Foitala« platna« v (e to rial II, izdaja. Cena Din 1*—* Izhaja rutk dan zjutraj razve« v ponedeljkih (n dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1’—, lanskoletne a’—; me-sečna naročnin« Din 20'—, za tu lino 80'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 30-70. 30-69 in 30-7) Jugoslovan Rok opito v a« vračam«. Oglasi po tarifi In dogovoru. Uprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St 24, tel 29-60. V Celju: SlomSkov trg 4. PoSt. ček. rač.i Ljubljana '15.621. St. 91 a Ljubljana, torek, dne 21. aprila 1931 Leto II. j AugudeGauvainTJ V soboto je umrl v Pau-u Auguste Gauvaln, eden izmed najodličnejših zastopnikov novinarskega stanu na Francoskem. Pokojnik pa je bil obenem tudi eden izmed naj večjih in najzvestejših Prijateijev Jugoslavije, vsled česar je ža_ ipst-ki je zadela francosko novinarsko sču? ’ .obeneni tudi žalost jugoslovan-nw??vta,arJeT' Pred nekoliko tedni so kieeovi vphvni in avtoritativni prispev- doma iz(^to£0Urnal des Dčbats« nena-povedai nm ’ a vzrok temu dejstvu je nato v kratk\jeni..pariški llst par dnl da se je i5lffLnotlcl* kier 3e sporočil, nik po nasveti?^HZunan]eP°litlčni ured_ v Pireneje na pravnikov moral podati vsa prizadevanja Cda hV'*6, S0 b #a itak šibko zdravje noJ?Lfie„ njegovo ?e velika življenjska enerofn' za*?ian’ !n Galuna Je kontno poaT^fneffisS 6. okffil ji ‘konci? ,v V5?,"11 »Journal ^ uredništvu pri kar le bil rio i ? oiln, e?atlon^1 prlvŠ«, 4 • ^891. Vedno pa Je posve- čal največje zanimanje vprašanjem zunanje politike in v tem smislu se Je uveljavljal z raznimi članki v »Journal des Dčbats«. Bil Je tudi glavni urednik publikacije »Vie politique k 1’etranger«, tajnik evropske donavske komisije (1893 do 1903), francoski tajnik osrednjega urada za mednarodni prevoz, a 1. 1908 1? x(Prevzel vodstvo zunanje-politične službe v redakciji že omenjenega dnev-nika »Journal des Dčbats«, na katerem položaju je ostal do svoje smrti Izdal le več večjih del, ki so važen prispevek k diplomatični zgodovini Evrope. Med njegovimi spisi naj navedemo: Les origines de la guerre europčen-ne (1915), L’Europe avant la guerre (1917), L’Affaire grecque (1917), La Question Yougoslave (1918), L*Encer-clement de l’AUemagne, L’Europe au jour le jour. Na podlagi teh svojih del je bil sprelet za člana francoskega instituta, in sicer akademije za moralne in politične znanosti. Pokojnik je bil priznan strokovnjak na polju vesoljne evropske po-J toda naiveč zanimanja je po-balkanskim vprašanjem, vsled SrJe postala njegova osebnost v tem £:,?delu Evrope splošno znana in po-EvoofOmenili smo že tudi njegovo n&sl,2, ln.vzti'ajno prijateljstvo napram teS111 Jugoslovanskemu narodu, kale nt, i? nikdar odrekel podpore svojega vplivnega peresa. N j. Vel. kralj na slavi »železnega polka« „ ®e°Krad> 20. aprila. 1. Kralj se je vfieral rm-poldne udeležil slave »železnega polka« (2 ™ hotni polk kneza Mlhajla). Ob Je vrhovni zapovednlk v spremstvu ^ Saviča in polkovnika PetrovfčapS* ga Prl kl?lJevskl tribunl PrtčakovaH vojni ministei armijski general Stojanovič, poveljnik Bograda general Tomič, maršal dvora general gospodar slave polkovnik Savič in «11 {ustniki polka. Godba je ob suverenovem Prihodu zaigrala himno. Kralj je zavzel svoje mesto v lepo dekorirani tribuni. Adjutant polka v Mi Gajič mu j® Ponudil žita. Nato se Je Njegovi prisotnosti Izvedel lep program. Kralj nt, s, vpisal v novi polkovni album ln nato ,s častnIkl slavnega polka cercle. Vsa-častn‘ku je ponudil roko. Ob 17'30 je zapustil slavo. Sokol oproščen poštnih n pristojbin Ueograd, 20. aprila. 1. Danes je stopil v velia- SKJ m°a 0 osvot)°di.tvi SKJ PoStaih prsitojbin. edimce: sokolske župe, društva z«ni v ? e ? osvob°J®ne Poštnih pristoj-šiljke , • ajne (nepl'iporočene) pisemske poslovni 'J'1’Sma’ tiskovine, blagovni vzorc.i in po-hosu , °P18‘) v medsebojnem odnosu in v od-naprum državnim oblastem. Po senzacionalnem preobratu v Romuniji Zagoneten neuspeh TNulescujevih poskusov - Ulova vlada pomeni zmago proiiparlamen-tarne struje - Proglas vlade na narod - |orga se bo naslanjal na mlafio generacijo Bukarešta, 20. aprila, n. V političnih krogih je izzvala največjo senzacijo vlada, ki jo je tako nenadoma sestavil profesor Jorga, posebno še, ker jo je sestavil v nepričakovanem momentu, ko so se člani TI-tuloscovcga kabineta že sestali, da polože prisego. Najbolj interesantno je, da sl še sedaj niso na čistem, zakaj je v soboto nastal nenaden preokret. Vsi povprek se povprašujejo, zakaj je Titulescu toliko časa sestavljal svojo vlado, ko je bilo vendar že od početka vse pripravljeno za rešitev, kakršno je izvedel profesor Jorga. Jorgova zmaga pomeni zmago protiparlamentar-ne struje. O sestavi nove vlade so listi objavili še nekatere zanimive podrobnosti. Čeprav je Jorga nepričakovano prejel mandat za sestavo vlade, jo je sestavil v najkrajšem času. Ministre, ki jih Jorga ni mogel najti doma, je obvestil s tem, da jim je na njihovih stanovanjih pustil svojo posetnico, s pozivom, da se zvečer ob 20. uri prijavijo na dvoru, da položijo zaprisego. Jorga je v enem slučaju zgrešil stanovanje m za ministra Jonesca, ki ga je določil za poljedelskega ministra, pustil posetnico na nepravem mestu. Ko so se zvečer zbrali vsi ministri na dvoru, Jonesca ni bilo. Jorga je tedaj sam iskal Jonesca po telefonu po vsem mestu in ga končno našel v neki kavarni. Bukarešta, 20. aprila, n. V soboto sta Titulescu in maršal Avarescu ostro aprla. Titulescu je obvestil maršala Averesca, da ga bo te dni posetil. Avarescu pa je odgovoril, da rajši sam pride k njemu, ker ga noče žaliti na svojem stanovanju. In tako je Avarescu prišel k Titulescu in ga ostro napadel, češ, da bi bilo najbolje, da se vrne tja, od koder je prišel. Definitivna lista novih ministrov. Bukarešta, 20. aprila, n. Jorgovo vlado sestavljajo definitivno: predsedništvo in prosveta: Nikola Jorga, vseučiliški profesor j finance: Manojlescu, dosedanji minister v Mironescovi vladi; notranje zadeve: Camaracescu, guverner bukareštanske oblasti; promet: Vlkovici, rektor temešvarske univerze; narodno zdravje: prof. Cantacusino; poljedelstvo: Jonescu, bivši glavni tajnik pri poljedelskem ministrstvu; vojska: general Stefanescu; pravosodje: Hamangiju; zunanje zadeve: Chica, romunski poslanik v Rimu, Po poročilih listov knez Chica ne želi zunanjega ministrstva v novi vladi. Brzojavno so ga pozvali v Bukarešto. Do njegovega prihoda bo profesor Jorga vodil sam posle zunanjega ministrstva. Bukarcšt, 20. aprila. AA. Zunanje ministrstvo v kabinetu Jorga bo vodil finančni minister Argeanteanu. Kabinet izjavlja, da bo nadaljeval dosedanjo zunanjo politiko. Proglas na narod. Bukarešta, 20. aprila. AA. Nova vlada g. Jorge je izdala ta proglas na narod: Največja želja Nj. Vel. kralja Karla Je bila, kakor je znano, da se v njegovi vladi zberejo vsi oni, ki delajo za splošno dobro Romunije, da s svojim požrtvovalnim delom doprinesejo, da se naša država posta- vi na varne temelje in da se na ta način nadaljujejo napori romunskih generacij, ki sledijo ena drugi že sedem vekov. V tem cilju je Nj. Vel. kralj Karol apeliral na prvo osebo, katere velika vrednost je del moralnega kapitala sedanje Evrope. V toku dveh tednov Titulescu ni uspel in ni dosegel zaželjenega soglasja med željami, ki so vajene, da so si protivnice. Ostala je samo ena rešitev, ki ni mogla biti druga, k°t_ manifestacija dobre volje in nezainteresirane požrtvovalnosti za državo, in živa zelja> da pride zdaj država iz težkoč, lci so jih ji naprtili. Ko se bodo pomirile z delovanjem vlade strasti, bodo vsi pozvani, naj se znajdejo k skupnemu delu za novo- ustavo, kakor jo zahteva sedanji Čas. Delujoč v političnem življenju že nad 40 let, ne da bi bil prisiljen v to življenje niti iz političnih interesov niti s strastjo, sem dosegel 60. leto. Po pravilnem ocenjevanju vsega, kar odloča našo akcijo, se zavedam, da nisem preživel tega časa, ne da bi služil ljudstvu. Zato sem smatral, da morem imeti hrabrost prevzeti nase dolžnosti vlade na čelu skupine ljudi, ki so vsi z delom pokazali svojo sposobnost. Obračam se na vse Romune, naj pustijo brezuspešne boje, v katerih se iščejo izhodi brez koristi, ter jih zagotavljam, da bo cilj naših naporov vse ono, kar se za zdaj more narediti. Nepričakovanih čudežev ni treba, ker se končni cilj more doseči samo ii sodelovanjem vsega romunskega naroda, tako da se osvobodimo in očistimo vseh škodljivih strasti. Za čas, dokler se to ne dogodi, ae zahteva mir in red. Delo bomo ščitili z vsemi sredstvi. Da bi se zagotovil mir, ki ne sme biti zavisen od milosti nemirnih duhov, bo vlada uporabla vsa sredstva, ki se jih lahko posluži v okviru zakonov. Izvajala bo kontrolo nad vsemi elementi, ki se lahkomiselno vsiljujejo z dragimi denarji siromašnega ljudstva te države. Pod-vzeti bodo pripravni ukrepi, da se izdatki omejijo na najnujnejše in da se država osvobodi parasitov prejšnjih režimov, ki so izkoriščali narod. V vseh državnih ura-rih se bo takoj izvedlo poenostavljenje. Narod mora videti, da hočemo odstraniti vsako nesmotrenost in razsipavanje. Zato je potrebno, da se uredijo tudi dohodki tako, da bo to koristno za naše gospodarstvo, lil je danes tako padlo. Hočemo biti vlada zaupanja, vlada, ki hoče obnoviti zaupanje naroda v državne cilje in državno moč. Vrnili bomo državi zdrave osnove, ki pristopajo narodu, Id je bil eden najzaslužnejših v vojni. Sprejel som nalogo, da obnovim v tem smislu narod iu da mu omogočim biti zadovoljenemu. Istotalco hočem dati svobodo tudi onim sodržavljanom, ki so deli drugih narodov in ki so postali naši sodržavljani radi neminljivih zakonov zgodovine. Prepričan sem, da se bomo tako osvobodili in da bomo sodelavci z onimi, s katerimi smo branili pravico svobode v vojni, in da bomo z drugimi vzpostavili mir v naših nacijonalnik mejah, ki so potrjene s pogodbami. Politične koncepcije profesorja Jorge. Zagreb, 20. aprila, n. Profesor Jorga je znan romunski učenjak. Njegovo ime slovi po Evropi zaradi njegovih znanstvenih del in predavanj, ki jih je imel vsako leto na Sorboni. Ko je potoval na bizantološki kongres, ki se je vršil lani v oktobru v Atenah, se je profesor Jorga mudil v Subotici, kjer je sprejel naše novinarje. Tega njegovega razgovora z novinarji niso mogli objaviti. Ker je pa sedaj prišlo do pre-okreta v romunskem političnem življenju, je dopisnik zagrebškega »Obzora« objavil ta razgovor s profesorjem Jorgo. Jorga je brez obotavljenja izjavil, da iso politične prilike v Romuniji tako razrva-ne, da je vsak hip pričakovati eksplozije strankarskih strasti in sovraštva. Jorga je že tedaj veroval v svojo zmago. Po njegovem mnenju je vzrok bolnemu stanju v Romunija ta, da so se zbrali v prenovljeni in povečani državi ljudje različne mentalitete in kulture — novi in stari Romuni. In med temi je nastal razdor. Prebivalstvo Transilvanije je pričelo sovražiti prebivalce stare Romunije. Narod je vedno bolj izgubljal čut solidarnosti in pravega naci-jonalizma. Morala je prav tako propadla. S tem v zvezi pa je vladala tudi velika korupcija in v prvi vrsti v samih strankah. Ce bi se bilo tako nadaljevalo, bi stranke Romunijo propastile. Jorga je izrazil trdno prepričanje, da se bodo razmere v Romuniji spremenili na bolje. Spremeniti pa je treh* pred vsem režim. Ob tej priliki je Jorga dejal, da ima za seboj veliko ligo mladih ljudi, ki so skromni, nepokvarjeni tn zdravi, a kar jo v prvi vrsti važno, da so optimisti. »Jaz sem profesor«, je dejal, »in vzgojil sem Že nekoliko generacij te mladine, ki stopa na čelo političnemu življenju. Takšni mladini ni mesta v strankah, nego na visokih državnih in političnih položajih ter v formaciji novega političnega življenja. Ta mladina je složna in edinstvena. Oni so novi Romuni, ki ne vidijo razlike v tem, kje je kdo rojen. Njihova dolžnost je obnoviti Romunijo.