orodjem =====
Goričar & Leskovšek
Ceije, Graška cesta št. 7.
34 50-22
9 I170VI DaKaIt stavbeni ln umetni ključavničar, % š IVaU t|vUl7li| vodovodni instalater <Poiiska m. 14) 9
se priporoča ia za vsa konštruk
ravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter ta dela. Štedilnike, vseh vrst vodovode, vod« v	nfake, kopališča. Izdelujem Močne premostne tehtnice (BrucKen-
£	wagen). - Vzamem V popravilo vsakovrstne tehtnice ln uteže.
o Celje.	Vse po dnevnih cenah. 43 46 19	Celje. !?
GGsiOOO CCGGCCGGCGGGGGO^GCGGGCOOGGGCG « OOGCCU
Darujte dr. sv. Cirila ln Metoda!
Lekarnarja A. Thierry*ja balzam
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko.	Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznnje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, h ipavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri inflaenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtja, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščaji® itd. 1 gr. specijalne steklenice 5 kron.
Lekarnarja A. Thierry-a samo pristno centifoiijsko mazilo
je zanesljivo in najgotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah itd. 2 dozi staneta K 3'60.
Naroči se: Lekarna k angeiju varihu, AdoSf Thierry v
Pregradi pri Rogatcu.	219 40-9
Dobi se v večini lekarn. Na debelo v medicinalnih drogerijah.
Allein echter Balsam
»us d«r Scbutuniil-Aftlhektiki
A-Tbierry in Pregrada
bti MnJtck-SMierljninn.
J
Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366.
Telefon štev. 48.
Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283.
Lastni dom
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. —12. ure 00® dopoldne. © © ©
25 61-23
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
pet od sto (5%)
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestsvanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem.
sprejema W hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne in jih obrestuje po
Zuezna tiskarna u Celju
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagal ni mi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — ======== Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke.	--
/
Južnoštajerska hranilnica u Celju
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dnpuldne in jih obrestuje po 41/80/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350 000 K. Ker niraa namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v »bčekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
si u flarodnem domu. f
Dosedaj 3Q.(
je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole II.IOO K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6O0O K, hranilnico nsta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K 7a dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in lih obrestuje, ne da bi se' pretrgalo obrestovanje =
Slovenci, vlagajte v *itirtift?taiuvcVft hpattfftiMrft svoji cerkveni in ustanovni denar aii kadar nalagate denar za mladoletne
juznostajerjiio nranumco	lll( zahtevajte Pn sodiščih,
da se naloži denar za mladoletne oziroma- za varovance izključno le v JUZll05iflJu5^0 RiailURKO.
204 —10
Lastnit> 1 zdajateij: Nur<>iiu» naložba v Celju.
Odgovorni urednik Vekoslav 8 p 1 n d 1 e r
Tisk Zvmzuh fisR^riie v Oehu