Vrtnljka pri ovcah in govedi. Vrtuljka je bolezen, katera napada ovce in goved. Zival se vrti okoli, trpi veliko ter slednjič pogine. Kaj je uzrok tej bolezni? Poprej so ugibali sem ter tje. Nekateri so menili, da neprebavljiva piča, velika vročina itd. Ali iz tega ne prihaja samo vrtuljka, ampak tudi druge bolezni. Nemški piaatelj Kiichenmeister pa trdi, da je neka gliata (coenurua), katera v psu živi, ter ae od njega v goved in ovce preseli. Mož je atoril več poskušenj. Vzel je godnih. udov ovev gliste, ter jih dal ovcam in govedi žreti. črez 14 dni se prikaže pri njih vrtuljka. Kri jim aili_ v glavo, možgani in njih mrene se unemejo. Zivali, ki so mnogo glist dobile, 80 kmalu poginile. Preživele so k večjemu 10 dni. Onim pa, ki so jib manj dobile, se možgani niso tako budo uneli. V teku enega ali treh tednov so celo ozdravele. Ali le navidezno. Kajti v tem času se je glista v njih razvila, in zdaj naatopijo znamenja vrtuljke, ki ubogo žival ugonobi. Kako nastane tabolezen? Kiichenmeister razlaga to atvar tako-le: Psi, posebno pa mesaraki in ovčarski, imajo v sebi mnogo ove gliste. Vsaki glisti pa, kadar je dorasla, nekateri udje, tako zvani godni udje, odpadajo. Tako tudi pesji gliati. Ti udje pa imajo v sebi tudi jajca za novo zalego. Ako pridejo gliste s pesjim blatom na travnik med živinsko krmo, ohranijo se jajca po več tednov. Tako pridejo lebko govedi v želodec, Tukaj se gliata zaplodi, in ta plod se zarivlje v druge dele govednega života. Ako se zarije kam drugam, kakor v možgani, ali hrbtiši^e, ne škoduje nič. V možganih pa pouzroci unetje. Ker se goved meaarju proda, pridejo ovi gliatni plodovi zopet lehko psu v gobec, ki ima pri klanju toliko opraviti. In tako ae glista plodi naprej. Potrebno je torej, da se možgani, v katerih se zapazi glistna zalega, vničijo. Nikakor naj se psom ne mečejo. Na to morajo paziti meaaraki nadzorniki. Kako se zvrači bolena žival"? Zdravila ni. Glista ae mora v mesu živalnem zatreti, torej goved zaklati. Zgubljena je žival itak, ako pa se zakolje, ae da večjidel vse od nje porabiti. Vae drugo mazačenje ne pomaga nič; k večjemu, da lastniku nepotrebnih stroškov pripravi. Kako dobro je, močno živinsko krmo kupovati. Polja in travniki se pri nas gnojijo aploh le z navadnim hlevakim gnojem. Ali ta navadni gnoj ne vrača zemlji tega. kar se ji je z žetvijo in košnjo vzelo. Zemlja ima aicer sama v sebi še veliko plodilnih snovi, katere nadomeščajo to, čeaar navadni gnoj ne more dati. Sčasoma pa se vendar, bodi ai valed obdelovanja ali valed vremenakih sprememb, te snovi le použijejo. In kaj aledi? Tla oslabijo. Celo naravno. Ako iz mošnje vedno več jemlješ, kakor pa vanjo shranjuješ, bode vedno bolj lehka. Taka je tudi a poljem in travnikom. Pomiali, koliko ti onadva dajeta. Zrnje, ovno, živino, mleko itd. dobivaš od njiju, ter drago prodajaš; ti pa njima dajaš le ovo malo betvo gnoja. Sčaaoma se mora s poljem ali senožetom tako zgoditi, kakor a poprej omenjeno mošnjico. Kako je temu pomagati? Boljšega gnoja si kupi! Pa še gnoj kupovati ? —• boš rekel, ko imam že toliko izdavkov; to bi me apravilo na nič. Počakaj, prijatelj! Ako si daš verjeti, ne boš nič na zgubi, nego le na dobičku. Več in boljše krme boa kosil, vec in boljšega žita žel. Kako robo pa bi kupoval ? Guano, mavec, pepel, kostno moko itd. Sicer pa vprašaj izvedene može, pa tudi sam poskušaj, za kako vrsto zemlje ena ali druga atvar bolj ugaja. Pazi tudi na to, da 8e ti od navadnega gnoja nič ne strati. Kar odpade od živali ali od stelje, ne sme nič v zgnbo iti. Gnoj ne sme prebitro gnjiti. pa tudi ne prehitro izpuhteti, ali tekočih tvarin se oteči. Vaako reč, ki za drugo ni, porabi za gnoj. Cestno blato, klinčevje itd. pograbi v kupe; imel boš kompost. Skrbiš pa za zboljšanje gnoja tudi s tem, da živini močnejšo klajo daješ. Najboljša je pa ona, ki ima največ dnščeve in fosforove kialine n. pr. otrobi. oljne pogaoe itd. Tako ima n. pr. cent otrobov toliko foaforove kiaiine v sebi, kolikor je na jednem oralu zemlji odtegne žito ali trava. Stara akušnja uči, da daje moena klaja tudi močen gnoj, ter tudi narobe, da daje močen gnoj tudi močno klajo. Ako živino z močno klajo krmiš, ti bo za polje manj gnoja treba, pa boš več pridelal. Zivina krmo povžije, ter se od nje živi in redi; vendar pa gredo vse tiste snovi, katerib raatlina za avoj živež potrebuje, t. j. dušec in fo8for, v gnoj. Samo pri molznih kravah in pri teletib, ki naglo rastejo, se ena četrtinka, ali ena tretjina onega fosforja ali onega dušca porabi v razvitje živalskega života: druge tri četrtinke, ali drugi dve tretjini pa gredo v gnoj. Da se splaia. tako močno krmo kupovati, uči sledeči izgled. Neko poseatvo je merilo 43 oral. Ko ga je novi lastnik prevzel, bile so v lilevu samo 4 krave in troje telet. Ali novi gospodar začne kupovati tako močno klajo. V ednem letu je izdal za to 5805 gld. Kmalu je atalo v hlevih 48 molznib krav. 3780 gld. je dobil za svinje, 6120 gld. za sirovo maalo. Klaja, ki jo je knpoval, je prišla na vaako kravo poprek 42 kr. na den. Izračunil pa je, da mn daje dobička 46 kr. Torej mu daje vaaka krava čiatega dobička na den 4 kr. Samo to moram omeniti, da je dobival za fnnt airovega masla poprek 68 kr.; ne vem, če ima pri naa toliko ceno.