« Jorga je govoril proti političnim romunskim strankam iu proti parlamentarizmu. V parlamentarizem veruje in ve, da je potrebna organizacija, toda ne v takih časih, kakršni so sedanji, ko je ta zakonodajna institucija pristopna vsem in vsakomur, ljudem prazne glave iu demagogije. Parlament je treba za nekaj časa odstraniti in ga nato dovesti nazaj, ko se prilike uredijo, je zaključil Jon. ga svojo Izjavo. Bukarešta, 20. aprila. AA. Zastopnikom inozemskih listov je dal predsednik vlade Jorga snoči izjavo o položaju in o svoji politiki. Poudaril je, da Je nasprotnik vseh teorij. Država je zdaj inertna in potrebno je, da se narod spet prebudi v življenje in se ponovno zave svoje moči. Čvrsto upa, da bo Romunija premagala V3e težkoče. Vlada bo obdržala ono zakonodajstvo, ki so ga je narod že navadil. Mnogo osebnih prijateljev imam, je rekel Jorga, še iz tistih dob, ko sem bil z Maniujem predsednik narodne kmetske stranke. Nasprotnik sem diktaturi v Romuniji, ker naš narod mma potrebe po takem režimu. Zdaj je treba državo z dobro upravo spraviti iz nereda in napraviti red. Zunanja politika ostane neizpremenjena. Pogodbe o zvezah in prijateljstvu bomo skušali razviti s plodonosuim vzajemnim sodelovanjem na vseh poljih. Pri tem delu ne odbijamo nikogar tudi ne v notranji politiki. Praga, 20. aprila, d. Romunski ministrski predsednik Jorga je poslal čehoslova-škemu ministrskemu predsedniku pozdravno brzojavko, s katero mu sporoča, da mu je bilo poverjeno vodstvo vlade. Hkrati zagotavlja predsedniku čehoslovaške vlado, da bo nova romunska vlada nadaljevala politiko prijateljstva in zvez s Cekoslova-Ško in z Malo antanto. Ministrski predsednik Udržal je na brzojavko odgovoril in voščil srečo novi vladi in Romuniji. Jasnejši položaj avstrijske vlade Kancelar Ender umaknil načrte dr.Rescha o reformi socialnega zavarovanja Dunaj, 20. aprila, d. Na današnji seji načelstva krščansko-socijaluega kluba je imel ZV?i™ knacelar dr. Ender daljše poročilo o političnem položaju. V tem poročilu je izvajal dr. Ender, da jo glede na sedanji položaj v parlamentu opustil načrt dr. Resclia o socijulni reformi. Vse področje socijalne reforme deli dr. Ender v dve skupini: 1. v vprašanje brezposelnih in predloge, ki so s tem v zvezi, in ‘2. ostala zavarovalna vprašanja. Vprašanje brezposelnih mora biti rešeno že do poletja, druge reforme pa bodo odloženo do jeseni. Ta odločitev zveznega kancelarja, o kateri se je najbrže prej dogovoril z opozicijo, je razbremenila parlamentarno situacijo. Če se je vlada odločila znani program revizije socijalnega zavarovanja časovno in vsebinsko spremeniti, bo s tem ustvarjena baza za nadaljna po- gajanja in za eventuelen sporazumen mir. Tudi v parlamentu se je vršilo posvetovanje večinskih strank, na katerem je finančni minister dr. Juch razvil svoj program za saniranje proračuna in napovedal, da bo uvedel davek na plače ali pa zasilne žrtve po nemškem vzorcu za državne in privatne uradnike kakor tudi znižanje nekaterih uradniških postranskih prejemkov. S tem se bo vzpostavilo ravnovesje v državnem proračunu pod pogojem, da zvezne finance ne ostanejo obremenjene s primanjkljaji iz skrbstva za brezposelno. Za ureditev tega primanjkljaja v skladu za brezposelne ni stavil finančni minister nobenega predloga in je prepustil odločitev v tej zadevi nadaljnim pogajanjem kabinetnega sveta in strank. Nova fašistovska nasilja v Julijski Krajini Slovenci pred sodiščem — Demonstracije v Idriji f^pavilnc besede Po zaprisegi novih romunskih ministrov je imel kralj Karol na nje nagovor, v katerem je med drugim dejal: ...Nekateri od vas, čeprav so bili prej člani politične stranke, so se sedaj pri vstopu v vlado osvobodili gotovih obzirov. Prosti so vseh interesov, razven interesov v blagor dežele ... V teh težkih prilikah je potreba dela in poštene uprave. Niso potrebne preveč komplicirane in preveč ostroumne formule, da bi se zadovoljilo sedanjim potrebam. Potrebne so navadne in pravične formule, ki jih je treba uporabljati z delom in brezobzirno poštenostjo.. .< Skoraj isti program je bil podau pri nas e 8. januarjem. Potrebe dežele je treba že enkrat spoznati brez vsakih predsodkov. Ne gledati vsako stvar vedno le skozi strankarska očala, temveč samo s stališča javnosti. Kar pa se potem spozna za slabo, to je potem treba odpraviti brez vseh obzirov na posamezne interese. Če se n. pr. vidi, da dela kdo napačno, potem je treba proti njemu nastopiti, pa naj si je še tako zaslužen za stranko. Interes javnosti je pred interesom posamezjie skupine. To načelo pa je treba uveljaviti povsodi in ne samo v javnem političnem življenju. Tako zlasti v društvih in drugih korporacijah, ki 60 v veliki meri osnova vsega javnega življenja. To pa ne samo zato, da bodo društva sama rešena starih napak, temveč predvsem zato, ker mora iz društev priti ona sila, ki bo v vsem javnem življenju dosledno uveljavila načelo, da je interes javnosti pred vsakim drugim interesom. A končno tudi zato, kervfco društva prvo preizkušeno polje za vsakega javnega delavca. Kdor je dobro deloval v društvih, o tem se more upati, da bo tudi dober javen delavec. Kdor pa se je izkazal kot nesposoben v društvenem življenju, ta bo kot javen delavec še »labši. Izbira ljudi za javno delo se vrši v društvih in zato je največjega pomena, da fle vsa društva zavedajo te svoje velike dolžnosti in da jo tudi izvajajo. Pri tem pa je treba poudariti še to, da danes potrebujemo predvsem praktične ljudi, ki najdejo takoj najbolj enostavno in zato najbolj ustrezajočo rešitev. Ne zadev komplicirati, kadar ni treba, ne hiti bolj pameten, kakor treba, keT najbolj enostavne rešitve so vendar tudi najboljše. Baš v ten« pogledu pa ee je pri nas silno mnogo grešilo in to v prvi vrsti vsled tega, ker niso bili ljudje prosti posebnih ozirov. Tako je javno življenje vedno trpelo vsled preobilice nerešenih vprašanj, ki bi bila »ilno lahko rešljiva, če bi bilo tu prave volje za njih rešitev. Toda najbolj pripro-sta rešitev je nujno zadela v te ali one posebne interese in zato se je rešitev tako komplicirala, da je bila na videz še rešitev, dejansko pa ni bila nobena, ker se je vsa kompliciranost izvršila samo zato, da se v te posebne interese ne zadene. Tako smo n. pr. neštetokrat doživeli, da se je skušalo likvidirati sistem dveh, oziroma celo treh upravnih garnitur v uradništvu. Po likvidaciji, ki je bila povdarjena z velikim ponosom, pa se je izkazalo, da je bilo nepotrebno nastavljenega uradništva več ko preje, le nekateri posamezniki, ki so bili brez močne protekcije, so bili za vse druge prav neusmiljeno udarjeni. Med vprašanji, ki so se navadno tudi silno rada zelo komplicirala, je bilo jugoslovansko vprašanje. Cele vrste sistemov ju- i;o slovanske ideologije je bilo postavljenih n ena teorija je pobijala drugo. V resnici pa je vse jugoslovansko vprašanje tako enostavno, da bolj biti ne more. Vsak naj-pa-iprostejši Jugoslovan ve v svojem Brcu cisto dobro, kaj je v skladu z jugoslovanskim programom in kaj ne. Ni treba nič drugega, ko to, kar je zapisano v srcih naroda, povedati v javni obliki na glas in jugoslovanski program je formuliran. Ta formula Je sila kratka in enostavna in pravi, da ima jugoslovanska misel ta cilj, da zveže vse Jugoslovane v onem stremljenju in eni volji, da bi si tako tem uspešnejše drug drugemu pomagali in se tem bolj uveljavili pred tujim svetom. V teli besedah je prav za prav obsežen ves jugoslovanski program in ta program je narod doumel in ga tudi sprejel kot svoj program. Zato pa tudi ni prav nič več treba z raznimi teorijami komplicirati jugoslovanski program, temveč samo skrbeti, da se bo ta program povsodi in dosledno izvajal. Na ta način pa ee bo tudi najjasnejše spoznalo, kdo je za jugoslovanski program in kdo ne. Kajti kadar cela vrsta teorij koniplicira vprašanje do največje mere, takrat je tudi vse polno prilike za ugovore iz najrazličnejših vzrokov. Kadar pa je postavljeno vprašanje čisto enostavno, tedaj ni prostora za te ugovore, temveč ee mora vsak izjaviti, če je za ali proti. V jasnosti in enostavnosti je najveeja agitačna moč vsakega programa, ker razume takšen program takoj vsakdo. Jasen in enostaven je že jugoslovanski program, naj se dosledno tudi izvaja, in sicer z delom ter brezobzirno doslednostjo in to je vse, kar je dane« potrebno. VREMENSKA NAPOVED D«vaj, 20. aprila, d. Spremenljiv« vreme, v splošnem vedno manj oblačno; v južnih Alpah marsikje od časa do Čas* deževno ia hladno. Gorica, 20. aprila, v. Pred tukajšnjim sodiščem se je vršil proces proti mladim fantom Ivanu Ziliču, Frideriku Cotiču in Mariju Čerinu z Vrha pri Opatjem selu na Krasu. Po obtožnici so v neki gostilni na Vrhu baje napadali domačina-fašista Fran-dolina ter zahtevali od njega, naj govori slovensko in vzklika ž njimi za Jugoslavijo. Naslednjega dne so vse tri aretirali in odpeljali v goričke zapore. Pri sodni obravnavi so obtoženci izpovedali, da se ne morejo spomniti, da bi bili zakrivili prestopek protidržavnega zadržanja. Priče, ki jih je postavila oblast, pa so tičale proti njim. Sodnik jih je obsodil: Iliča na dva meseca in dva dni, Cotiča na štiri mesece in petnajst dni, Čerina pa na dva meseca in petnajst dni ječe. Tržiško sodišče je obsodilo zaradi prepovedanega bega preko meje Rudolfa Le-gišo in njegovo ženo Marijo iz Sesljana, in I)nnaj, 20. aprila, v. Včeraj dopoldne je priredilo društvo >Andreas. Iloferbund« pred Karlovo cerkvijo veliko manifestacijo za južno Tirolsko. Poljsko mašo je daroval znani voditelj južnih Tirolcev v inozemstvu pater Innerhofer. Na prostranem trgu se je zbralo okrog 20.000 ljudi. Bilo je mnogo društev s svojimi zastavami. Manifestaciji so se pridrnžii tudi na Dunaju živeči Jugoslovani, Mani dijaškega društva >Sloge<, kluba slovenskih koroških študentov, jugoslovanskih tehnikov, slovenskih agronomov, jugoslovanskih žena in drugih, preko 300 oseb. Po maši je pater lnnerliofer imel govor, v katerem je na kratko obrazložil položaj sicer vsakega na šest mesecev zapora. Izselila sta se brez potnega lista, ker sta bila brezposelna. Kakor poročajo iz Idrije, so bile zadnje fašistovske demonstracije proti Slovencem in duhovščini ter proti Jugoslaviji še vse večje, .kakor se je poročalo. Vodil jih je sam goriski fašistovski tajnik Avcnanti, ki se je pripeljal s svojimi četniki v sedmih avtomobilih iz Gorice. Imel je šovinističen govor proti Jugoslaviji in jugoslovanskim škofom. Fašisti so pobesneli in šli pred župnišče, kjer so od dekana zahtevali, naj veli zvoniti z vsemi zvonovi na čast njihovemu vodji Avcnantiju. Dekan ni ugodil njihovi zahtevi. Tedaj so pričeli iz maščevanja streljati s ceste skozi okno v sobo, kjer je dekan delal. Od tam so se razpršili ?o gostilnah in popivali, ne da bi plačali, drli so tudi v neko pekarno in uničili ali pa pobrali in odnesli okrog 80 kg kruha. južnih Tirolcev in Jugoslovanov pod italijansko oblastjo. Za njim je nastopil profesor dr. Albert Hiler in zaključno besedo je spet imel pater Innerhofer, ki je ob koncu dejal: sMi hočemo južno Tirolsko, mi hočemo Gorico, prosto od vsakega nacionalnega pritiska. Danes smo tu zapečatili zvezo med Nemci v južnem Tirolu in pod italijansko oblastjo živečimi Jugoslovani.« Njegove zaključne besede so sprejeli vsi prisotni z viharnim odobravanjem. Nato se je razvil sprevod po mestu. Povsod so ma-nifestante sprejemali s simpatijami in jih pozdravljali. Obletnica smrti vladike Štrosmajerja Zagreb. 20 aprila, k. Danes so darovali v Zagrebu več maš zadušni« za počastitev spomina vladike Štrosmajerja. Obletnica njegove smrti je bila 8. t. m. Zadušnice so Be udeležili člani Jugoslovanske akademije znanosti i umetnosti, zastopniki najvišjih zagrebških naučnib ustanov ter vojaških in civilnih oblasti. Sestanek poljsko - jugoslovanske antante tiska Varilava, 20. aprila. AA. V zvezi s poljsko-jugoslovanskim kongresom, ki se bo vršil koncem t. m. v Gdinju, Krakovu in Varšavi, se je sestala včeraj poljsko-jugoslovanska antanta tiska. Seji so prisostvovali Vitold, direktor Ze-žinski, svetnik dr. Grzežinski in svetnik Vojkov-ski. Na seji so poudarili važnost zbližanja obeh narodov in zaprosili predstavnike tiska, da posvetijo tem vprašanjem čimvečjo pozornost. Predsednik poljsko-jugoslovanske antante tiska, urednik Kneblevski, je poročal o vtisih s svojega potovanja po Jugoslaviji. Posebno je naglasil zanimanje, ki ga Jugoslavija stalno goji za poljske zadeve. Dejal je, da imajo rezultati prireditev, kakor je poljsko-jugoslovanski kongres, vedno velik pomen za medsbojne zveze obeh narodov. Jugoslovanski ataše za tisk Mareš je obrnil pozornost udeležencev seje na dve jugoslovanski razstavi, ki se prirejata zdaj v Poljski, to je turistična razstava v Varšavi in razstava centralnega presbiroja v Poznanju, ki bo otvorjena ob priliki poljsko-jugoslovanskega kongresa. Tu bodo razstavljeni grafikoni, ki bodo pokazali napredek. Jugoslavije v prvem de-ceniju njenega obstoja. Na konferenci so bili Izvoljeni delegati, ki bodo zastopali tisk pri obeh prireditvah. »Hajdukova« zmaga v Argentini Rosario de Santa Ke, 20. aprila, n. Danes je Hajduk nastopil tu proti prvaku Argentino *New-01d Boys«, ki ga je premagal z rezultatom 4 : 1. Hajduk se jutri vrne v Evropo. Ponovna razprava proti morilcem finančnega stražnika v Št. liju v Slov. goricah Jarenina, 19. aprila. Tihotapci so leta 1927 umorili v Št. liju ob meji nekega finančnega stražnika, ki je bil na straži ob tihotapski poti. Osumljenci so bili aretirani, pa ob pomanjkanju dovoljnih dokazov pri glavni razpravi oproščeni. Zanimivo je, da je po umoru neki »osumljenec iz Vukovskega dola priznal zločin v polnem obsegu. Navedel je orožnikom vse udeležene osebe pri umoru, pokazal v gozdu kraj zločina. opisal natanko, kako se je umor izvršil, kdo je žrtev zabodel, kdo je samo držal, pokazal je tudi kraj, kjer so si umivali okrvavljene roke, pri glavni razpravi pa je vse tajil in zanikal ter se izgovorjal, da si je le vse to samo izmislil iz bojazni pred orožniki. Eden izmed soobtožencev pa je služil pozneje nekje v Avstriji in baje svojemu gospodarju nekaj zaupal o tem umoru in vse sumljive ptiče so zopet polovili in vtaknili v zapor V soboto 25. t. m. bo ponovna razprava, ki bo vsekakor zanimiva. Nedeljska zborovanja Ljubljana, 20. aprila. V nedeljo dopoldne se je vršil v dvorani OUZD j>rvi občni abor Osrednje urotiluberku-loaie lige za Dravsko banovino. Otvoril ga je predsednik dr. Joža Bohinjec, ki je v daljšem govoru poudarjal, da je treba pravočasno zaijeti kar največje število pričetnih tuberkuloznih obolenj, ustvarili zanje možnosti zdravljenja in omiliti možnost infekcije, zlasti pri otrocih. Tajnik dr. Frani Debevec je navajal, da je osnovanih v Dravski bnaoviui 31 protijetičnih lig, blagajnik pa, da ima društvo 404.502 Din premoženja. Pri voHtvali je bil soglasno izvoljen stari odbor s predseduikoM) ravnateljem dr. Jožo Bohinjcem, le da sta vstopila v odbor namesto dr. Breda in dr. Učaka prof. Levižnik in sodnik »pelacijskega sodišča dr. Mastnak. Po volitvah je predaval dr. Pran Dcbevee o skritih jetičnih obolenjih. Kakor je povedal predsednik pri slučajnostih, bo objavil OUZD usodo vseh svojih bolnikov, k;i so šli »kozi sanatorije za jetične. Društvo tudi izda v 10.000 izvodih katekizem docenta dir. Matki o jetiki. Na ustanovnem o>bčnem zboru Pododbora za proučevanje in zatiranje raka je dr. Zalokar orisal organizacijo borbe proti raku po svetu in posebej v naš>i državi. Pomemtaost nove organizacije je še posebno podčrtana, ker je pokroviteljstvo prevzet Nj. Vel. kralj Aleksander. Organizirano borbo proti raku je v naši banovini deloma izvedel brežiški primarij dr. Oboleva. U Man o vile v bojne organizacije proti raku sla pozdravila banski načelnik dr. i)o)sak in zastopnik knrao&koftjskega ondiinariijata stolni župnik dr. Klinar. Po sprejemu društvenih pravil so se vršile volitve. I*voljeni so bili v častno predsedstvo gg. ban dr. Drago Marušič, kne-soškof dr. Roinian, dvoma dama Franja Tavčarjeva in primarij dr. Edo Šlajmer. V upravni odbor gg. predsednik dr. A. Zalokar in odborniki dr. Jos. Birsa, primarij dr. Roh. Btumauer, primarij dr. J. Ohol»wa, 4 ocen t A. Košir, dr. M. Krek, direktor dr lv. Pire, direktor dr. Gerlovič, p ritna rij dr. M Černič, gdč. Vera Remec, dr. L. Savnik in F. Uratnik. V nadzorni odbor: gg. načekvik dr. Dolšak, dr. V. Krajec in dr. Žuiek. V nedeljo dopoldne se je vršil tudi še občni abor Udruženja vojnih invalidov za Dravsko banovino, in sicer v dvorani Delavske zbornice. Občnega zbora se je udeležilo poleg številnega članstva iz Ljubljane tudi še 37 delegatov * dežele. Izvoljen je bil naslednji odbor: Stefe Matko, Tome Stanko, Osana Miroslav. Metlika Ivo, Vole Ivo, Benedek Miroslav. Mirti* Josip, Fri-rko Ivan in Maček Franc. V nadzorni odbor; Jevak Malej, Novak Jernej, Zor« Josip, Kramer Ivo, Plehan Mirko. Za delegate za kongre« in p4enum: Štete in Tom«, za obVaetni odbor za banovino pa Geč iz Maribora, Kovač tz Celja, Bin z Bleda ter %»bkar i« Krškega. Sestanek odbora za agrarne kredite Ustanovi se mednaroden poljedelsko-hipotekarni zavod z glavnico 50 milijonov dolarjev Ženeva, 20. aprila. AA. Dan«« 6e je sestal evropski odbor za konvencij© o poljedelskem kreditu. Odbor ima nalogo, da sestavi elaborat za predstoječe zasedanje &v«4a Društva narodov. Na današnji seji je pretresal poročila pododbora uglednih pravnikov in finančnih strokovnjakom. Po prvi konvenciji se bo ustanovil pod vodstvom Društva narodov mednarodni poljedelsko-hipotekarni zavod. Druga konvencija predpisuje način poslovanja in načelno stran tega zavoda. Tretja konvencija ureja ostale modalitete tega zavoda. s Po osnovnih členih prve konvencije bo imiel zavod nalogo, da olajša sedanji polo- Fašisti zažgali — Hrvati zaprti Zagreb, 20. aprilu, k. Jutrišnji >Jutarnji list« bo objavil vest iz verodostojnega vira, da so neznanci strgali in zažgali italijansko zastavo, ki je bila izvešena na občinski zgradbi v Matu-ljah o priliki obletnice podpisa lateranske pogodbe. Italijanske oblasti so dale zapreti 36 Hrvatov. Kasneje pa so dognali, da sta zastavo raztrgala in zažgala dva fašistovska miličnika. Izid volitev v gornje-avstrijski deželni zbor Dunaj, 20. aprila. AA. Volitev v gornjeavstrij-ski deželni zbor se je udeležilo manj volilcev kot volilo' v parlament. »Ileimatblock« je doživel velik poraz. Nekoliko so izgubili socijalni demokrati in krščanski socijalistt. Narodni so-cijalisti in komunisti go precej pridobili, vendar pa ne toliko, da bi to vplivalo na splošni Izid volitev. Kongres bančnih uradnikov Beograd, 20. aprila. AA. 24. in 25. maja se bo vriil v Splitu kongres bančnih uradnikov. Pogreb matere vojvode Tankosiča Beograd, 20. aprila. L Danes popoldne so na novem pokopališču pokopali starko Smiljeno Tankosič, mater slavnega četniškega vodje Voje Tankosiča. Nova albanska vlada Tirana, 20. aprila, d. Sestava nove vlade je bila poverjena predsedniku odstopivše vlade Pandeli-ju Evangeli-ju, ki jo je že tudi sestavil, in sicer tako-le: predsedstvo in začasno tudi gospodarsko ministrstvo: Pandeli Evangelij notranje zadeve: Musa Juka; uk: Hil Mosi; ' javna dela: lzet Dibra; pravosodje: Tutulani; zunanje zadeve: Husejn \Vrioni; finance: Lame Kareco; Prvi trije ministri so bili že tudi v prejšnji vladi. Nova vlada je danes prisegla. Nesreča poštnega letala London-Avstralija London, 20. aprila. AA. Poštno letalo, ki vozi v Brisbane v Avstraliji, se je na poti ponesrečilo. Letalo je poškodovano. Ranjeni sta bili dve osebi. Letalo je opravljalo poštno službo aed Anglijo in Avstralijo. Pot je dolga 11.194 milj. Polet traja ld dni. iaj poljedelstva v posameznih evropskih državah. Zavod bo akcijska družba. Glavnica mn bo znašala 50 milijonov dinarjev. Zaenkrat bo emitirana emisija 5 milijonov dolarjev. Jamstvo prevzamejo države podpisnice. Te države bodo obenem ponudile društvu 5 milijonov dolarjev, tako da bo že v začetku zavod razpolagal z 10 milijoni dolarjev za podeljevanje posojil. Akcije prve emisije bodo uživale prijoriteto pred kasnejšimi emisijami. Države-podpisnice jamčijo za vse emisije. Prvi upravni odbor bodo imenovali Društvo narodov, poljedelski zavod v ltimu in akcijonarji. Ostavka bolgarske vlade Sofija, 20. aprila. AA. Bolgarska agencija poroča: Po koncu seje ministrskega sveta danes dopoldne je predsednik vlade Ljapčev šel v dvor in predal ostavko vlade. Nato je Ljapčev izjavil, da je storil to zato, da omogoči kralju Borisu po koncu parlamentarnega zasedanja konzultirunje šefov strank v svrho sestave nove vlade. Po odhodu iz dvora je Ljapčev rekel, da bo vlada, ki je v ostavki, začasno še nadalje vodila poste. Sofija, 20. aprila, n. Napovedana kriza Vabi-neta se je pričela danes. Ljapčev je ob 10.30 v avdijenc.i podal demisijo vlade. Posvetovanje t šefi političnih strank in drugimi politiki ho trajalo dva ali tri dni. Nato bo kralj izročil mandat za sestavo koalicijske vlade Malinovu. Politični krogi menijo, da Malinov ne bo zmogel poverjene mu naloge. iDemokratičeski Zgo-vor< namreč ne bo podprl njegove vlade, ker Malinov ne izhaja iz njegovih vrst. Za Malinovim bo mandat za sestavo vlade ponovno dobil Ljapčev. Prebivalstvo Zagreba Zagreb. 20. aprila, k. Po rezultatih dosedanjega ljudskega štetja izgleda, da šteje Zagreb okrog 180.000 prebivalcev. Statistični podatki bodo v nekaj dneh obdelani in je pričakovali, da bodo pričetkom prihodnjega tedna zn me točne številke. Ljubljanski proračun predložen vladi Beograd, 20. aprila. 1. Davi ob 8'20 so prispeli tz Ljubljane v Beograd ban Dravske banovine dr. Drago MaruAlč, pod ban dr. Otmar Pirkmajer ter ljubljanski župan dr. Dinko Puc. Beograd, 20- aprila. AA. Načelstvo mesta Ljubljane z mestnim načlnikom dr. Pucem na čelu je danes dopoldne posetllo finančnega ministra, ki mu Je izročilo proračun mesta Ljubljane za letoinje leto. Dalje je finančni ministrstvo prejelo proračun mesta Niša. Oba proračuna bosta rešena prihodnji teden. Italija slabo ravna tudi z muslimani v Tripolisu London, 20. aprila. AA. Iz Jeruzalema poro-Bajo, da je po časopisnih vesteh vrhovni muslimanski svet proučil vprašanje slabega ravnanja Italijanov z muslimani v Tripolisu. Delegat tri-nolitanskih muslimanov, fri se nahaja v Jeruzalemu, je vložil protest pri italijanskem konzulatu v Jeruzalemu zoper tako ravnanje. Velika manifestacija za južne Tirolce na Dunaju Maša v prisotnosti 20.000 ljudi -- Nad 300 dunajskih Jugoslovanov pri manifestaciji — Zveza med Jugoslovani in Nemci pod Italijo Velik požar s strašnimi posledicami nad Cerkljami pri Kranju Neustrašen kmetski fant, ki je šel v ogenj, da bi pomagal nesrečnežem Kranj, 19. »prila. V noči od sobote na nedeljo je bil pri Sv. Lenartu nad Cerkljami velik požar, ki j’ uničil popolnoma stanovanjsko poslopje in ki je razen tega zahteval več žrtev. Sv. Lenart jo mala vas, oddaljen malo več kakor poldrugo uro od Cer-kelj pri Kranju. Vsa vas šteje kakih sedem his in še te leže raztreseno na vznožju pobočja hriba Sv. Ambroža. Najbližja fara je Senturška gora. Mestu, kjer je divjal požar, pravijo ljudje »na Jagodiščici«, ker sta tam dve hiši skupaj in se obe posestvi imenujeta z domačim imenom »pri Jagodicu«. Gorelo je pri spodnjem Jagodicu. Ko so v soboto zvečer »pri spodnjem Jagodicu« povečerjali, so legli nič hudega sluteč spat. Zunja je naletavl sneg, dočim je v dolini že več dni močno deževalo. Okoli pol treh ponoči pa se zbudi mati hišnega gospodarja Petra Stularja in s strahom opazi, da jim gori hiša. ki je bila že vsa v ognju. Svetel plamen je bil viden daleč naokoli. Prestrašena mati prebudi takoj hčer Julko, s katero sta spali skupaj v sobi. Julka je najprej pograbila svojega otroka triletno hčerko in jo odnesla k sosedu. Nato je hitela reševat mater, ki bi se že lahko takoj rešila pa je šla v zgornje prostore, da bi vzela denar. Komaj pride do matere, se podere na eni strani strop, ki je zasul nesrečno mater. Julka je prestrašena sredi plamena klicala na pomoč. Medtem je bil na nogah že hišni gospodar Julkin brat Peter Stular. Takrat pa je pritekel na pomoč sosedov sin 23-letni Alojzij Jagodic. Zgrabil je Julko za glavo in jo privlekel po stopnicah za lase v vežo. Vso ožgano so položili v sneg, s katerim so jo močno drgnili, da so ji lajšali strašne bolečine. Hrabri in požrtvovalni Alojzij Jagodic pa je skočil še enkrat v plamen, ker je hotel rešiti še mater, ki je že gorela in je ni mogel do- biti v roke. Takrat pa se podre vse nadstrešje in trešči s silnim truščem na tla. Neustrašeni Alojzij je ostal sredi ognja na oknu zgornjega del* hiše. S podvojeno močjo je vrgel mrežasto ograjo okna iz zidu in skočil na varna tla. K sreči ima požgane samo lase, na rokah pa ima lažje opekline. Stanovanjsko poslopje Petra štularja je pogorelo do tal; ostalo pa jo gospodarsko poslopje. Tudi sosedovemu gospodarstvu se ni nič zgodilo, ker ni bilo vetra in je snežilo. Gasili so samo vaščani, ki niso mogli poklicati cerkljanskih gasilcev, ker ogenj radi dežja in snega ni bil tako daleč viden. Kmetje so kar na hitro napravili zasilno nosilnico, na katero so naložili Julko, ki je bila opečena na rokah, nogah, vratu, hrbtu in nosu do kosti. Mater so izvlekli v nedeljo dopoldne izpod pogorišča. Truplo je bilo brez rok in nog. Julko so kmetje na nosilnici nesli od Sv. Lenarta do Poženka, ki leži dve uri daleč. Okrog 11. ure dopoldan so telefonirali iz Cerkelj v Kranj, naj takoj pride rešilni avtomobil kranjskega gasilskega društva, ki je nemudoma odpeljal v Poženk. Požrtvovalni člani reševalne postaje, ki so radi pogostih nesreč skoro vsak dan na nogah, so jo odpeljali najprej v Cerklje k tmaošnjemu zdravniku dr. Mayrju, ki pa ji ni mogel nič pomagati in je odredil takojšnji prevoz v ljubljansko bolnico. Notranjih bolečin pri nesrečnici ni ugotovil. Julka Štularjeva je stara komaj 25 let in bo težko ostala pri življenju. K vrsti nesreč, ki so na dnevnem redu v Kranju in okolici, se je tako pridružila še ta grozna nezgoda. V zadnjem času ga ni bilo skoro dneva, da ne bi bil v akciji kranjski rešilni avtomobil. Kako zaslužen je bil čin kranjskega gasilskega društva, da si je lani nabavilo avto in kako požrtvovalno je delo prostovoljnega rešilnega društva. Zmagoslavje slovenske nar. pesmi v Kamniku Kamnik, 20. aprila. V nedeljo popoldne se je zopet po dolgem času razgibal ves Kamnik. Že v prvi popoldanski uri so pričeli prihajati v Kamnik posamezni pevski zbori, katere je spremljalo veliko število ljubiteljev lepe slovenske pesmi. Kdor je le mogel, je izrabil redko priliko in prišel na koncert, za katerega je vladalo ogromno 'zanimanje v vsem kamniškem srezu. Vstopnice so bile že v nedeljo dopoldne razprodane in dvorana kamniškega doma bi morala biti trikrat večja, da bi mogla sprejeti vse one, ki so se hoteli udeležiti koncerta. Kdor ni dobil več vstopnice, se Je moral pač zadovoljiti s tem, da je poslušal koncert pri zvočniku. Koncert se je pričel ob pol 4. uri popoldne in je trajal dve uri. Uvodoma je predsednik kamniškega pevskega okrožja g. Anton Stergar pozdravil vse sodelujoče pevske zbore in zbrano občinstvo, imenoma zlasti odlične goste iz Ljubljane, kakor ravnatelja drž. konservatorija g. Mateja Hubada, kapelnika muzike dravske divizije g. dr. Čerina, skladatelja pror. Marka Bajuka, dalje kamniškega sreskega načelnika g. dr. Ogrina, zastopnika drž. smodniščice g. podpolkovnika Antona Sublafana, kamniškega dekana g. Mateja Riharja, mestnega župana g. Franca Kratnarja in druge odlične predstavnike javnosti. Nato so nastopili posamezni pevski zbori, ki so odpeli vsak po dve pesmi. Vsaka točka je bila sprejeta z burnim odobravanjem. Pred odmorom je želo največ priznanja delavsko društvo »Solidarnost« iz Kamnika in mo-Ski zbor iz Radomelj. Po odmoru je zlasti živahno aklamlran stopil na oder mešani zbor iz Doba in moški zbor »Lire«, najstarejšega in sploh prvega slovenskega pevskega društva. Njene pesmi so se poleg pesmi mešanega zbora iz Doba slišale v radiu. Združeni pevski zbori — 32 pevcev —■ so pod vodstvom pevovodje g. Ivana Primožiča dosegli največje priznanje z zaključno Hubadovo: »Glej čez izaro«. Koncert sta prenaSali ljubljanska in zagrebška radio-postaja. Prenos je bil pri moških zborih dober, pri mešanih pa slabši. Vrlim pevcem smo zelo hvaležni za izredni užitev, ki so nam ga nudili in le želeti bi bilo, da bi se slične prireditve večkrat vršile. Kakor čujemo, se pripravlja podobna prireditev za prihodnje leto, ko bo praznovalo 50-letnico obstoja prvo slovensko pevsko društvo — kamniška »Lira«. Obravnava proti 43 pekom Ali so so peki pregrešili zoper zakon o brezvestni Spekulaciji? Ljutbljana, 20. aprila. Dopoldne ob 8.30 se je pričela pred kazenskim »odmikom okrajnega sodišča g. Miillerjem obravnava proti 48 ljubljanskim pekom z načelnikom pekovake zadruge g. Mežnaričcui na čelu. Obtoženci »e morajo zagovarjati zaradi kršitve 61. 8. m 9. zaikona o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije in zaradi prestopka § 282. k. z., če se izkaže, da niso hoteli uvaže-vati cen, ki jih je določila za kruh banska uprava. Policijska ovadba pravi, da so ljubljanski petoi pod vodstvom predsednika Mežnaršiča siklenili na zborovanju pri Mraku povišati cene kruhu za 50 para pri leg, ne glede na veljavnost odredbe banske uprave. G. Mežnarčič je po tem zborovanju dat biskatii za vse pekovske obrate cenike, na katerih je bila določena cena belemu kruhu 4-DO, rženemu pa 3-75 Din. Na ceniku je stalo, da «e mora vsak dlan strogo držati navedenih cen in leže, sicer da ga zadene kazen po obrtnean zakonu. Obravnava se je vršila v bivši porotni dvorani, ki je bila gosto zasedena. K obravnavo so med drugimi prispeli načelnik mariborske zadruge g. Horvat in tudi zastopniki zadrug iz drugih krajev banovine. Po ugotovitvi ganerailij obtožencev je bila obravnava za četrt ure prekinjena, ko pa se je nadaljevala, je prebral sodnik zagovor večine obtožencev, Id jili zastopa dr. Lapajne, Lepa^ dežela Jugoslavija. k ^9»% Jr- • • £ «2 s svojimi veličastnimi samostani ... s svojimi krasnimi portali... in bisernimi zobmi svojih prebivalcev! Vedno znova učinkujejo krasote te posebne dežele s svojimi vabljivimi čari, in vedno znova občudujejo vsi blesteče bele zobč njenih prebivalcev. Stotisoče Jugoslovanov neguje zobč s Sargovim Kalodon-tom. Sveža in bujna pena te zobne kreme daje zobem biserni sijaj, a ustam zdravje in čistoto. SARGOV KALODONT ohranjuje zdravje in lepoto zob« Obtoženci navajajo podrobno zgodovino cen itru.hu po vajma, kii so se ravnale po ceni mol;e, ki je bila prvotno določena na 7 Din, a je lani padla na 850 Din. Velika ve&na pekov je zadolžena in »o posebno zadnje čase veletrgovci z moko morali daja/ti moko na dolgoročne kredite, kair je moko podražilo. Iz podrobne kalkulacije je razvidno, da imajo peki malenkostne dabiSke ali pa celo izgubo pni kruhu. Po prečitanem zagovoru se je pričelo zasliševanje obtožencev, ki bo trajalo uajbrže tudi še jutri in v gredo. Požar v Pirnicah Kranj, 20. aprila. V nedeljo proti večeru je nenadoma začelo goreti v Zg. Pirničah pri Medvodah. Gorela je »pri Klanfiku« lesena hiša, ki je bila razen tega še s slamo krita. V nevarnosti so bile sosedne hiše, ker Je gorelo ravno ob vaški cesti. K sreči pa jo deževalo ln je vlekel nasprotni veter. da se plamen, ki je mogočno zajel leseno ogrodje in slamnato streho, ni mogel širiti. Prvi so bili na mestu kranjski gasilci, ki so se vračali iz Medna, kjer so tamkajšnjemu gasilskemu društvu pokazali svojo motorno brizgalno. Na klancu pri Medvodah zagledajo odsev požara in takoj krenejo proti Zg. Pirničam. — Sele za njimi so prišli domačini in še štiri okoliška društva. Poslopja kljub močnim curkom vode niso mogli rešiti, pač pa so obvarovali pred ognjem drva. Nihče ne ve točno, kdo je zanetil požar; nekateri sumijo lastnika samega. V kleti zakopan plen Delovanj« vlomilske družbe v Murski Soboti. — Namesto k poroki r zapor. Murska Sobota, 19. aprila. Ze pred dnevi smo poročali, da se je pojavila v Murski Soboti tatinska družba, ki je začela prav živahno delovati. Tako so v petek ponoči vlomilci odprli dva vagona na kolodvoru tor odnesli nmuufakturno blago, sestavne dele ca kolesa in drugo blago, ki je prišlo na naslov« tukajšnjih trgovcev. Našli so pa v jarku blizu kolodvora razbit zaboj s kozmetičnimi preparati, ki so so zdeli vlomilcem neporabni. V enem izmed vagonov, ki so jih odprli, je bil cement, ki se ga seveda tudi niso dotaknili. Toda svi-jega uspeha se niso dolgo veselili, kajti že naslednji dan so bili aretiraui. Orožniki so namreč preiskali bivališče ciganov v Cernelavcih pri Murski Soboti in hišo neke Zibrikove, pre-kupčevalke z jajci, ki prebiva v bližini ciganov. Pri drugi preiskavi pri Zibrikovi so dobili ukradene sestavne dele za kolesa v kleti. Pod veliko leseno skrinjo je bila globoka jama, ki je bila napolnjena z ukradenim plenom, katerega je bilo za dober voziček. — Aretirali so Zihri-kovo, njene tri sinove in nekaj ciganov. Najata-rejši sin se je hotel ravno to nedeljo oženiti, a namesto v cerkev je romal v zapor. Sobočani so si oddahnili, kajti pred vlomilci so imeli zadnje čase že velik strah. Cuida : Farnmor ‘Roman 52 Pogostoma ji je pripovedoval o njenem očetu. Tudi to je bil obljubil ustreljenemu prijatelju. V takih prilikah je govoril o njem kakor o človeku, ki ga je za časa življenja prisrčno ljubil in katerega spomiu mu je tako svet kakor njej. Tedaj ji je srce bilo od radosti in z zanosnim pogledom je poslušala njegovo pripovedovanje. Noben nagon ji ni prišepnil, da je oskrunil svojo roko s krvjo njenega očeta. Niti najmanjša slutnja je ni svarila pred dobrotljivostjo njega, ki je bil krvnik njenega očeta. Vse, kar je veselega doživela, vse darove je prejemala od njega. Zanjo je imel vedno prijazen pogled, zanjo je bil njegov glas vselej mil. In dnevi, ki jih je preživel za časa svojih kratkih obiskov v idiličnem gradu ob morju, so bili zanjo najsrečnejši. Tako je doraščala Errollova hčerka v svoji nedolžnosti v mladenko, da ni padla na njeno mladost ne senca temne žaloigre, po kateri je tako zgodaj osirotela. Iskreno hvaležnost je čutila do njega, od katerega bi jo bilo ločilo nepremostljivo brezno, če bi bila poznala resnico. 3. V prednji dvorani v St. James je stala gruča gospodov, diplomatov in ministrov. Prišli so ravnokar od zad- njega dvornega sprejema v tej sezoni. 2ivahno so razpravljali sredi sijajnega vrveža, kjer je mrgolelo svilenih vlečk in z zlatom obšitih uniform, da nisi mogel ne naprej ne nazaj. Govorili so o zadnjem političnem dogodku. V neki razdalji od teh gospodov, katerih imena so bila evropskega slovesa, je stal v gneči neki kavalir, ki je bil, po obraznih potezah sodeč, francoskega pokolenja. Neprestano je zrl v angleškega državnika, pripadajočega omenjeni skupini in ki je s hladnim, skoraj ciničnim nasmeškom zagovarjal svoje stališče. Francoz ni slišal besed, ki jih je oni govoril, toda videl je nasmešek, s katerimi jih je spremljal. Videl je ta nasmešek, ki mu je bil že od poprej znan. Isti nasmešek je videl nekoč, ko je solnce v škrlatni zarji zahajalo in je škrlatnordeča kri škropila prsa padlega človeka, nad katerim se je tisti mož zmagoslavno in z nečloveškim posmehom sklanjal. Raoul de Valdor je v vrvežu velikomestnega življenja kmalu pozabil na tisto uro. Takrat pa se je zgrozil, ko je videl nespravljivo sovraštvo, s katerim je ta mož gledal svojega nasprotnika — ustreljenega prijatelja — še po smrti. Francoz je gledal Farnmora, ki je nosil na prsih široki trak odlikovanja, in stoječega med prvaki svoje domovine. Nehote je vstajal pred njim grozoviti prizor, ki se je odigral pred mnogimi leti na francoskih tleh. Od tedaj je prisostvoval mnogim podobnim dogodkom, toda nobeden ni njegovega spomina tako obtežil kakor oni. V njegovi domovini je bil dvoboj nekaj običajnega. Tudi ni bil dvoboj sam na sebi tisto, kar je tedaj nanj tako delovalo. Pač pa ga je zadela brezčutnost tega dvobojevalca, ki je tako preračunljivo streljal, presenetilo ga je njegovo peklensko veselje, ki se mu je bralo na obličju, ko je njegova žrtev padla. Tako se veseli morilec svoje žrtve. To je bilo, kar je takrat Valdor ja do mozga pretreslo, da3i ni zaradi tega prekinil odnošajev s Farnmo-rom. In tega se je zdaj spominjal nedosledni Francoz med gnečo v palači St. James. Gruča ministrov se je končno razklenila in Farnmor se je preril do svojega voz*. Tudi Valdor je iskal izhod in tako sta se moža dobila, kakor sta 3e po onem večeru v parku Boulogne že stokrat našla. »Ah, vi, Valdor? Veseli me, da vas vidim. Nisem vedel, da ste na Angleškem, še manj pa, da ste bili na dvoru. Strašna vročina je bila! In taka gneča!« je rekel Farnmor in prožil roko grofu. »Saj sem prispel šele včeraj v London,« je odgovoril Valdor. »Prihajam po družinskih poslih — prepiri zaradi dedščine. Toda dovolite mi, da vam čestitam na vaših zadnjih političnih uspehih.« Skupaj sta stopila iz soparne palače na prosto in šla k ministrovemu vozu, ki ga je obkolila tisočglava množica radovednežev. »Ali ste zvečer zaposleni?« je vprašal Farnmor, ko je njegova kočija oddrdrala skozi vzklikajočo množico. »Ne, prav za prav sem nameraval iti v vrtno kazine, od tam pa za nekaj hipov v opero.« JUGOSLOVAN Jz Dravsfee banovine Stran 4 a Velika manifestacija za naše narodno eciinsivo Turneja mariborske Glasbene Matice po južnili krajih Zgodovinski 6. januar je dal smernice za to pot mariborske Glasbene Matice, s pomočjo pesmi je želela spoznati severne in južne brate in tako delati v smislu idej naših najvišjih državnih predstavnikov. S pesmijo gradi sedaj na našem narodnem ujedinjenju. Ta naloga ji postaja na poti vedno lažja, povsod prisrčni sprejemi, povsod razumevanje za nase cilje, pohod Glasbene Matice je ena sam velika manifestacija za naše narodno ediustvo. Povsod godbe, vihrajoče zsatave, natrpane dvorane, gostoljubne geste občin in banovine, vse jasni dokazi, da sta se našla sever in jug v toplem objemu. Razgibala je slovenska pesem slavni Niš, vtisnila Kruševcu pečat brezprimernega navdušenja. Niški koncert je bil tak, da je naglašala kritika enoglasno, da kaj takega Niš še ni 5ul, še in še bi bili poslušali slovenske pesmi. —-Sprejem v Kruševcu pa je bil podoben onima v Ifumanovem in Leskovcu. Vse je bilo na nogah: bratska pevska društva, Sokol v kroju, sokolski naraščaj, šolska mladina z učiteljstvom na čelu, šolska oblast je dala radi prihoda Glasbene Matice pouka prost dan: tako se uči ljubezni do bratov. Navdušeni govori na kolodvoru, vojaška godba je otvorila povorko z več tisoč ljudi do krasnega spomenika cara Lazarja. Kosovska devojka prime za prapor, čim vidi, da pešajo moči umirajočemu, in visoko dviga lavorjev venec. Ob strani sedi guslar, čuvar junaških pesmi srbskih. Ob tem spomeniku se je zbralo celo morje glav, da čuje vitnešene besede predsednika pevske družine »Obilic« in odgovor predsednika Glasbpne Matice g. dr. Josipa Tominška. — Zaorili sta Obi liževa in Matična pesem, sledilo je povabilo k skrbno pripravljeni mizi. Učiteljstvo mesta Kruševca pa je povabilo svoje slovenske stanovske tovariše v svojo sredo in jim pripravilo nadvse prisrčne urice ob izvrstni in hrani in izborni pijači. Zvečer je bil v Sokolski dvorani krasno obiskan koncert, ki je Kru-ševčane tako navdušil, da so se pri banketu kar vrstili razni govori, vsi polni zahvale za našo pesem. Vmes jo svirala vojaška godba, nazadnje pa je vžgala s kraljevim kolom, da se je pestra množica narodnih noš pomešala med gostitelje in prebrzo so minile urice, ko nam je bilo dano imeti severne krate v svoji sredi. Glasbena Matica je odlično rešila nalogo, ki *i jo je nadela, iskrena hvaležnost bratov Srbov ji je najlepše plačilol Marija R. Poplave v okolici Bitolja Iz Bitolja poročajo, da je povzročilo neprestano deževje velike poplave v okolici Bitolja. Škoda je ogromna. Poplav niso mogli preprečiti zaradi prenaglega taljenga snega v planinah. Vse reke so močno narasle in prestopile struge. V Krenašiški občini so poplavljena vsa polja, posevki so uničeni. Vode še vedno naraščajo. Na progi Bitolj-Bač so valovi porušili dva nasipa in neki most. Crna reka je prestopila bregove im napravila veliko škodo. Voda je udrla v mnoge hiše ter napravila tudi veliko škodo. Promet med Bitoljem in Bačo je ustavljen. b Huda nesreča dveh motociklistov. V nedeljo popoldne se je pripetila huda nesreča zagrebškima motociklistoma Milanu Marinovu, trgovcu, In njegovemu bratu Zvonimirju. Napravila sta izlet iz Zagreba v Samobor. Na ostrem ovinku pred Samoboroin je vozilo spodrsnilo in se preobrnilo. Brata sta obležala v nezavesti pod razbitim motociklom. Oba ponesrečenca *o težko poškodavana prepeljali v zagrebško bolnico. b Pekarski pomočniki proti nočnemu delu. V nedeljo je zborovalo v Zagrebu okoli 400 pekarskih pomočnikov. Šlo je predvsem aa odpravo nočnega dela v pekarnah in ureditev mezd pekarskih pomočnikov. b Krst prvega sarajevskega letala. V nedeljo so v Sarajevu svečano krstili prvo letalo sarajevskega aerokluba. Kumoval je sarajevski župan g. Mutevelič. Kneza Pavla je zastopal letalski častnik Sondermaier. Jesenice Ljudsko štetje je končano. Glede porasta števila prebivalstva na Jesenicah od zadnjega štetja iz 1. 1920 bi bilo omeniti, da znaša porast 900 oseb ali 1-82V«, tako da šteje jeseniška občina danes 6884, dočim je štela 1. 1920 le 5484 duš. Za mesto samo in okoliške vasi, ki spadajo pod jeseniško občino pa so razmere naslednje: mesto Jesenice 5098 (4391), vas Hrušica 888 (788), Sv. Križ nad Jesenicami 298 (237), Plavški Rovt 100 (68); v oklepajih naznačene številke se nanašajo na štetje iz leta 1920. Iz teh podatkov je razvidno, da se je število prebivalstva v mestu kot v vaseh skupne občine dvignilo in znaša porast za mesto Jesenice 1-61%., za vas Hrušico l'27°/o, za Sv. Križ nad Jesenicami 257, za Plavški Rovt 4'71°/o. (ilede procentualnega porasta je na prvem mestu vasica Plavški Rovt, potem pa sledi Sv. Križ nad Jesenicami, dalje mesto Jesenice, na zadnjem mestu pa je vas Hrušica. Osebna vest. Na jeseniško pošto je imenovan uradnik g. Korene Anton iz Valjeva, ki je že pred leti služboval na Jesenicah. Z Jesenic pa je prestavljena v Kranjsko goro poštna uradnica gdč. Hilda Čop. Ureditev letnega telovadišča. Letno telovadišče našega Sokolskega društva je sedaj vzorno urejeno. Društveni gospodar br. Štebih Mirko je s pomočjo članstva splaniral dvorišče, ki je zelo veliko. Telovadišče bo ograjeno. Opozarjamo članstvo »Rdečega križa«, da bo jutri redni letni občni sbor te orgauizacije v mestnem magjftratu ob 20. uri z običajnim dnevnim redom. d Ugodnosti za goste v Vrnjački Banji. Uprava kopališča Vrnjačke Banje naznanja, da so v sezoni od 16. septembra do 30. junija kopališki gosti, ki se izkažejo s potrdilom svoje občine in davčne oblasti, da ne plačujejo več kakor 60 Din neposrednega davka na leto, oproščeni plačila banovinske in kopališke takse. Vsi državni in banovinski aktivni in vpokojeni uradniki in uslužbenci vživajo za čas zdravljenja 50 popusta pri banovinski in kopališki taksi. V kopališču Vrnjačke banja se zdravijo obolenja jeter, ledvic, žolčnega mehurja in dihalnih organov, ženske in živčne bolezni, slabokrvnost nost, trganje, sladkorna bolezen, arterioskleroza itd. Vrnjačka Banja je odprta celo leto in je kopališče kakor tudi hoteli tako opremljeni, da je zdravljenje omogočeno tudi pozimi ter v pozni jeseni in zgodnji pomladi. d Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani praznuje 10-letnico svojega obstoja. — V soboto °5. t. m. ob pol 21. uri bo v Unionski dvorani koncert. — Sodelujejo ga. Pavla Lov-ietova, ga. Pipa A rko-Tavčarjeva, operni pevec g. Gostič, g. Lipovšek (glasovir), g. Honerleln (violina) in Ljubljansko pevsko društvo »Zvone. — V nedeljo ob 11. uri bo slavnostno zborova-vanje v Kazini. Ob 15. url letna poročila glavnega odbora in podružnic. — Delovanje »Kola< je usmerjeno v narodnostnem in človekoljubnem delu in zasluži, da društvu pokaže naša javnost z udeležbo vse svoje simpati je. Predprodaja vstopnic od danes naprej v Matični knjigarni. d Likovič Joža: Prodane duše. Najnovejša povest o trpljenju primorskih Slovencev. Živahno opisana kraška pokrajina, lepi prizori, ki odkrivajo vročo ljubezen zatiranega ljudstva do rodne zemlje. Povest se dobi za ceno Din 30’— po knjigarnah v Ljubljani, Celju, Mariboru, Novem mestu, na ljubljanskem glavnem kolodvoru in pri pisatelju v Ljubljani, Riharjeva 4. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 d Javna zalivala. Odbor za zidanje delavskega doma v Murski Soboti se v imenu vsega prekmurskega delavstva s tem javno zahvaljuje. cenjeni banski upravi v Ljubljani za podporo 50.000 Din, ki jo je blagovolila darovali za zidanje delavskega doma v Murski Soboti. — Odbor mora ugotoviti, da je banska uprava pokazala vsekakor veliko razumevanje za prekmurska vprašanja. Ta lepa gesta banske uprave ni prišla samo do izraza v obliki prisrčne in odkrite hvaležnosti do banske uprave med našim delavstvom, temveč tudi med vsem našim ljudstvom. Odbor. d Oiifni ihor podružnice BPD v Radovljici bo v torek 5. maja 1931 v Sokolskem domu ob 19. uri zvečer. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 755’9, termometer 6, relativna vlaga 98%, mirno, oblačnost 10, dež. (10-6 mm). V Maribor je kazal barometer 755'3, termometer 5-8, relativna vlaga 95%, sifler vetra WS\V, oblačnost 10, dež (98 mm). Deževalo je tudi v Zagrebu (44 mm), iz drugih krajev razen iz Beograda iu Sarajeva ni vremenskih poročil. Opazovanja ob 7. uri. Najvišja temperatura je Mia v Ljubljani 8'8, v Mariboru 10-8, natjnižja v Ljubljani 4-8, v Mariboru 5-8, v Zagrebu 6-2, v Beogradu 34, v Sarajevu 82. Ejuhljttna Torek, 21. aprila 1931: Aiuelin. Pravoslavni: 8. aprila, Iriddon. Nočno službo imata lekarni Pice o lina Danajski cesti in Bakarčična Miifclošičeci cesti. * ■ Privatni docent g. dr. Furlan Boris prične predavati v sredo 22. t. m. ob 11. uri v zbornici z uvodno besedo: Pravo, zakon in sodstvo. ■ Is bolnice. B-lelni sinček lilapoa Kašilja Ivana ee je igral doma na Vidovdanski cesti * železom in se je pni tem suinil v levo oko. — štrukelj Marija, žena kovača Iz Št. Vida, se je včeraj peljala z vozom. Zaradi nesrečnega naključja je padila z voza in se poškodovala na levi rami. — 424etnega kovača Močnika Franca »o snočii napadli neznanci v šiški in ga brez povoda obfiulmo premikastili. Vsi trije poškodovanci so biii prepeljani v bolnico. Premijera Pleiferjevega »Rožmarina« v Sokolski dvorani v Mostah, ki se je vršila v nedeljo zvečer, je izredno lepo uspela, vkljub temu, da je bila stvar hitro naštudirana in da so se pokazali nekateri tehnični nedostatki, kar vse pa ni bilo v kvar igri sami, ki jo je publika z navdušenjem sprejela. Velika dvorana je bila popolnoma razprodana, v zelo častnem številu so se udeležili predstave bivši bojevniki in številni avtorjevi osebni znanci. Z lepim pismom je pozdravil prireditev g. kurat Bonač, ki se osebno ni mogel udeležiti radi odsotnosti. Avtor je bil poklican pred oder, kjer ga je nagovoril starosta Sokola br. Pavčič, opisal njegove zasluge za moščanskega Sokola in pevski zbor »Mostec in mu je poklonil krasen lavorov venec, šopke nageljev in rožmarina. Lep šopek rdečih nageljev je prejel tudi požrtvovalni režiser br. Rozman. V vznesenih besedah se je zahvalil za ovacije avtor, ki je naglasil, da ne smatra počaščenega le sebe in igralcev, ampak onih vojnih žrtev, v katerih spomin je igra napisana, žrtev za naše osvobojenje. Časten večer je bil to za moščanskega Sokola, ki naj mu bo v vzpodbudo za nadaljne prosvetno in naci-jonalno delo. — B. ■ Tranformatorja za podštacijo! Včeraj dopoldne so Iztovorili s tovornega vagona, ki so ga zapeljali tik do podštacije na Bleivvelsovi cesti, transformatorja za cestno leleznico. Oba transformatorja tehtata po 5000 kg. Za vso cestno železnico zadostuje eden, drugi pa je za rezervo. — Včeraj zjutraj so začeli razkopavati s pomočjo aparatov na zračni pritisk Šelenburgovo ulico. Razkopavanje, polagauje tračnic in tlakovanje Šelenburgove ulice bo trajalo do konca maja. Tračnice bodo položene na beton in podložene s klobučevino, da ne bo tramvaj preveč ropotal. ■ Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Derenda. io*7a ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrl je Jožef Kamnar, 63 let star, občinski ubožec, Vidovdanska c. 9. Naj počiva v miru! Žalujo čim naše sožalje 1 ■ Obvestilo. Oblastni odbor, podružnica Ljubljana II., in odsek nadzornikov progovne službe UJNŽB obveščajo svoje članstvo, da Je 20. t. m. umrl dolgoletni član Gregorič Ivan, nadzornik proge v Ljubljani. Pogreb bo Iz de-ielne bolnice v sredo 22. t. m. ob 15-30 uri. Vabimo vse članstvo, da se pogreba v čimveč-Jem Itevilu udeleži. Mavih ©i? m Odhodniea policijskega predstojnika Ker šovana. V soboto zvečer je uredništvo in na-meščenstvo tukajšnje policije priredilo v lovski sobi hotela »Orek lepo odhodnlco svojemu dosedanjemu predstojniku g. nadsvetniku Vekoslavu Keršovanu, ki je skoraj 10 let opravljal težko in odgovorno delo v obmejnem Mariboru. G. višjemu svetniku so govorili v slovo novi predstojnik g. svetnik Gustav Puš, gg. nadzorni Pavletič in Cajnko, g. Jelen itd. G. Keršovan pa se je nato še sam poslovil ln zahvalil vsem za sodelovanje in naklonjenost. Policijski namestniki in upokojenci, katerih častni Član je, pa so mu izročili krasno diplomo. Intimna prireditev se je zaključila šele pozno v noč. G. višji svetnik je včeraj odpotoval na svoje novo pred-stojnlško mesto v Ljubljano, kjer mu želimo še več uspehov, kakor jih je imel v Mariboru. m Šolski upravitelj Josip Troha umrl. V nedeljo je umrl v Zavrčah v Halozah tamkajšnji šolski upravitelj g. Josip Troha, ki je bil tudi v Mariboru znan in priljubljen. Bodi mu lahka domača zemlja, preostalim pa nase sožalje. m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Emilija Savernikova, žena čuvaja, 50 let stara; Marija Maroltova, žena ključavničarskega mojstra, 74 let; Ivan Klojčnik, poštni podurad-nik, 40 let; Ivan Heske, orožniški narednik v pok., 57 let; Marija Drgasova, žena delavca, 59 let; Ivan Sachs, zastopnik zavarovalnice »Jugoslavija«, 50 let; Aleksander Kos, sin delavca, 4 mesece; Franc Sidar, zasebnik, 76 let; Ana Krajnikova, zasebnica, 78 let; Josip Striter, hišni posestnik, 83 let; Emilija Vrbičkova, žena tkalskega mojstra, 51 let, in Josip Witschansky, strojevodja v pokoju, 58 let. Naj v miru počivajo I m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Karel Jakler, veletržec, in gdč. Rula Schvvabova, hči veletržca; Engelbert Stopar, geometer, in gdč. Olga Zgonikova, zasebnica; Ivan Rebol, železniški urdnik, in gdč. Berta Šribar-Jeva, hči gostilničarja; Franc Kurbus, železničar, in Marija Ledenikova, rojena Zinkova, zasebnica, in Rudolf Pišec, železničar, ter gdč. Marija Pališkova, delavka. Bilo srečno. Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 m Zazidan naklad v Tegetthoffovi rojstni hiši v Mariboru. Pod tem naslovom je »Jugoslovan« v nedeljo objavil iz Maribora datirano vesi, fa-bricirano v »Večerniku« za prvi april. V sedanji stilizaciji in objavi je zlobna mistifikacija, s katero mariborsko uredništvo lista ni v nikakršni zvezi. Kljub temu so jo ponatisnili tudi zagrebški, beograjski in avstrijski listi. ni Splavarska sezona. V nedeljo je prispelo iz Dravske doline iz Drave v Maribor prvih 10 letošnjih splavov lesa. Okrašeni so bili z zastavicami, cvetjem iu zelenjem. Celje * Notar Levee Tilen umrl. V soboto je v javni bolnici v Celju umil g. Leveo Tilen, notar v Cerknici. Pokojni se je rodil 1885 v Sevnici ob Savi. Kot sodnik je služboval v Konjicah. Murski Soboti in Mariboru, nazadnje pa je bil notar v Cerknici. Prišel je v Celje k sorodnikom in tu zbolel. Po kratki bolezni je umrl v bolnici. Pogreb bo danes popoldan iz bolnice na okoliško pokopališče. Pokojni je bil zaveden narodnjak in Sokol. Blag mu spomin, žalujoči rodbini iskreno sožalje! * Smrtna kosa. V javni bolnici sta 18. t. m. umrli ga. Pirnat Amalija, soproga finančnega nadpaznlka v p. v Laškem v 47. letu starosti ter 9-letna Kovačič Stanka, hčerka železniškega poduradnika iz Loke pri Zidanem mostu. 19. t. m. sta v javni bolnici umrla 15-letni Mašera Jožef, posestnikov sin iz 8v. Mohorja v šmarskem srezu tr 9-letni žorman Dušan, sin zidarja iz Celja. — Na Lopati št. 43 je 19 t. m. umrla 75-letna Lednik Antonija, prevžitkarica, v Ltsoah št. 4 je istega dne umrl 85-letni zasebnik Blanc Janez. 20. t. m. je v Zavodni št. 168 umrl sin črkostavca Skrblnek Egon, star 4 mesece, na Dobrovi št. 37 je Istega dne umrl delavčev sin Podjaveršek Ivan, star 4 mesece. * Savinjska podružnica SPD v Celju ima svoj Občni zbor v soboto 26. aprila ob 20. v restavracijski dvorani v Narodnem domu. * Prvi letošnji pevski telet »Oljke«. Marljivo pevsko društvo »Oljka«, ki vsako poletje pohiti v podeželske kraje, priredi svoj prvi letošnji pevski Izlet v Gornji grad v nedeljo 3. maja. Ob 10. bo zbor pel pri maši v župni cerkvi gornjegrajski, nato bo počastil rajne na pokopališču s tremi žaloslinkaml, popoldan pa bo velik koncert * Izbranim sporedom v dvorani ' škofijskega gradu. Na ta koncert se opozarjajo tudi prebivalci okoliških občin. * Otvoritveno streljanje v Storali. V nedeljo se Je vršilo v Štorah otvoritveno streljanje nove Strelske družine. Dopoldan ae je vršilo poskusno streljanje, ki se ga Je udeležilo 46 članov. Popoldan je predsednik oeljske družine g. Torek, 21. aprila 1931. rr»nwMWMWWW— polkovnik Kostič dvoril streljanje s slavnostnim strelom. Sreskega načelnika je zastopal g. poci-načelnik Klopčič. Nova strelska družina šteje že 65 članov in članic. * Zagrebški smučarji na Mozirski. V nedeljo je posetila skupina zagrebških smučarjev Mozirsko. Med njimi je bil tudi podban g. dr. Hadži, ki je bil ves zadivljen o tem lepem smučarskem terenu. * Cepljenje v okoliški občini. Tudi v okoliški občini bo cepljenje otrok in sicer dne 11. ter 13. maja ob 14. v občinski dvorani na Bregu. Pregled bo teden dni pozneje, t. J. 18. maja ob istem času in na istem kraju. K cepljenju je treba prinesti vse otroke, ki so bili rojeni leta 1830 ali pa, ki sploh še niso bili oepljeni. * Dva velika požara v Trnovljah, v nedeljo zvečer ob 22'30 so bili mestni gasilci obveščeni, da gori v Trnovljah. Z motorno brizgalno so se takoj odpeljali na kraj požara, kjer je gorelo gospodarsko poslopje posestnika Mahna. Prej so že začeli gasiti trnoveljski gasilci, vendar se Je komaj obema moštvema posrečilo, obvarovati sosedna poslopja. Marnovo gospodarsko poslopje pa Je pogorelo do tal. Komaj so gasilci aačeli pospravljati svoje orodje, Je na drugem koncu vasi začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Skočirja. Vendar so gasilci ta ogenj kmalu pogasili, škoda pa Je vendar velika, kakor tudi pri Malienu. Ker sta goreli v eni vasi dve poslopji drugo za drugim, Je upravičen •um, da sta oba požara podtaknjena. Trbovlje Velik uspeli intervencij Narodne strokovne »veze. Po poročilih iz Beograda se je po dolgotrajnih pogajanjih med upravo državnih železnic in rudarskimi podjetji dosegel popolen sporazum glede dobave premoga državnim železui-eam, ki bodo že v prihodnjih dneh izdala večja naročila privatnim rudnikom v Dravski banovini. Prometno ministrstvo je popolnoma osvojilo tudi predlog naše narodne rudarske delegacije, ki je prilikom intervencije predlagala, da se naj v bodoče izdajajo naročila premoga privatnim rudnikom pravočasno, tako da delavstvo radi pomanjkanja naročil ne bo praznovalo in trpelo pomanjkanja. Narodna akcija xa revne rudarje. Glede na predlog tukajšnje krajevne organizacije Narodne strokovne zveze je tukajšnji lokalni odbor II. skupine na svoji seji 11. t. m. sklenil predložiti Trboveljski premogokopni družbi prošnjo za enkratni nabavni prispevek, s katerim bi si delavstvo vsaj nekoliko opomoglo v brezpri-mernem pomanjkanju. Zagorje Za olajšanje rudarske bede, bo nakazala obilna kot prvo pomoč rudarjem 10.000 Din, ki Jo bodo razdelili gg. Plisek, Arh in Kušar. V poštev bodo prišle samo družine. Končno je bil te sprejet predlog, da se naprosi Inšpektorat monopolske uprave v Zagrebu, da se dovoli ustanovitev zaloge soli. Težka nesreča mladega apneničarja. V soboto se Je v rudniškem kamnolomu težko ponesrečil apnenlCar Flere Stefan, star 28 let. Bil Je zaposlen kot pomagač pri strelskem mojstru Logar ln je začel delati ob 8. uri zjutraj .šmi-rungo«, S patronsklml naboji je hotel narediti v skali veliko luknjo, v katero bi potem nasul dinamita. Dva Je že razstrelil, v tretje pa je vložil 10, potem je hotel še z 12 patroni povečati luknjo. Vročina v luknji pa Je vžgala patrone ln eksplozija je dohitela Flereta, ko je klečal pred luknjo. Popolnoma mu je razmesarilo desno nogo ln obe roki. Po nesreči so prihiteli tovariši in ga prepeljali v bolnico Bratovske sklad-nlce, kjer mu je nudil zdravnik g, dr. Tomo Zarnik prvo pomoč ln odredil prevoz težko ranjenega v ljubljansko bolnico. Ta žalostni slučaj zopet nujno zahteva, da bi bile v bližini kamnoloma spravljene vsaj nekatere stvari, ki so potrebne za nudenje pomoči. Flere je bil povezan z umazanimi žepnimi robci. Doma ima tono in dva mala otroka, ki bodo ostali dolgo dobo brez očetove podpore. Sokolski Izpiti. V nedeljo 20. t. m. se bodo vršili v Sokolskem domu društveni prednjaSki lupiti pod predsedstvom župnega delegata. Vič Izročitev odlikovanj. V nedeljo 19. t. m. se Je vršila v sejni dvorani županstva na Glincah svečana izročitev odlikovanj 11 zaslužnim možem viške občine, katere je Nj. Vel. kralj odlikoval za njihovo požrtvovalno delo na kulturnem polju in v občinski upravi. V sejni dvorani so se ob 11. dopoldne zbrali z županom g. Petrovčičem na čelu odlikovanci, razen gosp. župnika Tavčarja, ki je bil službeno zadržan. Svečani izročitvi so prisostvovali zastopniki Sokolskega društva starosta brat Mesec, Jeločnik in Borštnik, Gasilnega društva tov. Klemenčič ln šolski nadzornik g. Štrukelj. Zupan gosp. Petrovčič je v lepem patrijotičnem govoru pozdravil odlikovance, nakar Je izročil red sv. Save V. vrste g. Milku Krapežu, občinskemu svetovalcu in podstarosti sokolske župe Ljubljana, g. Janezu Gašperinu, načelniku Gasilnega društva in odborniku Sokola, g. Franu Kozini, pekarskemu mojstru in g. Lojzetu škarjevcu, krojaču v Rožni dolini, gospodu župniku Tavčarju pa bo odlikovanje izročeno naknadno. Zlato kolajno za državljanske zasluge pa so dobili: gg. Josip Tribuč, posestnik, Novak Franc, podžupan, Knez Andrej, delovodja tobačne tovarne v pokoju, Jernej Keber, delavec tobačne tovarne, Ignacij Omahen, delavec tobačne tovarne in Maks Korošec, delavec mizarske zadruge. Zupan Petrovčič je odlikovancem nato čestital, nakar se je za odlikovance zahvalil g. Milko Krapež, proseč g. župana, da na merodajnem mestu izreče zahvalo, povdarjajoč, da bodo odlikovanci vedno delali v prospeh občine, naroda in vzvišenega kraljevskega doma. Ko so sledile še čestitke navzočih zastopnikov je nato g. župan zaključil lepo in Intimno slavlje. Šentjakobski gledališki oder je v nedeljo zvečer nudil posetnikom veseloigre »Extemporale« lep užitek. Sokolsko dvorano Je občinstvo docela napolnilo, ter tako pokazalo, da visoko ceni kulturno misijo Sentjakobčanov, ki jo vršijo med našim narodom. Vsi igralci so svoje vloge rešili vzrono ln bili pri odprtem odru živahno •plavdiranl. želimo, da nas vrli Sentjakobčanl Cim preje zopet posetijo. Zdravo! Aretacija Mohorkovega tovariša Frid. Klančnika Uboja Kanclerja osumljeni Klančnik izsleden v Vinkovcih in prepeljan v Maribor Iz kriminalnega predala Ljubljana, 20. aprila. Napad na gorenjskem kolodvoru. Zasebni uradnik Engelbert Podobnik, stanujoč v baraki pred skladiščem gorenjskega kolodvora, je srečal ob skladišču zjutraj ob 2'30 uri tri moške. Po medsebojnem pozdravu se je eden od teh treh ustavil. Pobočnik ga je vprašal, kaj čaka, nakar ga je neznanec klofutnil. Podobnik mu je vrnil klofuto, neznanec pa je potegnil nož in je Podobnika dvakrat zabodel, in sicer v levo roko med palcem in kazalcem in pod levo ključnico. Priča o dogodku je bil trgovski pomočnik Anton Torile, stanujoč v čuvajnici na gorenjskem kolodvoru. Obračunavanje sredi ceste. Železniški delavec Janko K. in krojaki pomočnik Franc M. sta se v nedeljo zvečer srečala na Gasilski cesti in se začela obdelovati s pestmi in nogami. Medsobojno obračunavanje sta ustavila šele stražnika. M. je obležal na tleh in sta ga morala stražnika prenesti v vežo bližnje hiše, od koder sta ga dala odpeljati z rešilnim vozom v splošno bolnico. K. in M. imata še staro sovraštvo med seboj. Pred 10 leti je namreč M. K. udaril z gnojnimi vilami po glavi, kar mu je K. snoči vrnil. Bizjakovo je zadela srčna kap. V soboto okrog 21. ure je umrla v Rožni dolini nenadne smrti 30 letna delavčeva žena Marija Bizjakova, ki je bila v osmem mesecu nosečnosti. Ker so se razširile vesti, da je bila Bizjakova najbržc zastrupljena, je policija odredila preiskavo, ki pa je bila danes že zaključena. Preiskava je dognala, da je Bizjakova zadnje dni bolehala in da Jo je zadela srčna kap, pri kateri se prav tako pajavijo pene na ustih kakor pri zastrupljenju. Identiteta obešenca ugotovljena. Policija je dognala, da je obešenec ob Savi ha Ježeci identičen s 27-letnim Ivanom Fabijanom, sinom železniškega uslužbenca iz Ljubljane, ki je bil po poklicu trgovski pomočnik in zadnje čase brez službe. Dne 7. t. m. mu je umrl v bolnici brat akademik, za katerim je zelo žaloval in je šel najbrže prostovoljno v smrt iz žalovanja za bratom. Senzacijonalna aretacija blagajničarke. Na prijavo Strojnih tovarn in livarn je policija aretirala blagajničarko 34-letno Berto S. iz trnovskega predmestja, ki ji je poneverila baje okoli 250.000 Din. Policija ni pri njej in ne na njenem domu našla skoro nobenega denarja. Baje je ves denar izdala za razne reveže in raznim prijateljem in znancem. Policija je že zaključila preiskavo in blagajničarko izročila sodišču. Berta S. je bila pri Strojnih tovarnah in livarnah uslužbena nad 13 let in je imela 2300 Din mesečne plače. Dva vloma. Vlomljeno je bilo skozi okno stranišča v posvetovalnico tvrdke Singer v šelenburgovi ulici štev. l. Vlomilec je prebrskal v vseh prostorih mizne predale, našel pa ni ničesar. V železno blagajno ni mogel, sicer bi odnesel masten plen. S ponarejenim ključem je bilo vlomljeno tudi še v podstrešno stanovanje ‘Uršule Bibič na Napoleonovem trgu, kjer je vlomilec prebrskal vse predale ln omare, vendar pa tudi tukaj ni imel sreče in je odšel brez plena. Tatvine koles. Z dvorišča na Mestnem trgu št. 11. je bilo Ukradeno Ivanu Rohu iz Ljubljane moško kolo, vredno 1000 Din, iz veže gostilne Pavletič v Frankopanski ulici pa poštnemu uslužbencu v pokoju Matiji Bužanu kolo, vredno 500 Din. Nesreča ali samomor. Posestnikova žena Julijana Puharjeva iz Dolskega le prijavila policiji, da je njen 24 letni sin 15. t. m. odšel v Ljubljano iskat dela, a dosedaj se še ni vrnil, zato se taji, da se mu Je pripetila nesreča, ali da je izvršil samomor. Berač zažgal skedenj. Policija je prijela med drugimi številnimi prijavami z dežele prijavo orožniške postaje v Škofji Loki, po kateri je berač — soboslikar Anton Pustavrli, roj. leta 1891. na Glincah in pristojen v občino Preserje, že večkrat kaznovan, nujno sumljiv, da je zažgal skedenj posestnika Franceta Dolinarja v Sori ln mu napravil okoli 100.000 Din škode. Za Pustavrhom Je izdana tiralica. f>cicvga vsi proiavodi našega narodnega gospodarstva. Lesna industrija v nazorni obliki kaže vse vrste našega lesa, ki je namenjen izvorni in to v sirovem in predelanem stanju. Okras vsega paviljona pa tvori naše poljedelstvo. Popoln pregled vseh naših žitaric, cerea-lij, vino, med itd. Okusno je razporejena naša svila, za katero je milansko tržišče najvažnejše. Posebno Interesantni sta dve vitrini, plombirani z izdelki naše monapolske uprave. Ti iz-deiHcii morajo seveda nedotaknjeno zopet nazaj preko meje. V poljedelskem odelku se nahajajo slike naše žiivine in drobnice; v »plošnem paviljonu za sivino pa je naša država razstavila tudi 40 glav živine in 12 kletk plemenske živine. Uveljavili pa se je tudi Centralni presbaro s svojo raastavo. Privatnih razstavljavcev je polno in vseh predelov naše države, tal«) da je uaše gospodaretv® v polni meri zastopano. Naj omenimo samo nekaj naših domačih tvrdk: »Ti-tamc, Kamnik, čemiačka tovarna Maribor, Gospodarska sveža Ljubljana, Keršak, Ljubljana, Žalec s hmeljem, Zemljak Ljubljana. Jo pa tudi mnogo tvrdik iz ostalih banovin naše države. Vsi proizvodi so prvovrstne kvalitete in častno zastopajo naše gospodarske interese v inozemstvu. Sejem se zaključi 28. t. ni. Agitirajte za Jugoslovana! Praga 168 05—168-85. Ziirich 1094-10-1097-10. Dunaj, 20. aprila. Amsterdam 285-66, Atene 9-2125, Beograd 12-502, Berlin 169-32, Bruselj 98-87. Budimpešta 123-98. Bukarešta 4*228. London 34-5557, Madrid 72"30, Milan 37"24, Newyork 711-20, Pariz 27-805, Praga 21-0625, Sofija 5-1530, Stockholm 190"50, Kopenhagen 190-10. Varšava 79-67, Ztirich 137. Curih, 20. aprila. Beograd 9'12, Pariz 20-305, London 25-2262, Newyork 519-25, Bruselj 72-175, Milan 27'19, Amsterdam 208-50, Berlin 123-625, Dunaj 73, Sofija 3-765. Praga 15-3775, Varšava 58-15, Budimpešta 90-55. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 20. aprila. Državni papirji: 7% inv. pos. 88'50—89, vojna škoda ar. 423-50—424-50, kasa 423-50—424-50, april do december 423'50 d., 4% agr. obv. 51-25—52, 7% Bler. 82'75 do 82-87 (82-50), 8% Bler. 93-50-93-75 (93-50). 7% pos. hip. 83-25—84"25. — Banke: Hrvatska 50 do 60, Praštediona 924—927, Udružena 174 do 176, Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 66-50 d.. Narodna 7800—7900. — Industrija: Šečerana Osijek 293—298, Trboveljska 306-308, Slavonija 200—205, Vevče 132—140. Beograd, 20. aprila. 7% inv. pos. 88—89, 4% agr. obv. 51—52, 7% pos. hip. b. 83‘50, 7% Blaire 82-875, 8% Blaire 9275, 6% begi. obv. 6750 do 67-75, vojna škoda 423, veliki komadi 424-50 uit. junija 424-50—425, uit. avgusta 424-75, Narodna b. 7860. Dunaj, 20. aprila. Bankverein 16-05, Kreditni zavod 45-50, Dunav-Sava-Adria 14-68, Prioritete 89'05, Trbovlje 37 45, Leykam 3-15. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, promet 4 vagone pšenice, 2 vagona koruze, 1 vagon moke. Novi Sad, 20. aprila. Pšenica: 79/80 kg: Srem. 160-165, baška okolica Novi Sad 157-50-162-50, baška okolica Sombor 150—155, gornjebaška 162-50—167-50. ban. Bega šlep 160—165, gornje-banatska 160—165. sremska in slav. 78 kg 150 do 155, sremska okolica Indija 78 kg 155—160, slav. 77/78 kg 147-50-152-50. Koruza: baška, sremska 97-50—100, baška, sremska maj 104 do 106, baška, sremska ladja Dunav. Sava 99 do 101. — Otrobi: baški v Juta-vrečah 130—135. Promet: pšenica 3 in pol vagonov, koruza 71 vagonov, moka 7 vagonov. Tendenca trdna. Budimpešta, 20. aprila. Tendenca prijazna, rž slabša. Promet srednji. Pšenica: maj 15-88 do 15-92 (15-88—15-89), junij 16 02—10-18 (1601 do 16-02). Rž: maj 14-25-14 73 (14-20-14-25). Koruza: maj 13-70—14-12 (13 84—13-85), julij 13-94 do 14-35 (14 06-14 10). trans, maj U-11'30 (11-11-05). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, brez prometa. Soholslvo naraščajske tekme v Ljubljani. župa Ljubljana Je priredila v ne- Župne Sokolska deljo 19. t. m. župne tekme moškega ln žen skega naraščaja, ki so uspele zelo zadovoljivo. Tekme ženskega naraščaja je vodila župna načelnica sestra Adela Mužinova, moškega naraščaja pa načelnik br. Lojze Vrhovec, katerima Je pomagal sodniški zbor članov in članic. Moški naraščaj je tekmoval v višjem in nižjem oddelku in sicer 0 vrst in 4 posamezniki višjega oddelka, ter 8 vrst ln 7 posameznikov nižjega oddelka. Zenski naraščaj pa Je tekmoval v višjem oddelku 25 deklet, v nižjem 41. Tekmovalci so morali absolvlrati pri tekmi naslednje panoge: moški naraščaj v višjem oddelku: obvezno vajo na drogu, bradlji krogih, preskoku čez kozo vzdolž z vrvico in premetu na tleh čez roke, v nižjem: obvezno vajo na drogu, krogih ln v preskoku čez kozo vzdolž. Zenski naraščaj v višjem in nižjem oddelku: obvezno vajo na drogu, krogih, gredi in v višino z desko. Tekma je potekla vzorno ln v najlepši disciplini, kar kaže pravilno vzgojo naraščaja v telovadnicah. Rezultati še niso povsem znani, čim pa bodo števci Izvršili svoje delo, bomo iste objavili. V nedeljo 26. t. m. se bodo župne tekme nadaljevale hi bodo nastopili člani v telovadnici na Taboru, članice pa v Narodnem domu. S tem bo župa dovršila svoj pomladanski program, v Jeseni pa bodo tekme v lahki atletiki, kakor Je že bilo svojčasno sklenjeno. Upravo sokolske župe Ljubljana, ki je bila predlagana saveznl upravi v potrditev, Je se- daj ista potrdila. Župno upravo tvorijo bratje in sestre: starosta br. dr. Pipenbacher, I. namestnik staroste br. Milko Krapež, XI. namestnik br. dr. Fux, načelnik br. Lojze Vrhovec, namestnik načelnika br. Burgstaller, načelnica sestra Adela Mužinova, namestnica načelnica sestra Mica Kržetova, prosvetar brat inž. Lado Bevc, tajnik br. Stane Flegar, blagajnik brat Slana, člani uprave: bratje Der-melj, Erbežnik, dr. Kambič, dr. Kandare, dr. Šubic, Štravs, podpolkovnik Knez, inž. Poženel, Ludvik, Milost, dr. Mis, Saplja, namestniki: dr. Kuhar, Kogovšek, dr. Mole, švajgar, Podgornik, Rus ml., Arko ml., dr. Karba, Klemenc ln dr. Papež, nadzorni odbor: Medič, Kocijan, Franke, Lovšin, Paternost, dr. KrevelJ, Tavčar, Rozman, Koch in Zidarič. Častno razsodišče: dr. Dragotin Treo, dr. Vladimir Ravnihar, dr. Stanko Lapajne, Josip Janša, Andrej Rape, namestniki: dr. Franc Lokar, Janko Blet-weis, dr. Albin Kandare. Ljubljana, sreda, 22. aprila. Opoldanski program odipade. 18.00 Radio-orkester. 19.00 V. M6-dernilorfer: Ljudska medicina med koroškimi Slovenci. 19.30 Dr. Nik. Preobražena!« j: Ruščina. 20.00 Samospevi gdrč: Milene Verbič. 21.00 Koncert Radio-orkestra: ValSkova ura. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Beograd, sreda, 22. aprila. 10.00 Šolski Radio. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 17.00 Vokailni koncert. 17.30 Popoldanski koncert. 18.00 Ruska ura. 19.30 Predavanje. 20.00 Taimburašikii kon-oert. 20.30 Vokalni koncert. 21.00 Plošče. 21.30 Novice. 21.50 Operne arije. Zagreb, sreda, 22. aprila. 12.20 Kuhinja. 13.80 Novice. 17.00 Glasbena ura za otroke. 18.00 Novice. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Praga (ikon-oert). 22.00 Novice in vreme. 22.10 Zvočni film. Praga sreda, 22. aprila. 12.25 Bratislava. 1.6.05 Plošče. 16.30 Otroška ura v Brnu. 19.00 Koncert. 19.30 Operetna glasba. 20.00 Berlin. Trstje za strope naročajte le pri domači tvornici, katera EDINA izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja najceneje Jos. R. PUH, Ljubljana, Gradaška 22 Telefon 2513 1058 Razpis Mestna hranilnica IJubl|anska razpisuje mesto VOLONTERJA (moško mož) Zahteva ee: Jugoslov. državljanstvo, neoporečno življenje, dosluženi kaderski rok, dokazilo o zdravstvenem stanju, dokazilo o uspešno dovrSeni srednji šoli odnosno trgovski akademiji z maturo. Po zadovoljivem poskusnem službovanju postane volonter hran. praktikant, pozneje pa uradnik. Nekolekovane, lastnoročno pisane prošnje z dokazili je nasloviti pismeno na ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske do 6. maja 1931. Ravnateljstvo. Mesto posebnega obvestila. Potrti neizrečene žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da na« je naš nepozabni soprog, sin in brat, goepod Tilen Levec notar v Cerknici zapustil po kratki in mukepolni bolezni v 46. letu svoje starosti, previden s tolažili »v. vere, danes ob pol 2. ponoči. Pogreb predragega nepozabnega bo v torek ob 17. uri k mrtvašnice celjske javne bolnice na okoliško pokopališče. Cerknica-Kozje-Gornji grad-Celje, dne 19. aprila 1931. Žalujoči: Anton Levec, dvorni svetnik v pok. oče. Marta Levec, sestra in ostalo sorodstvo. Lina Levec, roj. Druškovič* »op roga. URE ZA BIRNO nudi najcenej&e IVAN PAKIŽ Ljubljana Pred Škofijo star. 15 Sukava drva I I hln*l|ild prrmtf I I prt tt. ..KURIVO*7 I|0BL|A1A | Dunajska cesta 38 (na Balkanu) I Telefon it. 34 - 43 Nogavice, rokavice, volna ha bombai 468 iajconej« In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa ln Stari trg Foiomeyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vso foto-potreb-Sčine kakor apnrati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. 98G Razprodaja Po globoko znižanih cenah se razprodaja cela zaloga raznovrstnih moških, fantovskih in otročjih oblek, površnikov, suknjičev, usnjatih in navadnih, modnih kot športnih hlač itd. samo v konfekciji »Frande« P. K. DFiRHNDA, Ljubljana, Gradišče štev. 4., to je nasproti dramskega gledališča, izkoristite to izredno priliko. Stalna razstava umetniških slik in velika izbira okvirjev. Prevzame vsa rezbar-ska in pozlatarska dela A. KOS Ljubljana. Mestni trg St. 25 (nasproti magistrala). 1094